PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 117. seji dne 23. 11. 1988 obravnaval Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne polilike za obdobje 1986—1990 in sklenil, da ga posreduje delegatom skupš-čine občine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet obvešča delegate, da je odbor upošteval le eno pripombo (glede reprezentance), ostalih pripomb ni vzadostni meri utemeljeno zavrnil, zato bo izvršni svet tudi v prihodnje vztrajal, da se jih uveljavi. IZVRŠNI SVET PREDLOG Na podlagi 41. člena dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 (Uradni list, SRS, št. 14/86, 42/87 in 16/88) sklenejo Skupščine občin v SR Sloveniji . ANEKS k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 1. člen Besedilo 9. točke 4. člena dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 14/86, 42/87 in 16/88) se spremeni tako, da se glasi: »9. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve.« :.v ¦• ¦¦ _ /-• ' 2. člen . J Za prvim odstavkom 6. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obde-lana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena, povečajo, in sicer: v I. skupini za 40 odstotnih točk, v II. skupini za 30 odstotnih točk, v III. skupini za 20 odstotnrh točk in v IV. skupini za 10 odstotnih točk.« Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti od-stavek. •¦•'¦¦ ,- " ' 3. člen ./'¦¦•¦••. 2a 11. členom se doda nov 11. a člen, ki se glasi: »H.ačlen ¦ Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo lastna sredstva za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, pod pogojem, da pri osnovnfh sred-stvih ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane ¦amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva, za obliko-vanje virov obratnih sredstev, ali za združevanje v organizacijo združenih kmetov, oziroma organizacijo združenega dela ali pro-izvodno skupnost kmetbv, predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25%«. . 4. člen . ¦ V 12. členu se doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaže-vanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev, in sicer v višini do 30% od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v okviru regije.« Sedanje 3. do 7. točka postanejo 4. do 8. točka. 5. člen Za 13. členom se doda nov 13. a člen, ki se glasi: »13. a člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku priznavale izdatke za reprezentanco največ do 0,8% od celotnega prihodka.« , 6. člen • '-¦'.. V tretjem odstavku 14. člena se za besedama »postranskega poklica« postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta. ' :'-.¦'¦"'¦-<""¦ :'r '¦''¦- vVV ' 7.člen ']'.':'\" '¦' ' ¦¦'¦¦•"'":'-:; '"'"' Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženke bodo zavezancem davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica, pod pogojem, da vredu vodijo poslovno knjigo in, ki vlagajo lastna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev pod pogojem, da ne gre za vlaganje, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva; za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja; za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno gra-ditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25%. Udeleženke bodo zavezancem davka iz gospodarskih in poklic-nih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena, znižale pavšalni letni znesek davka, da 60% glede na višino vloženih sredstev«. 8. člen -¦¦- ¦ ': ' •'¦¦¦'...... Besedilo 3. točke 17. člena se spremeni tako, da se glassi: »3. Zavezancem, ki zaposlujejo delavce se za leto. za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposle-nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro pa se odmerjeni davek za vsakega delavca-invalida in gluhonemo osebo zniža za znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.« Olajšava se prizna za čas trajanja zaposlitve. Besedilo 7. točke se črta. Sedanje 8. do 10. točka postanejo 7. do 9. točka. V 7. točki se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: ¦ »ter zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.« Za 9. točko se dodasta novi 10. in 11. točka, ki se glasita: ' »10. Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se za leto, za katero se davek odmerja, odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposle-nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem - invalidom s 100% telesno okvaro in zavezancem - gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb pa za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 11. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaže-vanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev, in sicer do 30% od odmerjenega davka, za čas do 3 let. Druga merila in višino olajšave bodo udeleženke uskladile v okviru regije.« V drugem odstavku se besedilo: »in olajšav iz 3.« črta, beseda »vštevata« se nadomesti z besedo »všteva«. V tretjem odstavku se besedilo »letni dohodek po odbitku stroškov« nadomesti z besedilom »letni celotni prihodek«. V četrtem odstavku se besedilo: f »iz2.,3., 8., 9. in 10. točke« nadomesti z besedilom »iz t,, 2.,3^ 4., 7., 8., 9. in 10. točke«. . vi- ,- 9. člen Za 18. členom se doda nov 18. a člen, ki se glasif »18. a člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku priznavale izdatke za reprezentanco največ do 0,8% od celotnega prihodka.« 10. člen V 19. členu se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na preno-čevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registrira-nih za to dejavnost in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dose-gajo pri organizacijah združenega dela, 15%.« Sedanji 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka. V petem odstavku se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »terod dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro in osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektu-alne storitve prek organizacij združenega dela;« 11.člen V drugi alinei prvega odstavka 21. člena se za besedo »paten-tov« postavi vejica, besedilo »in tehničnih izboljšav« pa nadome-sti z besedilom »modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih rzboljšav«. "-¦ . ¦ ' '.'•:' •'" V 12'den ' - ¦ ':'¦ ¦' ' .'!' :' ' V 24. členu se dodasta novi četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo v višini 100% od odmerjenega davka na dohodke, dosežene z dodajanjem oprem-Ijenih sob in stanovanjskih prostorov mladim družinam pod pogojem, da jih zavezanci oddajajo preko ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stano-vanjskimi hišami). Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih nobeden ni star več kot 30 let, družina vsaj z enim otrokom, kjer noben od staršev ni star več kot 30 let in samohranilka oziroma samohranilec, od katerih nobeden ni star več kot 30 let.« ¦' .'- ¦¦¦¦.'• ¦ ' •.'. "- '¦ 13. člen ' ': ¦¦'" ¦'"'' :'' "*' V 3. točki prvega odstavka 25. člena se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne upo-rablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz prvega odstavka te točke poveča za 100%.« 14. člen Besedilo drugega odstavka 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 50.000 - din.« ¦¦:¦-¦". :¦.-.¦•'-¦¦••.;< »• 15. eien ' ' "¦'' —^- *-¦ Besedilo »10. Davek od prometa proizvodov in storitev« se nadomesti z besedilom »10. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve«. . , -^ • \ 16. člen . * , ' ' t ' '" Besedilo 28. in 29. člena se črta. ,, -,, . » , " ' ' 17. člen Ko bodo občinske skupščine sprejele sklepe o sprejemu tega aneksa, bo besedilo aneksa objavljeao v Uradnem listu SR Slove-nije. Stališča do pripomb na osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike zaobdobje 1986-1990 Predloge in pripombe na osnutek aneksa k dogovoru o usklaje-vanju davčne politike za obdobje 1986-1990 je obravnaval odbor udeleženk dogovora na svoji seji, dne 16.11.1988 in na podlagi sprejetih stališč do predlogov in pripomb pripravil predlog aneksa. Sprejeta so bila naslednja stališča: 1. K splošnim pripombam V zvezi z oceno, da ni sprejemljivo predlagati spremembe v davčni politiki brez predhodne analize učinkov sprejete politike, in mnenjem, da bi bilo potrebno v republiki zagotoviti financira-nje občin zaradi bistvenega zmanjšanja virov, velja opozoriti, da predloženi aneks k dogovoru pomeni realizacijo sprejetih sistem-skih rešitev. Že ob obravnavi predloga za izdajo zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o davkih občanov in predloga. zakona je bilo poudarjeno, da bodo predlagane rešitve sicer vzpodbudno delovale na razvoj drobnega gospodarstva, hkrati pa prehodno vplivale na zmanjšanje prihodkov občinskih prora-čunov. Izpad sredstev bo potrebno nadomestiti predvsem s kvali-tetnejšim delom pri ugotavljanju dohodka, dosledno izterjavo predpisanih obveznosti in ustreznimi ukrepi na področju politike splošne porabe. Sprejetje ocene, da je potrebno presoditi raci-onalnost celotnega davčnega sistema in proučiti možnost, da se celotno področje davčne politike v SR Slovenije uredi z zakonom, pri čemer bi prenehala potreba po sklepanju dogovora in spreje-manju občinskih odlokov, bi bilo v nasprotju z ustavnimi določ-bami, po katerih so družbenopolitične skupnosti pri določanju davčnih obveznosti, ki so skladno z zakonom njihov dohodek, samostojne. Inštitut medsebojnega dogovarjanja naj bi le onemo-gočal neutemeljene razlike v višini obveznosti delovnih Ijudi in občanov med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. 2. K 1. členu: Pripomba, da se v 1. členu aneksa zaradi večje jasnosti bese-dilo uvodnega stavka dopolni z naslovom dogovora in navedbo uradnih listov, v katerih so bili dogovor in dosedanja aneksa objavljeni, je upoštevana. 3. K 2. členu: Pripomba, naj bi se stopnja davka na katastrski dohodek kme-tijskih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, povečale, ni bila upoštevana. Odbor je menil, da predlagano povečanje za 100 odstotnih točk v I. skupini katastr-skih občin, za 80 do 90 odstotnih točk v II. skupini katastrskih občin (kar pomeni, da bi davčne obveznosti v določenih primerih bistveno presegle znesek katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča) oziroma za 40 odstotrlh točk v III. skupini in za 30 odstotnih točk v IV. skupini katastrskih občin v tej fazi ne bi bilo sprejemljivo. Pri opredeljevanju do dodatne obdavčitve neobde-lanih zemljišč je potrebno upoštevati, da se od takšnih zemljišč plačujejo tudi prispevki za samoupravne interesne skupnosti, samoprispevek ipd. Odbor predlaga, da občinske skupščine predpišejo stopnje za neobdelana zemijišča v višini, predlagani v osnutku aneksa. Po rešitvi, predlagani v osnutku aneksa, bi bila davčna obremenitev neobdelanih zemljišč okrog 4-krat večja od davčne obremenitve, ki odpadejo na obdelana zemljišča. Pripo-minja, da tudi ni možno upoštevati predloga, da bi bila neobde-lana zemljišča iz IV. skupine oproščene tega davka. Obdavčeva-nje neobdelanih zemljišč v družbeni lastnini ni predmet tega dogovora. 4. K 3. členu: Opredelltev vloženih sredstev v zvezi z vlaganji po 51. členu zakona o davkih občanov je povzeta iz zakona, zato pripombe, da bi se beseda »lastna« opustila, ni možno upoštevati. 5. K 4. členu in 11. točki 8. člena: Davčna olajšava za vlaganjasredstev v sanacijo virov onesna-ževanja okolja bi po mnenju odbora morala biti v sorazmerju z ostalimi olajšavami. Zaradi navedenega predloga, da bi se določil višji odstotek olajšave (do 50%) in podaljšala doba traja-nja olajšave (za dobo do 5 let), ni upoštevan. 6. K 5. členu in 9. členu: Upoštevana je pripomba, da se stroški za reprezentanco pove-čajo, in sicer naj bi znašali do 0,8% od celotnega prihodka. 7. K 7. členu: Opredelitev vloženih sredstev v zvezi z vlaganji po 38. členu zakona o davkih občanov je povzeta iz zakona o davkih občanov, zato besedice »lastna« ni možno opustiti. Glede predloga, da bi bilo potrebno znižanje davčne osnove, ki jo dodatno predpiše občinska skupščina, vezati na določene učinke ali na dejavnosti, ki so v občini deficitarne, ali jih želi pospeševati, je bil odbor mnenja, da ga ni možno upoštevati, ker bi to pomenilo ožanje pooblastila, ki jih daje zakon. Za dopolnitev določbe, ki se nanaša na zniževanje pavšalnega letnega zneska davka pri zavezancih, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, niso bili dani konkretni predlogi. Odbor meni, da bi odstotek znižanja moral biti odvisen od višine vloženih sred-stev, kot je to tudi v aneksu predlagano, pri čemer naj bi kon-kretno višino, upoštevajoč specifiko razmer, opredelile občinske skupščine v svojih odlokih. 8. K 8. členu: Pripombe, da bi se povečal odstotek olajšave za zaposlene delavce, invalidne osebe, pripravnike ter zavezance, ki zaposlu-jejo invalide, ni bilo možno upoštevati, zlasti še ko vrsta občin že ob obsegu olajšav, kot je predlagan v osnutku aneksa, opozarja na izpad sredstev in probleme v zvezi s financiranjem splošne porabe. Ker se po spremenjeni davčni zakonodaji v zvezi z zaposlova-njem razširjajo olajšave na vse zaposlene, ni zakonske podloge, da bi se za novozaposlene delavce uvajale še posebne olajšave. Skladno z zakonom o davkih občanov se tudi zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe, lahko priznajo davčne olajšave, le pod pogojem, da ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, zato tudi pripombe, da bi se naveden pcgoj v dogo-voru opustil, ni bilo možno upoštevati. Predlog, naj bi višina davčne olajšave za zaposlene delavce temeljila na 10% poprečnem enoletnera čistem osebnem dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji iz leta, za katero se davek odmerja, in ne na 10% poprečnem osebnem dohodku... iz preteklega leta, ni upoštevan, ker bi to različno delovalo pri zavezancih, obdavčenih po dejanskem dohodku, in zavezancih, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku. Razen tega je bil pri opredeljevanju višine odstotka mišljen osebni dohodek preteklega leta, v primeru, da bi pa odstotek temeljil na osebnem dohodku preteklega leta, v primeru, da bi pa odstotek temeljil na osebnem dohodku leta, za katero se davek odmerja, bi bil le-ta ustrezno nižji. Z dopolnitvijo 3. točke se priznajo davčne olajšave tudi za zaposlene gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro, in sicer v enaki višini kot to velja za zaposlene invalide s 100% telesno okvaro, z dopolnitvijo 10 točke pa tudi zavezancem - gluhone-mim s 70% telesno okvaro v enaki višini kot zavezancem - invali-dom s 100% telesno okvaro. Za dohodek, dosežen s prodajo izdelkov umetne obrti, če to obrt opravlja občan na domu sam ali s člani skupnega gospodinj-stva na podlagi priglasitve pristojnemu občinskemu upravnemu organu ter je dano mnenje Gospodarske zbornice Slovenije, da se izdelki štejejo za predmete umetne obrti, velja splošna oprosti-tev po 4. točki 77. člena zakona o davkih občasno. Zaradi navede-nega je davčna olajšava na tovrstne dohodke opuščena. Zaradi uskladitve z zakonom se v predlogu aneksa predlaga črtanje 7. točke 17. člena dogovora. Upoštevana je tudi pripomba, da se besedilo tretjega odstavka 17. člena dogovora uskladi z zakonskim tekstom. 9. K 10. členu: Pripomba, da stopnja davka na dohodke, dosežene s sprejema-njem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost, ni ustrezna oziroma, da bi bilo treba znižati za polovico, po mnenju odbora ni sprejemljiva. Po dosedanjih predpisih so se tudi tovrstni dohodki obdavčevali z davkom od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic po progresivni davčni lestvici, pri kateri znašajo stopnje od 15% do 65%. Po spremenjeni obrtni zakonodaji se oddajanje turističnih sob šteje kot gospodarska dejavnost in se skladno z zakonom o davkih občanov obdavčuje z davkom iz gospodarskih dejavno-sti po dejanskem dohodku, pod določenimi pogoji v pavšalnem letnem znesku in le v primerih iz 2. točke tega člena aneksa z davkom po odbitku po proporcionalni davčni stopnji. Odbor meni, da je višina davčne stopnje (15%) v primerjavi z davčnimi stopnjami, po katerih so obdavčeni ostali dohodki iz gospodar-skih dejavnosti po odbitku, ustrezna. 10. K 12. členu: V dopolnjenem 12. členu aneksa je opredelitev mlade družine povzeta iz »Stališč o aktualnih nalogah na podproču družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu« (»Uradni list SRS, št. 37/88). .' • -¦ ¦¦ . i 11. K 13. členu: Ker v zakonu o davkih občanov ni pooblastila za uvedbo davčnih oprostitev za poslovne prostore v primerih, ko jih ni možno dati v najem,' ali jih ni možno prodati, v primerih upokoji-tve ali prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi boiezni ipd. ni možno upoštevati pripombe, da v navedenih primerih lastnik davka ne bi plačal. Prav tako v zakonu ni predvidene olajšave za primere, ko bi občani na novo adaptirane oziroma usposobljene prostore s pogodbo oddali v najem za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti, zato tudi navedene pripombe ni možno upoštevati. ; ., 12. K14. členu: - Ker je v medrepubliškem dogovoru o temeljih davčne politike, h kateremu je pristopila tudi SR Slovenija, določena vrednost dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 50.000 din, po mnenju odbora ne bi bilo primerno predlagane vrednosti zviševati, zlasti še, ker se bodo v SR Sloveniji tudi v bodoče tovrstni dohodki obdavčevali po proporcionalni stopnji - 15%, v vseh ostalih republikah pa po progresivni davčni lestvici, po stopnjah od 15% do 30%. Poleg pripomb k osnutku aneksa so bile dane tudi pripombe na nekatere določbe veljavnega dogovora. Predlaga se znižanje stopnje davka od osebnega dohodka dalavcev. V tej zvezi odbor ugotavlja, da je občinam, ki ne prejemajo odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ali ne prejemajo dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna, že po veljavnem dogovoru dana možnost znižanja stopnje, ker le-te lahko predpišejo stopnjo v višini do 0,75%. Za ostaie občine pa ne bi bilo primerno v tej fazi, ko še niso sprejeta izhodišča za dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji, predlagati kakršnekoli spremembe glede višine stopnje tega davka. V zvezi s pripombo, na) se zneskovni cenzusi proučijo na novo po možnosti opisno cpredelijo in valorizirajo, odbor ugotavlja, da je v drugem odstavku 13. člena dogovora že vgrajen institut sprotne valorizacije teh cenzusov. Pripomba, da bi se pri davku iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti predpisala enotna davčna stopnja, ni upoštevana. Odbor ugotavlja, da je davčna stopnja za te dejavnosti sicer predpisana v razponu med 28% in 35%, vendar sta le dve občini predpisali stopnjo v višini 28%, 4 občine v višini 30%, 1 občina v višini 31%, vse ostale občine pa v višini od 32%-35%, pri čemer pa poprečna stopnja za SRS znaša okrog 34%. Po mnenju odbora obstaja med regijami določena specifika, ki opravičuje tudi doiočene razlike v višini davčnih stopenj. Zgolj z uvedbo enotne davčne stopnje ne bo razrešen problem selitve obrtnikov iz ene v drugo občino. V zvezi s predlogom, da davka ne bi plačevali upokojenci od dohodkov, ki jih dosežejo z delom v društvih upkojencev, dru-štvih invalidov, njihovih klubih in zvezah, razen od dohodkov, doseženih v gostinskih dejavnosti, je bil odbor mnenja, da gre v tem primeru za ureditev sistemskega vprašanja in ne more biti predmet tega dogovora. Odbor se strinja z ugotovitvijo, da lestvica davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter davka od premoženja ni najbolj ustrezna, vendar ugotavlja, da pogostejša valorizacija le-teh, kot to predlagajo nekatere občine, ni izvedljiva, ker gre v teh primerih za letno odmero davka. Davčne lestvice so, enako kot pri davku na promet nepremičnin, povzete iz medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike. V tej zvezi odbor pripominja, da je po programu ukrepov ekonomske politike Skupščine SFRJ v letu 1989 za te primere predvideno ostrejše obdavčevanje. ;."