Največji slovenski dnevnik T Združenih državah Velja z« vse leto ... $6.00 1 " H 2 K Za pol leta Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS List. slovenskih delavcev v Ameriki. the United States. Ismecf every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3S78 NO. 87. — ŠTHV. 87. Entered m Second Class Matter, September 21, 1M3» at the rest Qffice at New York, N. Y.t under Act of Consress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 8—8879 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 14, 1931. — TOREK, 14. APRILA 1931 VOLUME yrnr — LETNIK ŠPANSKEMU KRALJU ALFONZU SE TRESE PRESTOL aznarjev0 ministrstvo bo odstopilo; španska dobi reakcijonarni kabinet De la Cierva je dobil naročilo, naj stvori nov kabinet. — Republikanci so izdali ultimatum, so-cijalisti prete z generalno stavko in državljansko vojno. — Proti večeru se je bila razširila vest, da je kralj Alfonso odstopil. — Več tisoč soci-jalistov je demonstriralo z rdečimi zastavami po ulicah. roosevelt naj vetira predlogo Ameriška Akcija za Napredno Delo odločno protestira proti podpi-sanju Dunmore predloge._ Ameriška Akcija za Napredno Delo je proti podpisan ju Dun more-predloge ter skuša napotiti gover-nerja Rocseveita, da ve tira to odločbo, ki dovoljuje za-varovalnim družbam izvesti svoja zavarovanja tefcom dobe splošne nezaposlenosti. Brzojavka se glasi: — Ena najbolj nizkotnih odredb, konodaja, vam je bila predložena v podpis. To je predloga Dunmora. Ta odredba dovoljuje zavarovalnim družbam jemati posojila na neza- MADRID, Španska, I 3. aprila. — Španski zunanji minister grof de Romanones, ki je zaeno z dvema drugima ministroma predložil kralju Alfonzu svojo resignacijo, je sinoči izjavil, da bo jutri odstopil ves kabinet ministrskega predsednika Aznarja. Obenem je rekel, da bo poskusil minister za jav- k*r jih je kdaj sprejela kaka na dela Juan de la Cierva, sestaviti novo konservativno monarhistično ministrstvo. Ko se je sinoči razširila preuranjena vest, da je kralj Alfonso odstopil, je priredilo šesttisoč socija-!^051^0^ ter v€like dcft>ičke ,. - j v • . ♦ ti j . •• iz bede ljudi. listov z rdečimi zastavami velike demonstracije. | _ Po Jašm mnenju je to skraj. Naenkrat se je pa izkazalo, da so te govorice ne- no žaajivo za delavstvo ter priča o utemeljene ter da je odstopil le kabinet in da bo trajni potrpežljivosti ameriških de- prisel na njegovo mesto drugi, sestojec izključno iz kraljevih pristašev. Tedaj je pa začela ljudska množica divje tuliti. Demonstranti so streljali z revolverji v zrak. Policija je imela dosti dela, predno je demonstrante razgnala. Socijalisti pravijo, da bo takoj izbruhnil generalni št raj k, kakorhitro bo postal Cervia ministrski predsednik. Cervia je izjavil, da se bo v tem slučaju porlužil nasilja. Zmaga republikancev pri občinskih volitvah je močno omajala kraljev pretol. Ako se ne zgodi kaj nenavadnega, se bo kralj le težko obdržal na površju. Kdaj bo na Španskem konec monarhije in kdaj se bo na njenem mestu pojavila republikanska oblika vlade, se zaenkrat ne da prerokovati. Kralj Alfonso se je že večkrat na čudežen način rešil iz nevarnega političnega položaja. Ce se mu bo to tudi v tem slučaju posrečilo, je seveda drugo vprašanje. Voditelji republikancev so mu nocoj poslali ultimatum, v katerem so zahtevali takojšnje ustanovljen je monarhije, češ, da se bodo v nasprotnem slučaju poslužili sile. Po mestu se govori, da bo kralj prostovoljno odstopil ter odpotoval iz Španske v London ali v Pariz. Vladni uradniki so vsi zbegani in potrti. Najzaup-nejši kraljevi svetovalci ne vedo, kaj storiti. Niceto Alcala Zamora, eden voditeljev izjalovljene decemberske revolucije, je rekel časniškim poročevalcem: Čimprej pobere kralj šila in kopita, tembolje bo zanj. Takih volitev kot so bile nedeljske, ni bilo še nikdar na Španskem. Dežela je dobila sredstvo, s katerim bo na miren način strmoglavila neznosen režim. Španski narod je podal krasen dokaz samo-vzgoje in samozavesti. Nekateri se morda temu čudijo, jaz se pa ne čudim, ker sem imel vedno zaupanje v španski narod. Posledica je jasna: kralj naj se čimprej zavedno poslovi. Cimdalje bo odlašal s svojim odhodom, temveč Škode bo povzročil Španski. Ljudski volji se Jonov ameriških žensk ne more ustavljati. Iti mora in bo tudi šel. Nova diktatura, o kateri se gpvori, bi bila slabša kot zločin. Nova diktatura bi bila naravnost blaznost. V glavnem stanu socijalistične stranke je bilo sklenjeno: Ako se kralj ne bo zmenil za Zamorov ultimatum ter bo skušal osnovati diktaturo, bo takoj proglašena diktatura po vsej Španski. V španski industriji se ne bo tekom štrajka zavrtelo niti eno kolo. Dozdaj «e je zamogla vlada v takih nevarnostih ameriški eksport v s0vj. unijo V času enega leta je nazadoval eksport v Sovjetsko Unijo za več kot petdeset odstotkov. Peter Bogdanov, predsednik Am-torg Trading Corporation, je izjavil včeraj, da je nakupila njegova organizacija «imeriškega blaga za yeč kot 33,000,000 dolarjev. V istem času preteklega leta pa je znašal nakup več kot 60,000,000 dolairev. Bogranov je rekel, da je nazadovanje lameriškega izvoza pas ledi-dica vedno bolj neugodnih umeri-ško-sovjetskih trgovinskih odnosa -jev. "Rdeči" agent pr'jpLsuje to stalnim napadom ameriškega časopisja na trgovski polcžaij Rusije. Tudi banke nesejo imeti nobenega posla s sovjetsko republiko, da ne govorimo direktno o bojkotu sovjetske trgovine. Iz vsega tega sklepa Rdjdanov, da čakajo Rus® j i sovražne dežele najbrž na trenutek, ko bo postala Rusija zopet dositi močna, da se o-sveti za to gonjo . Do takrat pa bo potefklo še dosti časa. lavcev, ki ne store ničesar, da ustavijo ta počenjanje kapitalistov. Ravno raditega je skrajno važno, da se prepreči to počenjanje ameriških zavarovalnih družb. Mi zahtevamo odldšno, da governer odredbo vetira. ženske se že pripravljajo Voditeljica ženske zveze, ki zahteva reformo pro-hibicije, pravi, da b o zmagal "moker" kandidat. ' WASHINGTON, D. C., 13. aprila. Mrs. Charles H. Sabin, predsednica Women's Organization for Notional Prohibition Reform, je -dospela sem, da se udeleži letne konvencije, ki se bo jutri začeti. Rekla je, da bo pridesedniških vo- mlade deklice, štiri stare.iše žen-lltvah zmagala tista stranka, ki bo J ske in nekega moškega. morilec p. kuerten pred poroto Duesseldorfski morilec rekel, da je moral slehernega umoriti, ki mu je prišel na pot. lizbona je pripravljena na udarec Ustašem slaba prede. — Ekspedicijska armada na otoku Porto Santo. Vlada izjavlja, da je v kolonijah povsem mirno. LIZBONA, Potd^alska, 13. apriia. V Lizboni je potekel dan mirno, in vlada je lahko posvetita vso svojo 'pozornost zafcrtju vstaje v Funča-| lu na Madeiri ter na otokih Tercei-ro in San MigueL i Na ct oku Porto Santo, 40 milj od Made ire, je bila koncentriram ekspedicijska armada. Ojačena je bila s križarke "Vas-co da Gama", in danes so se odpeljale iz Lizbone iradaljne čete. Predsednik Carmona je odšel na krov bojne ladje -ter bil sprejet z vsemi vojaškimi častmi. Častniki in vojaki so mu priredili navdušene ovacije. Vlada je rekvirirala še tri ribiške ladje ter jih močno oborožila. Med tem časom pa je bilo storjeno vse, da se izvede blokado otokov. Angleški iparnik "Avoceta" je bil prisiljen danes razložiti svbojc blago, namenjetaio za Madeiro. Na slioen način so ravnali tudi z drugimii parniiki, ki so bili namenjeni v Fun/čhal. Vsi potniki so bili izkrcani v Lizboni, Vlada lipa, -da bo s temi sredstvi lahko zarla vstajo brez uporabe sle. Potom posebnega ukrepa je bil odstanrljen profesor dr. Bernardino Machado, prejšnji predsednik republike. Kanonski čoln "Ibo" je dospel danes v Porto Santo in je bil takoj stavljen na razpolago mornariškim oblastim. Calvarjo Arica je odplul danes v Horto, kjer je postadka zvesta vladi. Sicer pa je v kolonijah povsem mimo, kot se glasi v vladni izjavi danes zvečer. Vlada je potrdila prejšnje iporo- postavila "mcnkrega" kandidata. Po njenem mnenju predsednik Hoover pri prihodnjih volitvah sploh ne bo prišel vpoštev. Po zatrdilu Mrs. Sabin, bo poslala njena organizacija svoje delegacije na 'dbe narodni konvenciji. Delegatinje bodo skušale prisiliti tako demokrate kot republikance, da bodo pojasnili svoje stalile, ki ga zavzemajo napram pro-hibiciji. Obenem bo pozvala ženske, DUESSBLDORF, Nemčija, 13. apr. Pred tukajšnjo poroto se je zagovarjal 46-letni Peter Kuerten, znan pod imenom "duesseldorfski morilec". Obtožen je, da je usmrtil štiri mo da je bil angleški konzul na Madeiri naprošen od vstašev, naj posreduje med njimi in vlado. Morilec je zločine prostodušno priznal. — Moriti sem moral, — je dejal Kuerten — in se nisem brigali, koga. Vseeno mi je bilo, če sem umoril žensko, mlado deklico ali moškega. Prvi umor je izvršil leta 1913. Tedaj je umoril desetletno Christino Klaisn. — V hišo sem šel z namenom, da toradem. Ko sem opazil spečo de- naj 'klico, sem talkoj pozavil svoj prvot- s stalinom se ni Šaliti Amerikanka in njen mož sta bila izgnana. —Inozemski delavci nepriljubljeni v Rusiji. BERLIN, Nemčija, 13. aprila. — Eve Garrette Grady, ameriška pisateljica. je bila izgnana iz sovjetske Rusije, ker si je dovolila dov-tip na račun Jožefa Stalina, sovjet skega diktatorja. Tako je izjavila danes, ob svojem prihodu iz Moskve. Članek je vzbudil ogorčenje sovjetske vlade. Izšel je pred kratkim v nekem ameriškem listu pod naslovom : "Poglejte Rusijo ter umrite smeje!" Njen mož, inžinir iz New Yorka, je bil istotako izgnan. Grady je bil v službi sovjetske unije kot tehnični izvedenec. Gospa Grady je pisala o nekem židovskem dečku, katerega je rešil tujec iz vode. Rešitej je rekel: — Zahtevaj karkoli želiš, in jaz ti bom izpolnil željo. Nato pa je pripomnil: — Jaz sem namreč Stalin ter zelo mogočen! Deček pa je presenečen odvrnil: — Če ste v resnici Stalin, ne povejte nikomur, da se me rešili! Gospa Grady je bila zelo presenečena, da je zunanji urad. prostodušno priznal, da je bila ta anekdota vzrok njenega izgona. On in njen mož sita se nahajala v Harkovu, ko sta bila pozvana, na j čimprej e zapustita deželo. Na ipoti proti meji so zelo lepo ravnali ž rtjima. MOSKVA, Rusija, 12. aprila. — Neizkušeni delavci iz Amerike in drugih dežel, ki hočejo priti v Rusijo ter tukaj služilti denar, niso dobrodošli, — je izjavila ruska sovjetska valda. Sovjetska vlada je dala vsem u-praviteljem industrij navodila, naj odklonijo vse take prošnje, ker je domačinov dovolj. Turisti in drugi izletniki so dobrodošli. Turisti pa se morajo ob določenem času zopet vrniti domov. za mokreka kandida-pripada tej ali oni glasujejo le ta, pa naj stranki. Tukaj zboruje tudi ženski narodni odbor, za izvedbo postav. V nedeljo so delegatke dve uri molile za predsednika Hoove rja, katerega smatrajo za svojega prvoboritelja. Molile so tudi, da bi Bo£ izpreobr-nil vse zagrizene nasprotnike pro-hilbdcije. Mrs. SaJbin se je norčevala iz njih, Češ ,kaiko si drzne pešoica fanatičnih Sensk govoriti v imenu 12 mili- Neka zastopnica Salvation Army je govorila o "blagoslovih" prohitod-cije pa je ni nihče poslušal. ni namen. Planil sem k c.^roku, ga zaduš'1 in mu prerezal vrat. Vsega skupaj bo zaslišanih nad dvesto prič. KELLOGG V HAAGU PARIZ, Francija, 13. aprila. — Bivši ameriški državni tajnik Frank B. Kellogg je odpotoval danes v Haai?, kjer bo prevzel svoje dolžnosti pri svetovnem razsodišču. Pred odhodom se je več kot eno uro posvetoval s francoskim zunanjim ministrom Briandom glede evropskega položaja. zanašati na vojaško diktaturo, d o c i m bi v sedanjem času pomenjalo to drzavljnsko vojno. Zdaj je nastal razkol v duhovščini in oficirskem zboru, tema dvema največjima oporama monarhije. V mestu Toledo, ki je takorekoc središče španskega katoličanstva, so zmagali republikanci. * V Lizboni je vladalo zopet skoro normalno življenje. Straže so ibile umoknjene s cest. Gledišča in res trav ranti so zopet napolnjeni. Revolucoijonarni komite j, kojega vpliv je občutiti po vsej deželi, je nameraval proglasiti v soboto splošno vstaijo. Načrp pa se je izjalovil, ker so nekatere posadke v zadnji minuti odpovedala svojo pomoč. posledice volitev na Španskem Madrid in vsa večja mesta so glasovala proti monarhiji. — Najmanj 80 odstotkov se je vde-ležilo volitev. MADRID, Španska, 13. aprila. — Republikanski kandidati so izvoje-vali ipri nedeljtekih. volitvah velikansko zmago. To dokazujejo poročila, ki prihajajo semkaj od vseh strani. Madrid je ostal tekom volijtev miren kqt tudi druga mesta. Od nikoder niso prišlo poročila o kakih izgredih, čeprav je bilo povsod občutiti opozicijo proti monarhi-stičnemu sistemu. V Madridu je bila zmaga republikancev tem bolj pomembna, ker so dobili republikanci le 30 do 50 mandatov v občinskem svetu. Kljub temu pa so obvladali položaj. Protimonarhist Angelo Carlazza, ki je bil obsojen radi svoje soudeležbe pri vstaji v Jaca na ječo, je dobil več število glasov kot katerikoli drugi kandidat. Grof Romanones, zunanji minister iz koncentracijskega kabineta, je toil osebno navzoč, da je volil 50 velikih mest pretežno republikansko. Posebno je 'bilo občutiti dejstvo, da so glasovala za republikanca tudi mesta, v katerih ima kralj svoje residence, namreč Madrid, Santander in San Sefbastlan. Člani vlade nLso hoteli ničesar Izjaviti. Grof Romanones Je bil edina izjema. Ministrskega predsednika, admirala Aznarja, ni bilo mogoče najti niksjer. CERMAK JE ODPOTOVAL V FLORIDO MIAMI, BEACH, Fla., 13. aprila. Novi čiteaSki župan Anton J. Čer-mak, bo dospel jutri sem ter bo gost svoje hčere, Mrs. Frank Jirka. Čermak je po zadrt j i volilni kampanji zelo potreben počV.ka. LAHI ZAPRLI DUHOVNIKA FLOREXCA, Italija, 13. aprila. — Policaja je aretirala duhovnika Ca-sole Elsa cerkve v bližini Siene, češ, da je prodal krasno polikano cerkveno akno Blumovi galeriji v New York za dvajset tisoč dolarjev. Okno je bilo kupljeno in vtihotaplje-mo v New York 5 posredovanjem dveh Italijanov. Kot znano, je strogo prepovedano pošiljati umetnine ta Italije v Inamnefevo. KELLOGG VERUJE V MIR PARIZ, Francija, 12. aprila. — Bivši ameriški državni tajnik Frank B. Kellogg, je rekel zastopnikom franlsoskih časopisov, da se zaenkrat ni treba bati v Evropi nikake vojne. "MEDNARODNI" PIJANEC Newyorski sodnik Rudi ah je obsodil v soboto Jačka McNicklesa na šest mesecev ječe. Sodniku je priznal, da je bil v Londonu že enajstkrat aretiran zaradi pijanosti. V -New Yorku je bil zaradi istega prestopka aretiran šestin dvajsetkrat ter je zaradi pijanosti presedel šest let v ječi. Rudich je rekel, da se mora dati takemu "mednarodnemu"* pijancu kot je on priliko, da se popolnoma iztreani. i! ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 of o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo tonil denar doma," nadaljnih potov in stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, U to opremljene • naslovljencev ln ftlgom zadnjih poftt, katero dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne ta posameznike t tlo&ajtf Hi« sredo pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih vil-čajih tudi na sodni ji v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, K. Y, _Telephone BArclay 7—0380 all 0381 , i ■ A, - wMkit "QUI »..1-1 Ml-..L H i I O D I' NEW YORK, TUESDAY, APRIL 14, 1931 Hm LAB6BSV SLOVENS DAILY te <7. S. f "Glas Naroda" I fnak Owned and Published by Koranic PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Precldent L. Benedik, Treu. Wace of traainesa of the corporation and addresses of above officers: U« W. 18tb Street. tforouKh of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Vole® of the People) Iz Slovenije, Tinafco trto na prijateljev grob. Issued Every Day Except Sundays and Holidays loto velja Ust sa Ameriko In Kanado *a pol leta ... Sa Četrt leta ________$6.00 .......$3.00 _______$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta---------------- Za Inozemstvo za celo leto--------$7.00 Za pol leta ...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olss Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzcmči nedelj in pravnikov. Dopisi brez podpisa la oeebnosti se ne priobčujsjo. Denar naj se blagovoli po&IUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Ko je jemal slovo od tega svata, litijski .poštni upravitelj v p. Kolbe Franc, ni izgubil niti takrat svojega humorja in je naroČil svojim s.e-vilnim prijateljem: "Fantje, ko me beste spravili pod rušo, ne poza-'bite na moj grob! Vsadite mi ena moj $7.00' zadnji domek vinsko trto, mojo ____$3.50 najljubšo rožo....i" Te dni je ipotefklo pravkar prvo Icitc, o d kur sniva pri Sv. Križu pokojni Pcstfrancelj svej poslednji sen. Spomini na tega dobrodušnega mciuka, 'iestito slovensko korenino, znanega po vsej jug. ožiji domovini, žare v srcih njegovih številnih znancev in prijateljev še z ne-ugaslim žairom. Uršk in trebušati Ford je potegnil iz Litije na ljubljansko pokopališče pestro družbo Litijanov, ki so se s?stali pri Sv. Križu s pokojnikovimi ljubljanskimi znanci. Post-fraincelj je "bil deležen iskrenega, tovariškeg-a pečaščenja: S kitami ur i^i t1T i. i • ■ i i j j i » prvega pomladnega cvetja so ozalj- Matthew Woll, ki je so vedno podpredsednik Ame-^ njegov ^ v wtriču so za_ riške Delavske Federacije, je govoril pred par tedni predjpioiaie svečke, lopate so zrahljale "National Security League". To je organizacija vojnih j"™«0 ^ ranjenec vinske trte w v . .v, , , j ,.|seje naselil m novem domu, nad scuvacev ter .sovražnikov ameriškega delavstva. Liga»meljskimi 05ton1cl ipokojncga nn_ podpira vsako nazadnjaško strenfljenje ter se odločno bo-jr0dnjaka, kamor ga je zaferebei liri proti vsaki napredni ideji. Organizacija zastopa najbolj W^a župan, vladni tajnik pieni-nazadnjaško .stališče v političnem, gospodarskem in soci-jalnem življenju. Dopisi. 1 OLAB NARODA", Zli W. 18th Street. New York, N. X. Telephone: Chelsea 3878 ..........................mmmmmmmmmmmmmmmmnmm................. u—■ AMERIŠKO DELAVSTVO IN KOMUNIZEM čar Franci je intoniral dve žalo-stinki; preko grebev je zaplula': "Vi-gred" in "Pomladi vse se veseli....!" -r^ , ■ • oi i/i • j -, ,, ...iV pesniško zasnovanem gevoru 'je Pokojni Samuel (iompers le rad govoril. Cfovoril je ... * ° i .i •» j spregovoril se učitelj Jeze Zuoan- vsepovsod, kamor so .ga povabili, edindle vabilom soeija- ač, ki je postavljal vrline pokojne- lističnih in radikalnih organizacij se ni odzval. Značilno je, da je Gompers dvakrat zavrnil vabilo ''National Security Leauge". i ga krajana vsem za vzgled. S solznimi očmi je vsa zbrana družba pomolila za govornikom še očenaš, za dušni mir pokojnika. Intimna pečastiitev spomina raj- Matthew Woll pa nima takili predsodkov. V takih1 nega Kcibeta se je vse družbe gio-krogih se liajludobneje počuti in daje z veseljem izraza svojim nazorom. V svojem zadnjem govoru se je pečal izključno le z Rusijo in s komunizom. Pozival je narod, naj se z vsemi svojimi silami ustavlja, da ne bodo komunisti pahnili Ameriko na tako stališče kot so pahnili Rusijo. — Ameriški delavci, — je rekel, — že trinajst let odločno branijo svoje gibanje in ameriško civilizacijo pred napadi ruskega komunizma. Sovjeti sicer ne morejo uničiti naše družbe, toda povzročijo ji lahko neizmerno škodo. Delajo prikrito zato so pa tembolj nevarni. Tako je rekefl gospod Woll in je s tem povedal nekaj smešnega. » V Združenih državah je najmanj sedem milijonov nezaposlenih moških in žensk, ki so izčrpali že vse svoje prihranke. Ti lj^fcdje ne dobivajo od zvezne vlade nikake pomoči, pa tudi državne oblasti so jili pustile na cedilu. Zaupniki teh sedmih milijonov, predvsem Green in Woll nimajo v teh kritičnih časih nobenega drugega o-pravka, kot zgražaJti se nad ruskim komunizmom in zatrjevati nasprotnikom delavstva, da bo delavstvo tudi vbodoče branilo ogroženo ameriško civilizacijo. t Neki kapitalistični list je pisal: — Wollova obljuba, da bo Ameriška Delavska Federacija podpirala kampanjo proti komunizmu znači, da bo organizirano delavstvo tudi v bodočnosti v prvih vrstah proti komunizmu. V tem boju bodo podpirale delavstvo vse skupine ameriške družbe. Umevno je, da bodo ameriški kapitalisti v tem boju podpirali ameriško delavstvo. Kadar j>a gre za zvišanje plač, za skrajšanje delovnega časa, za starostno zavarovanje ali za katerokoli izboljšanje položaja, v katerega je zašel ameriški delavec, je delavec osanrijen. Tedaj se ne zmeni zanj 44National Security League", in kapitalisti ga puiite na cedilu, ali pa kvečjem pošljejo proti njemu državno milico. Gradi Energijo Z* Zaščite frroti PREHLADOM! SLOVENSKO PEVSKO IN DRAMA-TlCNO DRUŠTVO "DOMOVINA". ft> In bolezni m posledice pomanjkanja energije. Dobite potreben od • Očim i m m novo energijo utrujenim Uurt—r Prt lekarnarjih. 22 Pri xvewyorskem slovenskem društvu gornjega imena je nastal lani razkol, Iz enega društva sta nastali dve društvi, ki sta prirejali neodvisno drugo od drugega svoj« zabave in veselice. Obe društvi sta si {lastili ime "Domovina" ter pravifco do društvene lastnine. Med predsednikoma obeli društev, Mr. Johnom laftlonm da Mr. Metodom. Konča-«4Slo slednjič do tožbe. So- boko dojmila. Svojčas je Postfran-celj dejal: "Tisti dan, ko mi boste vaadili mojo ljubljenko slovenska režo. vinsko iirto, bom gledal na vas iz rajskih višav, pa se bom blažen smejaL...". In res! Ko se je skonč-a-ia pijetetna slovesnost, se je odgr-nflo solne e in toplota. je šinila v hladen dan zgodnje pomladi. -Dobrodušen, prijateljski odsvit pokojnega Postfrancsljiia se je razlilnad vso družbo. Umor slovenskega podjetnika v Banatu. Veliko razburjenje in žalost je v vsem gornjem Podravju vzbudila kratka vest, da je posi'al v Pelezu v B3'natu smrtna žrtev zlcžina Fra-njo Lorenci, posestnik in lesni trgovec od Sv. Primoža nad Vuze-nico. V zadnjem času so lesni trgovci iz Dravske doline razširili svojo tr-g^vmo tudi na jug jug. države. V raznih krajih kj*r dobro u-psva lesna trgovina, so si napravili svoja lesna. skladi?Ja, in si je tako skladišče s parno žago vred uredil v Pelrau tudi Franjo Lorenci. Lorenci je v zaičotku .marca odPel po opravkih v Banai% nameraval pa se je kmalu vrniti. Pred neka1 j dnevi je še p:,sa4 ženi, da se vrne vrne demov v nedelj1;- ali pa v pondeljek. Namesto njega pi je prišla brzojavka, da ga ni več med živimi.... Lorenci je bil v poslovnih zvezah z ban a šk i m "trgovcem Juri .ion; v zadnjem času zastopstvo neke tvrdke. Ob tej priliki so prišli med njima, navzkriž neki ranimi, nihče pa ni slutil, da bo zaključek tako strašen. Žebeljan je prišel v soboto zj.utraj k L-orcm^ju v skladi£'3e ter zahteval cd njega poravnavo nekega iučuna. Ob tej priliki sta se sprla. Žebeljan je jezen odšel, čez čas pa se je vfuii, potegnil samokres ter oddal na tfljovca Lorenci j a tri strele. Vsi streli so bili smrtnonevarni ?n je eden zadel nesrečno žrtev naravnost v srce. Lorenci je bil taka j mrtev. Žebeljana pa so kmalu nato zaprli. Pravi vzroki zločina še ni-ro ugci ovljeni. Pokojni Franjo Lorenci je b5l znan po vsej Dravski dolini in tudi drugod kot priden in miroljuben mož ter izvrsten trgovec. Z zgledno marljivostjo si je ustvaril veliko in dobro uspevajoče podjetje. Zapustil je ženo, s katero je živel v srečnem zakonu šele 8 mesecev. 17 let v ciganskem suženjstva. Nedavno je prišla iz mariborske bolnice neko 21-lcitno dekle k znanemu posestniku in lesnemu orgov-cu Karlu Kokoviču v Slov. B:stri-ci, češ, da je njegova sorodnica Marija Kukovičsva, ki so j*d kot 4-let-nega ctrc-ka ukradli cigani. Iz njene dokaj nenavadna in neverjetne zgodbe, ki se je po orožniških poizvedbah delno že izkaizala zrj. resnično, navajamo nekoliko zanimivih podrobnosti. Iz svoje ctroske dobe se še medlo spominja na rojstno hišo na Teli ar j ah. Nekoč je med igro zašla nekoliko izven vasi, kjer jo je nenadna obkolila tolpa potujočih ciganov. Ničesar hudega sluteče dete se je pomešalo med cigansko debo in tolpa jo je odvedla s seboj proti jugu. Cigani so svoj zločin tako spretno prikrili, da se staršem ni posrečilo najti otroka. Dete je vzgajala stara ciganka Marta Brajdičeva in mula Marija je polagoma pozabila na svojce in dom. Dcraščala je v srbskih šumah, prepričaira, da je stara Marta njena prava mat in da se ji pretaka po žilah prosta -ciganska kri. Dan za dnevom so ji s palico vtepali v glavico ciganske Cbičaje, jo silili k beračenju in jo cbenem vežbali v raznih obcestnih akrobacijah. Poglavarju te ciganske družine. Po-hraskemu, se je v teku let posrečila zbrati nekak -petujoži cirkus, s katerim je petoval »izrsa Ista 1921 po raznih krajih Srbije in Hrvatske, dočim se je Slovenije skrbno izogibal. Mlada Marija je morala seveda pridno pomagati in cigani so jo s sfalnim mučenjem izvežbali celo za na^trpe na trapseu. L?nskega letra se je poglavar Po-hraški odlomil, da poizkusi svojo srečo v A-vstr'ji. Zato so odrinili na državno mej'o, ki si jo nameravali prekoračiti pri Dravogradu. Treba je bilo seivedi veljavnih dokumentov in petnih listov. Pri nekem u-radnem zaslišanju je pcci ganjena Marija takrat slučajno slišala, da jo je njena ciganska mati legitimirala pod imenom Kukovičeva. Da s: ji je š ara Marta skušala dokazati, da je navedla rv?ruižinica je precej velika, pa ne dobi nobene pomoči od nikoder. Joe Retelj. Zdaj, ko se bliža poletje, so naprodaj vsakovrstne stvari, ki jih človek poleiti krvavo potrebuje. Poseilano kompanije, ki prodajajo ajsbakse, hvalijo na vse pretege svojo robo. Konkurenca je velika, in zas.ran-tega jo treba povedalti ve!z kot je res. Neka kompanij-a je objavila naslednje: — Kupili smo staro hišo in postavili vanjo našo ajsbakso. V a.js-bakso smo zaprli živega petelina in hiša zažgali. Pogorelo je vse, edino-le ajsbaksi je ostata. Res je, da so njene zunanje stene žarele od vročine, toda kc smo jo odprli, je skočil iz nie živ petelin. Ugotovilo druge kompanije se je glasilo: — Kupili smo staro hišo in postavili vanjo našo ajsbakso. V £'js-bakso smo zraprli živega oetlina in smo hišo zaižgali. Pogorelo je vse, edinole ajsbaksa je osttala. Res je, da so njene zunanje stene žarele od vročine, toda ko smo jo odprli, je bil v nji mrtev petelin. Uboga žival je zmrznila. Jeza nad tvojo usodo je navadno še Toolj n-cmosna kakor usoda sama. * — Tako, tako — je rekel bogatin revnemu snubaču. — Vi bi radi mojo hčer za ženo? Moj odgovor je odvisen od vašega finančnega stanja. Snub?Jč je nekoliko pomislil in odvrnil: — Moje finančno stanje bo pa odvisno od vašega odgovora. Žtfbeljanom, po katerem je prevzel cer ne mogli skupne preko meje, je Special Interest Accounts dekle odslej pričelo odvomiti v svoje cigansko pokolenje. V začetku septembra lanskega leta se 'je nta .Fašrs^ovski listi pišeijo, da no pai še ne ooih listov, ki izhaja-je ibilo na tej manifestaciji 100,000 jo v Trstu. Škofovo priporočilo, naj ljudi in 5000 zistav. Pripomniti pa med vsemi prebivalci Julijske Be-je treba, da je trg pri Sv. Justu le' nečije od današnjega dne dalje za-tolik, di se na njem ne more zbrati1 visda mir in sloga, je prav tako dir-komaj 5000 ljudi. Zastave tržaške- n'lo govornika, da ga je nai svoj naga. gcr:£ke-g2«, reškega, puljskega in čin raztolma£il. Dejal je, da se v zadarskega mes; a je blagoslovil tr- Julijski krajini ne stikata dva naro-.17 ZSi^^?0^®0!?:.?.0!4^ ^<>f dr- Fogar. Škof je imel da ill ove rasi. V deželi žive iz- nagovor, v katerem je naglasil, da ključno Italijani, prav takimi kakor i blaijcslavlja cerkev ter zastave, da v vseh drugih pokrajinah. Teh pre-pa obenem opozarja državljane brez bivalcev ni mogoče deMti. Italija je razlike, da je treba s krščansko ver- od Alp do Tripolisa, od Sardinije do ndsftjo služiti domovini. jEge-jskega morju, od Snežnika do D:irarskih Alp. Njeni prebivalci imajo eno dušo, eno vero in eno i srce službi določenega tiska in gotovih' novinarskih ratzlag. Kličem b-šji blagoslov na te zastave in molim Bogi, da podari mir vsem državlja- nisi pošast! Kričim. Nato ustrelim sam in vidim natančno, kako se je premeknila sovražnikova kapa i na stran. Zdaj je zadet, prisežem!! Ves njegov život se je nekoliko ganil. Ali zakaj ne izpusti puške? Padem nazaj v travo in vlečem izza pasa nove naboje. Še enkrat, sklenem pri sebi, ustrelim, potem skočim nadenj s kopitom. Teko ml divje nepoznane sekunde. Za mano v daljavi se odbijajo odmevi "Moja vest mi nalaga, svečano izjavim, da cerkev noče biti v trobente. Mojo vojsko bude že na" noge, kaj se že nagiblje noč! Ustrelim nenadoma, prej kakor sem mislil. Vidim, da je strel broz uspeha. Sovražna straža kleči in meri. — Zdaj sem hladan, zdaj bi se metal s smrtjo. Vstanem, obrnem puško narobe, dvignem jo "n planem k deblom. Letim nekoliko v ovinku, nom, da bi v slogi in 'bratski lju- bezni ižvveli v duhu krščanske pravice na čast in korlrr domovine.! G-o-rpoda, ne pozabite, d-: smo tu na meji domovine, da pa to ni meja cerkve. Vsi državljani se moratjo zavedati, da odgaja cerkev lojalne in zveste državljane, kjerkoli' pač so. }V tem obmejnem ozemlju je ta ker se mi mešajo noge med visoko |doRnost cerkvc tem veC,ja. s t=5o5_ travo in nizkim grmičevjem, za-[letnhni i2ikustvi kaže ta dckazuj. Isi"cčasno z manifestacijami v Trstu so se vršile tudi v Gorici velike fašist ovske demonstracije. Fašisti so. vzklikali Dalmaciji in pozdravljali dalmatinske zastave, ki so jih prenašali po ulicah. Pred mestno i-hhb je bilo veliko zborovanje. Kot govornika sta ms topila župan Bom-, ti, ki je nagi i.ril, da je bila Gorica velno italijanska 'n da je tj dokazala »l.ucfi v najtežjih časih v .poslednji svetovni vejni s svojimi gi-gantsk:mi žrtvami, in tajnik faši-?t?vske sitranke Averninti. Ta je o- TA JE PA DOBRA! Ko sem prišel na holm je bil že i Trudkn se' da bi bil miren- Hočem, trden mrak. Meni nasproti tam I da mi faodi vseen0" Puško poloŽim kjer se je spuščal grič najostreje v! v travo in se °Slasim- He' Plavim, dolino, je stalo troje aH četvero | debel nekega drovja brez listja Morda je bilo tudi drevja strah tega grmenja ln šumenja, pa se je i od groze osulo, nemara so mimo in skozi te veje frčale krogle in odnesle s seboj veje in vejice in i listje Po nebu so se vodili počasi obla- - he, kdo si, odzovi se! Ako nočeš ti streljati, tudi jaz ne bom. Človek sem — tudi v vojski. Čemu klečiš naprej, čemu, hudirja, meriš? Poglej! Jaz sem vrgel puško v travo! Ali me. vraga, nc razumeš? mahnem nanj od strani, a pridr-|da m v^3ljaii dobre državljane.' ^zarJal ™ veliki Pcmen fašistov-žim udarec: on meri mimo mene!- ... _ _ — skrb rr.--n.-n to naprej. Zgrabim ga za ramo in i čutim tako, kakor bi prijel kamen; hladno je in trdo. Stresem še en- j krat, primem ra vrat, pomikastim, Na Dunaju živi trgovec gospod R. Začetna črka njegovega imena je lahko tudi B. ali pa T. ali kar že kdo hoče; to je pač postranska stvar. Glavno je, da živi torej g. R. v prav dobrih razmerah, kolikor so njegove osebe tiče, ker ima prav lepo štirinadstropno hišo, ki mu nese toliko, da kot srečen udovec lahko -mirno čaka na svojo smrt. Mož bi bil torej lahko zelo srečen, če bi bil čisto sam. To pa on ni. Ima namreč (oziroma imel je^ tri odrastle hčerke, ki so se vse hotele omožiti. Omožiti pa se je dandanes precej težko brez denarja. Gotovine pa gospod R. ni Imel in zato z možitvijo kar .ni šlo naprej. Cela zadeva je postajala od dne do dne bolj nevarna, kajti ženske so postajale vedno nežno-snejše. V svoji silni stiski in zadregi pa je prišel g. R. na imenitno misel. Začel je namreč povsod po svojimi številnimi znanci širiti vest, da bo vsaki od svojih treh hčera dal zapisati lepo, štirinadstropno hišo. čim se katera omoži. Štirinadstropna hiša tudi na Dunaju ni ravno malenkost in na hišo je res vjela najstarejša hčerka svojega možič-ka. Oče je dal res takoj po poroki svojo hišo prepisati na ime svoie poročene hčere. Italijane v Julij. Benečiji prosim in danes rotim, da podpre- cerkev pri | tej njeni veliki in plemeniti nalo-'gi. Podprite jo iskreno, px boste s in vse se zamaje kakor lesen panj, a vrat se ne uda. To je mrlič, me streSe skozi možgane in. naenkrat pokleknem, prižgem žveplenko in mu posvetim pod kapo. Oči napol odprte, bele, brez punčlc, celo več- tom napravili največjo uslugo domovini. Od današnjega dne, ko sem izvršil to svečano ceremonijo, pa naj zavlada med vami mir in sloga!" FašTsti so zaključili svojo manifestacijo s tem, da so položili venec krat prestreljeno, a brez krvi, ust ne nekoliko odprte, lica rumena, na spominsko ploščo ?adlim itali-prebodena od krogel, brada in! janskim dobrovoljcem iz Julijske Nič! Razsvetilo se je in vidim ga j vrat enako. Potopljem roke, ki dr-(Krajine in Dalmacije. Spominska natančneje. Obraz mu senči kapa,j že puško. Trde in mrzle so kakor!plošči je v kotu tifea tik Ob raz-zato mu ni mogoče razločiti lica.; iz železa. Čudno mi je. Zvrnem gajgiedni točki. Poslanec Coselschi je ki. Sivi in modrikasti, združeni v o- , Ali dobro opažam, kako tišči puško i po teh tako, da se vanj uprem s jmei govor, v katerem je naglasil qromne čete, so se planili porti ju- | pCd oko in meri krčevito in sov-, kolenom. Grem nazaj na svoje me- ! važnost za manifesracije. Nagovor ga. Svetili so se. za njimi je sijala ražno. Tiho, tihotapsko dvignem k i sto in se tresem od nočnega mra-|šsr,fa dr. Fogarja je dal povod za luna. In ko so se vlekle preko ne- c-ebi pUško, pomerim in ustrelim.! za in razburjeosti. Vidim, da sem j marsikatero njegovo izvajanje. Ško-i ces proti Prisegel bi, da sem ga radel. Gla- j se vojskoskoval z mrličem. jfevim besed-m, da cerkev ne po- j scrju y" vo je zganil, kapa mu je zlezla' skih m-niife?tacij v Trstu. Tudi ta i Ostale pa so že dve in tudi za je naglašal italijanski značaj Go- !te Je bil° treba poskrbeti. Gospod I rice in napovedal, da bo fašizem še • R- torei nekega dne stopil k nadalje prodlivi med ljudstvo in da I ^^ omoženi hčerki ter jo prav , ga cd tega! niW5e ne bo zadržal. Fa-! navihano prosil, naj bo vendar pa-jšisti kot sinovi katoliškega Rima > metna in na5 se usmili tudi svoje mlajše sestre in naj da lepo na skriva,j brez moževe vednosti prepisati svojo hišo na sestrino ime. O-možena hči je privolila in na hišo je dobila tudi druga hčerka svojega moža in da ne bo povest predolgo, naj povemo še to, da je na ravnj tisto hišo dobila tudi tretja hčerka "svejega". sledijo idejam Mussolinijevim in vdan3 zvršujejo vse ono, kar je dobro za italijanski imperij. UNIVERZITETNI PROFESOR SLEPAR ba pozornejši plasti, je stopilo iz mraka golo in obtrgano vejevje Pred sodiščem v Hirschbergu se je konec prošlega tedna ?ačel pro- POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. ZBOGOM MAKARONI, ŽIVELA SLOKA ITALIJA' drevja kakor skupina križev. Bilo je ubogo, revno, in zdelo se je. kakor da prosi usmiljenja te velike zverinsko-pošastne oblake, ki se plazijo na jug, in vso to ogromno črno nebo, ki se pne v temi nad nesrečno krajino. Vse je mo'čalo, ptičev ni bilo več. Gluha temina je zagrinjala vso daljavo in sredi nje je šumel Še neprestrgano dalje grom topov in prasketanje pušk, ki se je naselilo v ušesih s tako stanovitnostjo, kakor bi bilo zrastlo obenem s sluhom ali vidom. Daleč za mojim hrbtom je zvenel z mnogimi odmevi glas trobente, ki je nazanjal vojski čas pokoja. Domislil sem se na svojo fobo, na luč na mizo, na knjigi in videl sem naenkrat, kako se vračam iz kavarne po slabo razsvetljeni ulici, odpenjam površnik in segam v žep zadaj na hlačah. In videl sem tudi svojo Izvoljenko, ženo drugega.... ah. to ne spada v to povest. Nenadoma se zbudim- Iz sanj, gledam predse kakor od spanja o-mamljen, gledam in cbklje me groza. Tam ob deblih, dvajset korakov od mene, kdo kleči tam? Puško ima položeno ob licu, namenjeno vame; ves je kakor ulit iz črnega železa. To Je sovražna straža! Vržem se na zemljo, namerim puško in kričim: — Kdo si? — Ker ni odziva, ustrelim. Na koncu cevi se zabllsne, v notrind praskne in na-lahko za d IS i po smodniku. Mesečina krog mene se zmeda z rahlim dimom, ki se naglo razkraja in razgublja. Moj sovražnik kleči flU Je in meri vame. Pričakovati Je, da sproži vsak trenotek, in posledica takega hipa bo. da se mi skloni obraz na mrzlo rosno travo. Krogla m mi zafcode skozi teme ln vrat * notranjost. Takoj zgubim zavest ln v nekaj minutah me ni več med živimi. — Kdo jej zaicrt&lm rezko ln divje, da me zaboli grlo. Čakaj, vraga I — Vnovič namerim ta naglo sprožim. Spet koncem cevi blisk, ki zmefia pogled, rahla meglica pred menoj, ki se r&zgublja, ln vonj po smodniku. Zrak je naenkrat čiat in pred sabo, dvajset korakov od mene, vidim vojaka zna mej. marveč da je universalna, globlje na cbraz. Zdaj se zvali na; kup, jaz čakam. Roke mu odne-i hajo, ž njim.', puška. Ali ne zgedi} se, kar pričakujem, on se ne zvali I na kup, roke mu ne omahnejo, puška mu sloni Ob iicu. Sovrag meri naprej, torej še ni mrtev. A'-i živim v sanjah, če vprašujem in po tipi jem z levico oko, ki je odprto in gleda in vidi. Prepričam se, če res vidi. Pogledam kvišku v oblake, ki plavajo naprej in naprej. Pcmajem _ored glavo s cevjo puške in vidim, kako se giblje. Torej to niso sanje. Jaz čujem, ležim v travi in streljam na sovražnika, ki kleči ob deblih. Mogoče je torej to, da več ne zadenem, das: vem, kako dober strelec sem. Prime me srd, tisti topi, hladni srd, ki se ne briga več za lastno nevarnost. Vstanem, sto- Za one ki so slabega zdravja Zaprtnica in bolne obisti dozvolujejo strupom.. da »e prelezejo v vašo telo, kar pozneje povzroča obistno in mehurno je cerkev pravico. Samo pravica more bi/ti temelj miru. Take pravice pa prebivalci Jadrana deloma še ne ipcznajo. Poslanec je pri tem mislil na italijanske aspiracije v draženje, prebavne r.erednosti, kisli že- [i lodec, vzdiganje iz želodca, glavobol, Dalmaciji. Zatem je opozoril na škofove besede, da cerkev ne bo služila dolo- je pritrdil. Nag>asil je. da prepovadu j goljufije. 1927 se je pri neki železniški katastrofi v francoskih Alpah smrtno pcnesrečil plemiški posestnik dr. Josephy iz Wedsraua. Njegova žena in hc\ ki sta se vozili z njim, sta Ko pa je bila vsa zadeva srečno v redu in vse tri sitnobe spravljene pod streho, je stopil gospod R. še k svoji ml2jšl hčerki in jo začel pregovarjati, naj sedaj, ko je univerzitetnemu profe- vendar vse v redu, prepiše hišo na Jeni dr. Jcsephyju in o-j njega nazaj. Najmlajša hčer, do-skrbniku Knauerja. Obtožena sta' brosrčno bitje, se je svojega že pri- nervoznost, slabost v želodcu. zgubn spanca, izgubo živčne in mišične moči in splošno i*_- _ 1S1 strani debela knjiga s slikami. T nji je natančno BALKAliSKO-TURaKA VOJNAoroana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- JU. SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, Fm.lgT>AHcsagg , jgssg**10' ltd* Knjigarna "Glas Naroda" 216 W«st 18th Street New York, H. Y. takisto podlegli poškodbam. Oporoka je bila narejena tako, da podedujejo milijonsko premoženje po Jcsephyju njegovi sorodniki, po njegovi ženi pa njeni sorodniki, po smrti njune hčere pa moževi in ženini scrodlki v enaki meri. Zato je bilo treba ugotoviti, kateri izmed ponesrečencev je umrl zadnji. Da bi to dognali, so večkrat izkopali mrliče. Toda ekshumacije niso prinesle nikake jasnosti. Sorodniki moža in žene, ki so hoteli i-meti dedščino zase, so se začeli pravdati. Po srditem pravdanju pa so se poravnali. V teku teh zapuščinskih sporov se je našla oseba, ki je očitala o-skrbniku Knauerju, da si je prisvojil iz os taline 60 tisoč mark v efektih. Ko so zahtevali zadevnega pojasnila, je Knauer izjavil, da jih je prejel od pokojnega dr. Josephy-ja, ki mu jih je izročil z nalogom, naj jih čuva za njegovega brata in naj mu jih izroči, če bi kdaj pritisnila sila, da si s tem denarjem kupi neko posestvo, ki naj ostane rodbinska last. Iz tega očitka se je izeknila sedanja pravda zaradi goljufije. Knauer poudarja, da je prejel efekte v navedeni vrednosti od pokojnega gospodarja, ki je bil preverjen, da pridejo za rodbinske člane še težki časi. Dolžnost, ki mu jo je bi naložil ponesrečeni dr. Josephy, mu je bila sveta. Dvema prdčama je Knauer zaupal takoj po gospodarjevi smrti, da razpolaga z depoziti, ki bi si jih lahko prisvojili, ker o tem nihče ničesar ne ve, toda ravpal bo kot poštenjak in denar ob-svojem času izročil tistemu, ki mu je'namenjen. Iz tega razloga tudi ni pridružil denarja zapuščinski pravdi. Pač pa je obvestil o njem profesorja Josephy j a, ki je vedel za vsoto in tudi za to, da ni naznanjena davčni oblasti. Knauer in Josephy sta se pozneje sprla in stvar je prišla da dan. Za profesorja; ki predava na j ens ki univerzi državno pravo, je zadeva neprijetno mučna, zato tajd in vali vso krivdo na Knaoetja. O Mdu procesa, bomo poročali. letnega očeta res usmililo in mu je hišo vrnila v dobri veri, da bo po očetovi smrti vsaj tretjina hiše zopet njena. Komaj pa je bil gospod R. zopet srečen lastnik hiše, je še on poskusil svojo srečo na hišo in se je res prav kmalu — oženil.... Nesreča pa je hotela, da je imel eden od treh zetov g. R. slučajno nekaj opravka pri zemljiški knjigi. Pri tej priliki je pogledal tudi, kaj je z njegovo hišo. Ko je pa videl, kaj se je zgodilo in kako je hiša romala iz rok v roke, je ves ogorčen obvestil o celi stvari še svoja dva svaka in sedaj se tožijo vsi trije na srečno ali nesrečno ločitev zakonov brez hiše. Med tem je pa že tudi gospod R. dal — moral dati — prepisati svojo komaj nazaj pridobljeno hišo — na svojo drugo ženo.... Vodja italijanskih futuristov Marinetti je napovedal neizprosno vojno makaronom, češ, da so krivi trebušno: ti sedanjih Italijanov. Rimljani so bili sloki, ker niso poznali makaronov, ki so nedvomno srednjeveške severnjaška pridobitev, žalostna zapuščina katerihkoli nas'lnih osvo.^evalcev svete Ita- ij3. V nosvzcčnoiti veš sto povabljen-" ccv je otvoril Marinetti v Turinu prvo futuristovsko restavracijo z imenom "Sveti tek". Jedilnik je vseboval naslednje jedi: juha "Solnce", pečenka "Plastika" "Ultravirile", "Redilni travn»'.k", "Naše morje" in "Sredozemska solata". Na to je imel Marinetti govor o prihodnji jedi "Tečaj in ravnik", ki je morala istočasno predočiti tropsko vročino in tečajni mraz. Na temelju iz trdo kuhanih jajc se je dvigal steber iz oluplje-nih pomaranč, ki ga je krasilo letalo iz vloženih gob. Glavni deli te jedi so ostrige, sol, poper in sladoled. Pristno odvajalno sredstvo! Končno je Marinetti naznanil, da bo kmalu natisnil lastne futu-ristovske kuhinjske bukve v boju za klasično sloko Italijo. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproieni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita »mo člamtvo, pač pa vai Slovenci v vaši okolici, GENE ZA OGLASE SO ZMERNE i M I, i ODA" NEW YORK, TUESDAY, APRIL 14, 1931 LARGEST SLOYENB DAILY tn D. 9. MILAN PUOELJ: MARTIINEIC — Oho! — Je rekel. — Dober večer! Na! An'ika je priSla! Snel je z nosa očala, odložil čevelj, ki ga je ravnokar še obdeloval s kladivom, ln prenehal žvižga:!. — Naia igospoda Je šla na veselco, «ato sem lahko prišla k vam m podstrešje, Martine*! — Saj ae mi idl nekaj tiho, ja! Pa ne, da bi si bilf za ta predpust men« izbrala, hen ta na Ančka! — Nak! Preveč tfih imate na grbi, hah-a! Kakih dobrih šestdeset jih bo, ali ne? — LeJ Jo, debro si mi jih namerila! Pa te čevlje si mi prinesla, da jim zamašinvgobce. Si jih s soldati prebrušila, kaj? No, le čakaj, le daj. duj jem! In katf sem že ho el rea?! Ne šestdeset, petdeset let jih imam na grbi. Če te kaj skrbi, kako sem si nakopal zgodnjo starost, ti povem, kakor sem cnidan oblj ubil! Kar sedi, če se ti prehudo ne mudi k tvojemu kaprolu. Jaz bom te luknje zadelaval, ti boš pa poslušala. Ančka je sedla na skrinjo za vrati in zazdehala. — Kaj pa ie naprej zitjaš? Misliš, da vedo samo soldatje kaj povedati, mi pa nič? KjJ pa še! Če ne bo moja zgodba nič prida, potem pa zdChaJ! Mislim pa, da bo! — In ošvrknil jo je s sivim pogledom izpod očal, pa z& egnU usta globoko v staro in vegasto lice. — Vstanl malo, da napravim primero! — 6mJ Jo tako tudi lahko! — Med teboj in med mojo nekdanjo! Veš, prsd je imeti več kakor t!, hehe. Ali ena je -bila že poročena, ti pa še nisi; pravijo pa, da da sverti zakon ženski, ki je za kaj, vsega tistega, kar ji pomaga do prave mere. Ni, malo bolj prsu:a je bčla, v cbraz pa ni£ bolj mlada, kakor si ti, oči je Imela pi ie tako satanske, kakor pripovedujedo o tisti kači, ki žabo kar s pogledom umori. O strela, kar zmešan sem bil, ko sem gledal med igovorom vanje. — Dacar sem bil takrat. Tedaj še ni bilo vse v cesarskih rekah in tudi uradnik ni bil vsak človek, kakor je danadanes. Kdor je imel glavo na pravem koncu, pa je laglje kakor naše dni nagromadil kupček srebra hi zlata, da ga je v miru božjem na stara leta glodal. Dac je imel takrat zu tisto mesto, kjer sem prebival, in še za daleč naokrog v zakupu neki majhen in čokat meščan, ki se je pisail Mežnai<žek, ime mu je bila pa Silvester. Mene je imel v službi pri sebi in še dva taka fanta. Mi mlajši smo hodili bolj po ckolici, stari je pa meril in peča til sode po mastnih grestiinah. Kxke štiri ure od meq'a so se pričeli hribje, in cesta je peljala preko njih in se vlekla kakor večnost. Zdaj na levo, ad-aj na deani, samo naravnost nikoli, ker je bilo za »vino prestrmo. Na vrhu rid je stala bela in bogata hiša in tista je bi>a zadnja hiša. kjer smo imeli pri sodih besedo še mi, mestni dajanji. Ker sem se zdel gospodarju najbolj čvrct in pegumen, pa je pošiljal mene tja. E, veš, tiste bele hise j JL.a samoti niso nikoli nJč prida in nikdar jim nisem prav zaupal. Pošten človek pcjde k ljudem in pritisne svoj dom k njihovim stenam, j takle .pa. ki je ves pat'ji in nima vesti, se ti razšopiri kje na samem, da i plete tam brez prič svoje hudobije. Kadarkoli sem šel na pot, nisem sel prazen. Dve pišt;li sem vzel vselej s seboj; vsaka je imela dve cevi obe sem natresel s smodnikom in s šibrami in jih zafail s predivom. V -desnem hlačnem žepu sem imel eno in v levem eno. Palica je bila po tudi dobra. Vctla je bila. pa je tičala v nfjej železna mera, ki sem jo je-mul z nje, kadar sem meril vino v sodu. Težka je bila, in če je bilo treba. Je padla po plečih ah koder je priletelo, da nas sam sveti Anton ob-vairi! Kakcr bi cžgal sveti Mihael z ognjenim koroba'iem! — V tisti rocli gostilni sem jo videl prvič. Oče je bil krepak petdesetletni rJavec, ki je igledal izpod košatih obrvi kakor sršen. Žena mu Je bila zdavnaj umrla in zapustila sina. Tisti sin, ki je bil tak, kakor oče, Čokat, grdogled in redkobeseden, jo je iztaknil nekje onstran hribov in se ž njo poročil. Prijazna je bila, v obraz bela in rdeča, kakor bi ji vhl makovega rdeiila ped kožo, in gledala je tako, kakor sem že opisal. 2 vsakim ki je prišel je govorila, kot da bi ji bil rodni brat. In postregla je rada. Dala je belega mlečnega kruha in vina. Nekaj sem se oziral za neko meščanko tiste dni. pa ko sem videl to mlado krčmari-co, me je vse minilo. Če dobim tako. se še oženim, sem si dejal. Dokler pa take ni, ne bo vse skupaj nič. Saij pravijo tudi, da je vsak neumen, kdoV rine v sveti zakon. — Hen tan i čevelj, drži se, no, stoj! Kaj pa spet zijaš, Ančka? Pa menda nič ne slišiš? Samo dragonairja vidiš pred seboj pa njegovo sabljo! — Saij vas gledam. Tako slepa nisem, da bi imela vas za drago-narja! — Lej jo, kako se košati! E, nič se ne boj, tudi tvoje bučice se bo prijelo ivje! Rum sem vtaknil pa klešče? No, rad sem hodil v hr*be vino merit. Doma se ml je ponoči sanjalo o njej. Kožo je imela kakor papir, Bleščečo in belo in mehko! Take izkušnjave so me obdajale, kakor svetega Antena, o katterem govore negodni ljudje, da je v hudih napadih večkrat kur v mravlj-išie sedel. Včasih sem bil naravnost neumen. Niaefti ne videl, ne slišail, samo po ušesih mi je zvenilo, kakor bi nosil zvonce v lobanji. Enkrat sem se ji zdel bled in vprašala me je, če sem bolan. Seveda sem bil bolan, na srcu bolan, pa. še kako, a molčal sem kakor grob. No, pa ti jo vidim nekega dne v kuhinji vso ctovezano in črno pod očmi. Z moškimi sem govoril v hiši, nje pa ni bilo blizu. Izmuznil se mse skozi kuhinjo in tam sem jo vprašal. Križ božji, kakšna je Lila! Zatečena, marogasta, vsa obunkana. Rekla mi je: "Padla sem". V kuhinji se ije spoteknilM v temi ob škaf, ki ga je dekli nerodno postavila, pa je padla med drva ob ognjišču. Kaj ipa še. sem si mislil! Dedec te Je oklestll, ta zverina peklenska! Bolehal je, pa ga je menda jezilo, da je orvi zdrava. To sem mu privošfoil bolezen! Ko sem videl, kako mu lezejo oči nazaj v gla-vo, foi se "bil najrajši smejal. Gledal je grdo in stekleno, v prsih mu je pela žaga, ipa se le ni hotel vleči. N-azadnje ga je le zvilo. Ona, žena — pa je bila vedno progasta in polna rogov. To pot Je imela buniko, sredi čela, drugič pod Očesom, pozneje spet je nosila za ušesi a krvjo podplufto liso. , — Kaj se vam pa tu dela? — sem vprašal. — Toliko je pri nas te šare, — je rekla ponižno, — pa človek v temi kam telebd! — Po pravici ti pravim, Ančka, glej, samo zato je vstajal, da jo je tepel. Sumogolt človek je bil, vsem ljudem nevoščljiv in ko je videl, da bo kmalu po nflem, ni prrvnosčil nikomur več zdravja; vsakega ni mogel tepsti, ženo Je ipa lahko. On bo umrl, kaj ne, ona bo pa živela-. Njega bodo zasuli z zemljo, da tam segnije, ona bo pa dobila drugega in se i ndim deforo imela. Nuj rajši bi jo spravil še sebi izpad nog. da/ bi bil sam tagje umrl. Za o jo je tolkel. Pozneje sem izsrkal kakšno besedo iz njenih ust. Če je slutil, da sedi v veži, v kuhinji ali v sosednji sobi in je zamalmena v to ali ono de ho, se je splazil s .postelje kakor tat, vzel palico iz kota in jo nemudoma o smodil od zadaj, koder je priletelo. Odlr-lela Je, kakor ptica. — Kaj pa je? — je vprašala, ko je prišla malo k sebi. — Kaj al se pa smejala, kaj? Moje smrti se veseliš, ti mirha nesramna! — — Takrat je «1 že čisto ob sapo. Davilo ga je in sesedal se je, kakor bi ne imel več kosti, da bi ga držale po koncu.\ Roke, noge, /trebuh in glav« — kar vse skupaj je padlo na en kup, kakor iz desetih deščic, zložena zidaimka mera, ki je že ipreveč obrabljena in razmajana. Če jo je daaegel a poste je, Jo Je tudi .sunil v rebra ali v pas. "Kaj se pa maješ in ziblje*, kakor bi se satanu dobrikaia, hudirjevka!" je sopel in se davil i M>po. (Dalje prihodnjič.) DAVEK NA MAČKE Finančni položaj nemških občin je tako malo rožnat, da ga skušajo reševati z najbolj kurioznimi davčnim: domislicami. Tako so spravil; draždanski mestni očetje po težkih mukah davek posebne vrste na svet, davek na mačke. Protestov tako s strani privatnih ljubiteljev mačk kakor tudi s strani Zveze za zaščito mačk (tudi to imajo v Nemčiji) se je nabralo seveda poln koš, no, mestni očetje tega koša niso hoteli upoštevati in so vztrajali na tem, da mora vsaka muca nekaj odriniti za- svojo glavo. Najprej so hoteli napraviti statistiko, da bi videli, kako se jim bo davek obnesel, in so razposlali po mestu kopo podrejenih organov, da bi natančno prešteli mačje repe. Organi so šli .n ko so se po nekoliko dneh vrnili z rezultatom, se je rezultat glasil: V Draždanih je o-kroglo 80,000 mačk. Kako so te našteli in kaj se je pozneje zgodilo, ni znano, vsekakor pa je moralo biti nekaj čudnega vmes, kajti po. kakšnem tednu, ko je začela občina izdajati marke za mačji davek, se je hipoma ilzkaza-lo, da jih ni treba za 80,000 mačk, temveč kvečjem za 18,000.... Kako je bilo to mogoče? Ali se je bilo ostalih 62,C00 mačk med tem po-greznilo v zemljo od sramote, da bodo spadale odslej pod fiskus? Ni mogoče ugotoviti in tudi Draždan-! ci pravijo, da se jih niso dotakn'-j li, kakor ogorčeno zavračajo trdi-(tev, da bi bili v teh dneh pojedli kaj več "zajčje pečenke" nego normalno. Vsekakor je občinski svet s svojo akcijo tako propadel, da v prihodnjem proračunu, kakor je s.išatl, mačjega davka ne bo več med postavkami. NAJNOVEJŠA ORGANIZACIJA MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO da ni nobenefra Linimenta, Iti di deloval tako hitro in zadovoljivo kot PA1N-EXPELLER. Rabijo pa za prehlade bolečine v prsih, »rIavobole,_ bolesti v hrbtu, oko-renele mišice, trde sklepe, izvine, izpahnjrnja, revmatične bolečine. nevralgijo itd. Toležeča odpomoč, katero dobe, je neprecenljiva. L« prepričajte se, da dobite pristno. 4NCHOR trgovska znamka na omotu je vaše jamstvo. _ Vredna in zanimiva knjižica ovita kro»i vsake steklenice PAIN-EXP3LLER-ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov, ali direktno od: _ _ ^ Lmbofforje/ FAd. RICHTER tf CO. KRRVANn SOUTH FIFTH STS. BROOKLYN, N.V. KI LLS PAI NI- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih kli j en t o v, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmc se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo i ENGLISH SLOVENE UADEK) ■tU« MUM 92.— Kirotm ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA Sit W«t 18 Street Nnv Varfc Oty KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN M »» KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVK8TI in "Petit Temps" poroča o us tan o-, viti Zveze ljudi s srčno napako v Parizu, ki šteje med svojimi utemeljitelji vodilne strokovne zdravnike. Srčna napaka je postala v našem času prav tako razširjena in nevarna bolezen kakor n. pr. jetika ali rak. Bolniki potrebujejo stalno zdravniško opazovanje in posebno hrano. Zveza bo oskrbela 3 posebne bolniške blagajne ln primerne restavracije. Članarina znaša samo 2 franka letno. V zvezo se je priglasilo že več deset tisoč članov. Zveza bo širila za zdravljenje srčne napake potrebne nauke, podpirala bolnike in njim pred vsem oskrbela njih stanju primeren zaslužek . BOMAKI: (Nadaljevanje.) Pravljice In pripovedke (KoSutntk) 1. zvezek .....................(0 2. zvezek .................. .4« Prvi« ml Indijanci ............ J9 Preganjanje Jev ..... Razkrinkani Hambnrianl ...... it Roman treh src ............................1JM Roman zadnjega cesarja Habs-buržana......................................ljO Robinson M Revolucija na Portmabkcat u.. M Rdeta in Ma vrtnica, opvezt „ M Rdeča megla______________ .70 Rdeča kokarda..................1.25 Slovenski iaJJivee ...............f| Slovenski Robinzon, trd. vez. .....75 Sueški invalid ................. .35 Solne« in sence ................. -K Skrivnost najdenke ..................... -35 Skozi Urno Indijo ............ M Sanjska knjiga, mala .......... M Sanjska knjiga, največja ............ .90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca 1914.18...............lJtt Sredozimci. trd. vez............. .81 Strahoto vojno ................................M Štiri smrti. 4. zv..............................iS Smrt pred hišo ................................45 Stanley v Afriki ............................JO Spomin znanega potovalca .... LM Stritarjeva Anthotogija broA. .. jj* Sisto Šesto, povest Iz Abrucev .. M Si u medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ it Student naj bo, Y. sv. .......... JB Sveta Notburga ................ JS Spisje. male povesti ............ JS Stezosledec ..................... J| Šopek Samotarke „.....................JS Sveta not ...........................Jfl Svetlobe In senco .............. Slike (Meško) .................. .60 Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................ j»fl Spake, humoreske, trda ves .... JO 1 t itfBraCL, 91 i i 1 Kretan je Parnikov N«wi — ; '- Ti i HAKES. ^ARBTA DELA: Maehbet. trdo vez. ........ broSlrano ............... Of belo .......... .-s.......... Sen Kresno noči .......... JO .10 .10 .10 15. aprila: L«v:a.than. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg K liro pa, Cherbourg. Bremen Alter t Bull in, Cherbourg. Ilambuig 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg 81. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennland. Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Berengaria. Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg. Ham burg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La .Bourdounais. Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Breni«-n. Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rot terdam Augustus, Napoti. Genova 25. aprila: II® de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg I*resideni Roosevelt Cherbourg. Ham burg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg f:«n»-ral von Steuben, Boulogne sui Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Euro pa, Cherbourg. Bremen Homeric- Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg X.w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenlaud, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Ilo<-h:imbeau, Havre 5. maja: Aquitanla, Cherbourg 6. maja: Levialhnn, Cherl»ourg George Washington, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 7. maja: Siutisart. rhfrii..urg, Bremen J>e Grasre, Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rot terdam, Boulogne Sur Mer, Rot-terda m Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12; maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • He de France. Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherltourg, Hamburg St. j.ouis. Cherbourg. Hamburg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Roma, Xapoli, Genova 18. maja: | Kuropa, Cherbourg, Bremen ( I 19. maja: i Vulcan ia. Trst 20. maja: • Ma uretania,Cherbourg IVesident Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Brem* n Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam. I.oulogr,» Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherbou 3, Antwerpen 23. maja: Minnetorika, Cherbourg 26. maja: Aquitani««, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: I.ev'athan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hamburg Deutschland. Cherbourg. Hamburg SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivar Albrecbt) Ranjena gruda, ivzlrnz povest, 104 str., broširano ..................... Ji St. 2. (Rado Mnrnik) Na Bledu, izvirna povest. 181 str., brofi... JO Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani ................... j Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str.. broSlrano..................... Jfl, Št. 5. (Fran Milflnskl) Gospod Fridolin Žoina in njegova družina veselomodre črtice I-. 72 strani. broSlrano ................ iS Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 ŠL 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str„ brnfi........... J5 Štev. 8. Akt. štev. 1U.......... .75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber. ) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. Drog. .......70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraoue, rllijefna karikatura In minulosti, 58 str.. brotL ....... JSS Št. 11. (Povel Oolia) PeterOtove poslednje sanje, božična povest v 4 .sllkab, 84 str., broi....... JS Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v .4. dejanjih. 01 str.. broS.......... JO ŠL 13. (Y. M. GarSln) Nodeido Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr„ broS......... JO Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., broi. ......................... JO 28. maja: General von Steuben, Mer, Bremen Boulogne Sur Št. 15. Bdmond in Juleo de Goo-eourt, ltenee Mauperin. .........40 Št 18. (Janka Sajnec) Življenje, pesmi, 112 ztr^ broS. ........ JO Št. 17. (Prosper Marlmee) Verno dnio v vieah. povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. JI Št. 1& (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovčkega graJUaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 otrM broi. .. JI Št. 19. (Gerhart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra^ broS. ...... J« Št. 20. (JnL Zever) OsJpafl fta KsmnrasaU. Japonski roman. Is CeSOne prevel dr. Fran Brada«. 154 str.. broL............ .40 Št. 21. (Fridolin Solna) Dvanajst kratkoteaaft sgodUe. IL. 78 str. Ji Št. 23. (Sopbokles) Antigone, žalna Igra. poslov. C. Golar. 60 atr, broSlrano .................... JO ŠL 24. IE. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. 1. del. 355 str„ broft. ........................ ,90 M. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... JO ŠL 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar. 82 str. . brofl......................... J5 , ŠL 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva ta brezposelne. 80 str, brofi....... J5 Št 2». Tarzan sin opi« ....... JO Tarzan sin opice, tr. vez. ...1 Jtn Št. 31. Roka roko.............. 35 Št 32. Živeti ................. J55 Št. 35. (Gaj SalustlJ Krlsp) Voj- -na 1 Jugurto. poslov. Aj»l Dokler, 123 strani, brofi. .......... j« Št 36. (K saver Mefiko) Listki, 144 strani .................. jp Št. 37. Domače ilvali .......... Jfc Št. 38. Tarzan In svet ........1.- Štev. 39. La Bohcme .......... J« Št. 46. Magda . .40 Št. 47. Mlatenj duSe............i.— Štev. 48. Tarzanov e živali .... Štev. 49. Tarianov sin .........M St. 41). Tarzanov sin, trd ves ....1.2(1 Št. 50. Slika De Graye..........L» At 51. Slov. balade In romance J« Št 54. V meteiu................l.— Št. 55. Namišljen lboinlk ...... Ji0 Št. 56. To In onkraj gotb .... .30 Št 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsup> .... jo ŠL 5». (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma. I. del..........L_ Ste?. 00. (Dostojevski) Zapiski U mrtvega doma. II. del ........1.- Št 61. (Golar) Bratje In sestre .75 St 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90 ŠL 63. Idijot, II. del .......... JO Št 64. Idijot III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 dell ..............3J55 ŠL 00. Kamela., skozi uho iivan- ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji n. zv. • Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Čr- ««• ........................ ZJi0 Tigrov! zobje_____________________..... .... l._ Tik za fronto ..................... Tati«, (Bevk), trd. ves. ........ I75 Trf indijansko povesti .......... .30 Tanel, soc. roman................l.so Trenutki oddiha ................ .ft® Turki pred Dunajem .......'... JA Trt legende o razpela, trd. ves. .6$ Tri rože .............................................80 TW ln ena not (Rape) vez. mala Izdaja............ Tisoč in ena noč L zvezek..................1.30 11..........................1.40 "I..........................LM KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V krempljih inkvizicije...............1.30 V iiMis (Matlčič) .............us V gorskem zakotja ............ .Ji ? ofclopnjakn skrog svete. L del JO 2. dd .•,•«,•...,,,,„,,,,,, JO 29. maja: Franf-e, H;ivr«> JVIajcstlc. Clierl»f»irif Erenicn, C'h&rlmiirn. I'.rfmi-n New Amsterdam, H^ulngiif* Sur Mor. Rotterdam Be'penWnd. Cherbourg:. Antwerj>en Augustus, Xapoil Oeriova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot aa potovanja na ogromniti oarnikih: (le de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 22. maja (6 P. M.) (Midnight) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnu8t*n|. — PijaCa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 SVATE STREET NEW YORK, N. Y. VELIKA ZNIŽANJA V 3. RAZREDU ZA TJA IN NAZAJ V trst .. .$153.00 ljubljano* 157.72 IN DAVEK VTJLCANIA —14. APRILA Povratne karte so dobre za dve leti. DRUGA ODPLUTJA Saturnia 1. maja; 5. junija Vulcania 19. maja; 24. juni cosulich line 17 Battery Place New York DAM ERICa Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA pr«ko Rotterdam all Boulogna-sur-Her Potovanje s parnlkl Holland-America Line pomenja udobnost. domaČe razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo In po-atreftbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vpraftajte svojega lokalnega acenta ali — HOLLAND AMERICA LINE »TATE ST.. NEW YORK CITY