Dopisi. Od nekod. (S r e d i š k o b 1 a t o.) Nedavao obiakal aeai svojega prijatelja aa Grabah pri Središčn, a skoraj ae bi mogel priti do ajega, ker ai veliko aiaajkalo, da aisem obtičal v srediskem blatu. Pot od kolodvora do trga je se primerao dobra, a kaka pot potem pride, to ai za popisati. Šel sem, oziroma iti sem raoral po ceati, ki pelje akozi srediski trg, a aam avojim o6em aiaem veroval, da bi to bila ^okrajua" cesta. Jaz potujeaa maogo, pa reči moram, da glede blata tej cesti pač ai para, ia to bi naj bila okrajaa cesta ? Ko aem koaečao prisopihal do avojega prijatelja, bila je rnoja obleka tako blataa, da me je bilo sram vstopiti v ajegovo staaovanje, saj aem izgledal, kakor da bi se kje po blata valjal. V Bvoji obnpaoati mej potom sem eicer aašel tu pa taai aavožeai prodec, a tega sem se moral apet izogibati, da ai ae zlomim aoge, saj je ta prodec sličea aavadaim bučam. Mialil sem si pri aebi: Ubogi Srediačaai ia vai tisti, ki morajo večkrat hoditi po tej ^okrajai" ceati. — Pritoževaje ae o tem azoraem blatu, izvedel sem od svojega prijatelja, da ima arediški trg pet zastopaikov v okrajaem zaatopa ia od teb ata baje dva celo v okraJBera odboru; tudi okr. aačelaika aameataik je Srediačaa, ia ti vsi aimajo toliko upliva, volje m korajže, da bi Srediačaaom pomogli do boljše ceate? Ko večkrat aliaimo, posebao ob volitvab, o tem aarodaem ia podvzetaem trga, veljajo ma vse aase simpatije, a kako aeugodea utis povzroči, 6e vidimo, da so ajegova pota oziroma okrajaa cesta tako zaaemarjeaa. — Središdaai, ako ae bo okrajai zastop za zboljšaaje okrajne ceate, ki pelje skozi vaš trg aič storil ia ako bodo pri tem tadi vaši okrajai zaatopaiki molčali, potem pa vam avetujem, da si aapravite ob okrajai cesti ozko peako pot. kakor se take aajdejo po drugih trgih, ker le tako bo mogoče, da vam ae bo trebalo gaziti v blatu okrajae ceete. — Radovedea sera, bodo li te vrstice imele kaj aapeha; želel bi, ia ga iz arca privoščil zavedaim aarodBim Srediačaaom. Od Mure. Od Radgoae aavzdol proti ogr8ki meji dela Mura velikaaske paaoge, ki pa akoro aiso stalae; daaes zavrže Mara to, aapravi za to aovo, jatri pa je mogoče, da že zasuje koinaj aarejeao paaogo. RavBO pred Radgoao ae atekata dva močaa potoka, izvirajoča uad Klekom, ter se potera skupao zlivata v Maro dobro nro aiže od Radgoae. Ob ograki meji pa se vije tretji potok, ki pride iz Kleka. Na desBem brega je obal vedao visja, tako da doseže aa aekaterih krajih 5—8 m. Č6 aaraste toraj voda v Muri, in aaj še aaraseta Draucheabach ia Salzbach, tedaj aju voda ae more v Mnro, ker ta pritiaka nazaj ia 6im večja je, tem več vode 8e zaataja proti Potrai. Ker pa je svet aa levem brega Mure vseskozi Bizek, se kmalu razlijejo vode preko Potrace proti Žetiacom (Dedojaci aiao aikdar v veliki aevarao8ti, ker so že precej oddaljeai), kjer ae srečajo aem razlile ae vode z vodami Kučaice, ia koaec vaega je navadao občea preplav cele vasi, poaebao še, ker je ob meji m Kučaici na Ograki atraai 2 ia pol m vieok jez za obrambo zoper vode. Tak je položaj v Žetiacih, če pride ,iavadna' voda. Laai pa se je pripetilo, da je bilo preplavljeao vae polje. Polje je vse z a a i č, ker je voda aa aekaterih krajih aiočao drla ia zemljo odaasala iz ajiv. Za to skodo, ki je velikaaska, ao dobili posamezai poaestaiki po 20—50 gld!! Kaj je to v primeri s škodo ia tradom, ki bo zopet potrebea, da si vsak aapravi aa poakodovaaia krajih bovo rodao zemljo! Koliko več škode pa ae je aaredilo aa setvi! Komisija za to bo ae le odpiaala davek — morda leta 1905. — Žetiaski poaestfliki so v tej veliki bedi imeli le eao veselje, da je tokrat voda razdrla aa treh krajib raočaa m obraaea jez aa ograki straai. Na poplavjoče raaožiae voda je uplivalo to pretrgaaje tako, da je padla voda skoro za 1 m v vasi. Da ae tukaj veadar eakrat aekaj zgodi, bi bil tadi že akrajai <5aa. Merilo ia dosti deBarja se je že potrosilo, da bi ae tadi kruala kaj v reaaici zgodilo! To prosijo ia hočejo aasi Žetiačaai. Goapod Reitter, ta imate priliko pokazati svoje prijateljatvo do aasega kaieta. Pri wfajerberskiha alavaostih 8te polai sladkih beaed, pa skaaajte se tudi eakrat v tem oziru pokazati vrlega, za blagor svojih krajaaov zavzetega poslaaca, okrajaega zastopaika itd. Žetiačar. Iz Kozjaka pod Urbaaora. (Okrajae c e 81 e.) Proti koacu meseca februarja ia v začetka aušca letoaajega leta je zapadel debel 8Beg. Posebao so bile v tem prizadete aaae okrajae ceBte v mariborakem okraja. Mariborski okrajbi zastop, kateri je v rokah meačaaske goapode, se ai popolaoma Bič zmeail za aje. Gotovo so si mislili ti goapodje, saj po teh ceatah mi Be hodimo po zimi veliko, pa po aašem meatu Maribora ga borao že dal odpraviti, ter gledali aato, da kateri izmed gOBpodov ae ostaae do aaea v aaega. Kaj 86 pa potem aaj stori z okraJDimi cestami na 8everai straai Maribora, katere vežejo skozi Lajtersperk, Sv. Marjeto, Sv. Jakob, Jareaiao, Št. Ilj, Sp. ia Zg. Kaagoto, Svičiao, Sv. Jurij ob Peaaici, Kamaica ia Sv. Križ aad Mariborom ? Vai ti kraji ao zvezaai a cestami, za katere mora skrbeti okrajai zaatop mariboraki. Nobeaa zmed teh ceat ai bila odpravljeaa od saega, kar pa bi bilo aujao potrebao. Potreba bi bilo, da bi ae odpravil saeg a aaežaira plugom. Ali kaj takgaega ae aa misel ni prišlo meačaaaki gospodi, saj so okrajae ceste za ajo le deveta briga. Mislili ao si, po teh ceatah ae ae aprehaja ^aobl" goapoda, za abogega sloveaakega kmeta, delavca, hlapca ia viaičarja pa je že dobro, če tudi takaae vr8te ljadje oataaejo v 8aegn. Takšae akrbi ia misli ima mariboraka goapoda za abogo sloveaako ljudatvo ia za okrajai zastop. Ravao iz severae straai Maribora se spravlja aajveč mleka v meato. To kar bi bil lahko edea opravljal, ko bi bil odstraajea saeg, morali smo si po dva do trije po debelem aaegu črevlje trgati. Ce aam je pridrdral voz aaaproti, morali amo ae mu ogaiti v črez paa globok aaeg; poaebao je bilo to težko za žeaske. Tako smo trpeli ljudje ia živiaa valed zaaemarjeaja okrajaega zaatopa. Dragi mi kmetje ia v obče ubogo aloveasko ljudatvo! Ni raogoče aaateti vae težave ia aadloge, ki 8mo jih trpeli vsled debelega aaega aa okrajaih cestah. Vpraaam va8, ali aaj gre tako vedao aaprej ali se ae aaj za aaprej aopiri mariborska goapoda po aašem okrajaem zaatopu ter se Bara Baj Baprej godi taksaa krivica? Mislim, da tega mora biti tudi eakrat koaec. Vse občiae, ki ate laaako leto volile Ba komaado aiariborske goapode z meščaaako straako, popra?ite ta madež pri pribodajih volitvah. Volite a kmečko atraako, delajmo vsi na to, da spravimo prihodajič kmete v zaatop ia ae meačaae. Posebno opomiajam občiae, katere komaadira mariboraka gospoda ob vsakih volitvah. Kajti, ako vas pusti meščaaska goapoda aa ceati v saegu obtičati, paatite jo tudi vi pri volitvab y okrajai zaatop aa cedilu. Dragi kmetje, tukaj se ae gre za aovraštvo med aarodaostjo, pač pa se gre za občai blagor ia korist vaa ter za korist abogega sloveaakega kmečkega ia delavskega ljudatva. To vam priporoea priprost, trezno raialeč ia zavedea aloveaski kmet. Iz Vojnika. (R a z a o.) Pretečeai raesec je umrl v tukajsaji hiralaici Marko Krejaa iz Seaovega v rajbeabaraki žapaiji. Doaegel je lepo atarost 97 let, ali kakor je sam povedal: Btri meaj kot ato.ft Nedavao je tožil: ^Nikogar aimam več. Vai ao šli pred meaoj, otroci, žeaa, prijatelji, tudi sam bi že rad amrl, saj sem že aam sebi v aapotje." Bil je ljabezaiv, veael, blag atarček. Vsi ao ga imeli radi v hiralaici, oa pa aje. Ko so ma prišli za god čestitat, jim je v zabvalo zapel. Rad je sam aebe ia druge pokratkočaail a kako aepriailjeao šalo. rV hiralaici", je rekel, Bsmo sami juaaki, aamo to slabo atraa imamo, da je edea bolj zaaič kot drugi." Če je irael pa vse rad, mn je bila veadar aajbo^' pri arca ajegova pipica. Tudi, če ai kadila, ai bila aabasaaa ia ae prižgaaa, jo je veadar Boail v ustih. Proti zadajemu, ko že ai raogel več hoditi, si je aprosil dovoljeaje, da je amel v sobi kaditi. Ia to samo on — stari Marko. To je bilo zaaj aajvečje veselje ia aajvečja čast. Predlaaskim aa sveto aoč je še pel, letoa ni mogel več. Naj v miru počiva blagi starček. V žapaiji ia hiralaici smo imeli do sedaj že aad 50 mrličev. Izredao veliko, ker imamo ae le dva meaeca za seboj. Na svečaico jih je bilo samo v hiralaici kar pet! Tukajaao aemako dvorazredaico ao razsirili v trorazredaico, ki jo je toliko treba v Vojaiku, kakor zdraveam človeku tretjega očeaa v glavo. Iz samega prevelikega ve8elja aad tem aaJBOvejšim vapehom se je priredila dae 1. marca veaelica, aa katero so zbobaali aekaj tujcov. Bili so aeaičarji sarai med seboj ib ekrbeli po svoje za zabavo. V jntro so se atepli, drnge skode ai bilo. Tako ao položili temelj za tretji aemški razred. Pa aaj ae kedo reče, da Vojaik ae aapieduje? Trgoviao w zaprli Frica nGollob.u Kakor je razvidao iz imeaa, je Golob pristea sloveaski tiček, samo letal je aemsko. Zdaj je obsedel. Poatrigli so aiu peroti a tem, da aiao kapovali pri ajem. Zavedai kmetje so kupili raje pri aarodaem trgovcu. Sv. Jurij ob Ščavnici. (Š t a j e r c u v o d g o v o r.) Skoraj ae mi ae zdi vredao, da bi odgovarjal tisti Jasai" glavi, ki jo je v eai zadajih številk ptajskega nŠtajerca" tako modro povedala glede aklepa od 8. jaa. t. 1. aaaega občiaskega odbora. Sam pravi, da se ae aajvečji nčeajaki aiso zjediaili, je li atreljaaje proti toči koristao ali ae. Ni ae dolgo, kar je, g. podpolkovnik Koaachegg, ki se je že več let mndil po letu v 8loĄeajebiatriškem okraju ter ae aalaač pe6al 8 to zadevo, pisal, da streljaaje proti toči aič ae pomaga. Zakaj pa aaj aaša raala občiaa za tako dvomljivo reč zainetuje precejšnjo svoto deaarja, ki ga labko bolje obrae? Ia kako spravi dotičai dopiaaik agitaeijo za okrajae volitve ia atreljaaje proti toči v zvezo, ae vem. Težko ai bo pač človek razlagal ajegove meada preduhovite (zato aerazumljive) beaede: rBorka je aamreč vjela agitacija za okrajae volitve, zato je aepotrebna strelaa^postaja.1' Da ao dotičaiku zadaje volitve za okrajai zastop še vedao v želodcu, je pač lahko umljivo. Gotovo ae Vračko ia ajegovim aemčurjem tresejo hlačice, če pomislijo, kako se Ijudstvo vedao bolj zaveda; že pri zadajih volitvah je Vračko komaj prodrl; videli bomo, kaj bo pa pri prihodajih! Delali smo po prepričaaju, ae pa po aavodilih radgoaakih ia ptujskih posiliaemcev, in tako bomo ravaali še aadalje. Saj že vsakdo uvideva, kako mračao je aapretlajaatvo orehovskega preroka. Dobro izraža ta svoje aapredajaštvo z besedarai, da ma ae ugaja aovoaloveaaka politika. Ta aovoaloveaska politika ravao vedao ia vedao zahteva aole, da bi se aloveasko ljadstvo lahko izobraževalo v lastaem jeziku, zahteva slovenske kmetijake aole, sloveaske meačaaske šole, sloveasko vseaeiliače. Ia toje zaameaje Vračkovega aapredajastva, da ae upira takim zavodom. Torej ravao aeumao bi rad imel Ijndstvo, da bi lahko ž ajim delal, kakor bi hotel, da bi ae ae zavedalo svojih pravic. Štajercijanci trde, da aočejo aovosloveaskega jezika, ker ga Be razumejo. A tega ae pomislijo, da se V8ak jezik razvija, sloveaski kakor aemški. Da pa ljudje razuraevajo pismeai jezik, je aajboljsi dokaz dražba sv. Mohorja, ki poailja aa tisoče kajig vsako leto po vsem Sloveaskem ia pa velika maožiea čaaaikov, ki jih ljudje berejo. Ce bi ae umeli, bi ae brali. — Kraljevci, začetkom suaca, 1905. Aadrej Borko.