čevljar
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
letnik XXVI maj 1986
■ w w
trzic
POSLOVANJE AFISA
Pomemben del poslovanja naše delovne organizacije je tudi obseg in uspešnost poslovanja firme Afis. V letu 1985 so v okviru firme poslovale: matična firma Afis v Pirmasensu, proizvodni obrat »Schapuro« v Rodalbenu ter podružnice na Dunaju, v Nijmengenu na Nizozemskem in v Svici. Podjetje Afis je v Zvezni republiki Nemčiji registrirano pri občinskem sodišču Pirmasens, udeležba Peka pa je vpisana v register pri sekretariatu za zunanjo trgovino SFRJ v Beogradu. Dejavnost podjetja Afis je izvoz in uvoz, zastopanje in izdelava obutve (Schapuro). Delež Peka pri Afisu je 49 %.
V firmi je redno zaposlenih 88 delavcev, to je dvajset več kot leto prej. Povečanje se nanaša na proizvodni obrat »Schapuro«, na novo pa je bila ustanovljena poslovalnica v Švici.
Skupni prihodek je v lanskem letu večji le za 11 %, medtem ko so porabljena sredstva večja za 15 %, največ na račun
stroškov sejmov ter potnih in reklamnih stroškov. Zaradi vse večje konkurence je nujna stalna aktivnost pri prodaji in ponudbi.
Količinska prodaja je zaradi upadanja kupne moči manjša za 9,2 %, po vrednosti pa za 5,9 %. Razmere na trgu se še vedno zaostrujejo. Trg zahteva kvalitetno obutev ob pravem času in izloča vse, ki se zahtevam trga ne prilagajajo. Delež reklamacij naše obutve je prevelik. Svoje slabosti poznamo, ukrepe smo sprejeli, na nas pa je, da sprejete ukrepe dosledno izvršimo, sicer se bomo znašli v položaju, da nas bo evropski trg izločil.
Peko ima v skladu z družabniško pogodbo pri Afisu zastopnika interesov. Imenuje ga skupni delavski svet za štiri leta. Mandatno obdobje je poteklo Milanu Jazbecu. Za naslednje obdobje je skupni delavski svet imenoval Marka Tomazina, vodjo prodajnega sektorja.
SCHAPURO
Firma Schapuro je bila preden je šla v konkurs specifična tovarna za proizvodnjo športne obutve namenjene za lahko planinarjenje in daljše sprehode v spomladanski sezoni, v zimski sezoni pa je bila poznana po izrazito ženski obutvi iz naravnega krzna, še posebej pa po proizvodnji »apré ski« (obutev po smučanju) iz kože tjulnov.
Po prevzemu tovarne se program obutve z blagovno znamko Schapuro bistveno ni spremenil, saj je ta obutev na nemškem trgu iskana in cenjena. Program je delno spremenjen za sprehode, za lahko planinarjenje delno razširjen. Program ženskih zimskih, toplih škornjev je skrčen na delno modno obutev s poudarkom na zgornjem usnju s krzneno podlogo. Skrčenje proizvodnega programa je omogočila širša prodajna organizacija, saj se ne prodaja samo v Nemčiji ampak v vsej zahodni Evropi. Povečanje proizvodnje je pogojevalo v montažah povečanje števila zaposlenih, medtem ko je proizvodnja zgornjih delov za to obutev v večji meri organizirana pri naših kooperantih (KURJAČKI Pan-
čevo) poleg tega pa tudi precejšen del gotove obutve pri kooperantu BOR iz Dolenjskih toplic.
Obutev Schapuro se prodaja v primerjavi z našim blagom zaradi znane znamke in priznane kvalitete po delno višjih cenah kot naša obutev. Zaradi tega je tudi prišlo do nakupa in vključitve v ta program. V letošnjem letu pričenjamo tudi v naši proizvodnji z izdelavo dveh modelov ženskih škornjev iz kvalitetnega materiala in podlogo iz naravnega krzna. Ta program bo prav gotovo poleg izvoza zanimiv tudi kot dopolnitev programa v naših trgovinah.
Dnevna proizvodnja v Schapuru je 400 do 500 parov dnevno, odvisno od programa. V firmi dela 42 delavcev.
Schapuro je v mestu Rodalben 5 km oddaljeno od Pir-masensa. To je majhno mesto sicer ne poznano kot Pirmasens, vendar med pomembnejšimi proizvajalci obutve. V mestu je svetovno znana čevljarska tovarna Servos in še več manjših.
PEKO V ALŽIRIJI
NEIZPOLNJENI POGOJI
Tretja tovarna čevljev v Bou Saadi je pod streho, oprema je montirana. Kadri za prevzem odgovornih del v tovarni so uspešno zaključili usposabljanje pri nas 30. junija bo izbor kolekcije. Če bo sprejeta (investitor želi evropsko modo, nimajo pa ustreznih materialov) bodo začeli s pripravami za začetek proizvodnje to je nabavo materiala in sprejem delavcev.
Medtem pa je prišlo do zapletov v Frendi in El Bayadhu.
Projekta nista zaključena oziroma prevzeta. Naši ekipi sta se vrnili že septembra lani, ko je potekel rok določen v pogodbi. Prevzem tovarn ni bil izvršen, ker je bilo dokazovanje pogodbeno določene količine proizvodnje neuspešno. Zakaj?
Investitor ni izpolnil osnovnih pogojev. Zagotovil ni niti kadrov, niti ni nabavljen potreben material. Investitor vztraja na svojem in zahteva pogodbeno število parov čevljev, kljub temu, da je ugotovljeno, da so vzroki za neuspeh na njegovi strani. Investitor tudi ne pristane na ustrezne kompromisne rešitve. Problemi so prerasli okvire Rudisa oziroma konzorcija. O nastali situaciji je tekla beseda tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, alžirskem ministrstvu in našem veleposlaništvu v Alžiriji, kjer je bilo izpostavljeno, da je treba naj-
ti sporazumno rešitev v najkrajšem času, ker je pričela teči odplačilna doba kredita.
Skupina Alžircev za tovarno v Bou Saadi je uspešno zaključila usposabljanje v naših obratih.
PEKO V ALŽIRIJI
Ponovno dokazovanje
Na razgovorih v alžirskem ministrstvu v dneh od 19. do
22.	maja letos je bilo določeno, da izhaja določen riziko za vse članice konzorcija. Peko gre v ponovno dokazovanje pogodbeno določene dnevne količine v kolikor bo komisija, ki je v Alžiriji (po štirje v vsaki tovarni) ugotovila, da obstajajo možnosti in pogoji za delo.
Torej stanje je izredno zaskrbljujoče. Za vračilo kreditov je potreben končni prevzem, s tem pa investitor odlaša. V
kolikor ne bo prišlo do sporazuma se bo problematika reševala preko alžirskega ministrstva in našega veleposlaništva.
Situacija je izredno zaskrbljujoča. Alžirija je naredila prevelik zalogaj in korak na poti v razvitost in ne zmore vseh bremen, zato jih bo nekaj ostalo tudi članicam podpisnicam SaS.
Avgusta 1981 je bila podpisana pogodba med Rudisom in Sonipecom iz Alžirije o izgradnji dveh tovarn obutve s kapaciteto 5400 parov dnevne proizvodnje. Gospodarska zbornica Slovenije je zadolžila delovne organizacije da se povežejo v konzorcij za izgradnjo kompleksnih objektov. Glavni nosilec poslov je Rudis.
GASILSKO DRUŠTVO PEKO
Ste morda že slišali, da v delovni organizaciji deluje poleg pevskega društva tudi industrijsko gasilsko društvo? Če še niste, ste se prav gotovo srečali z gasilci, ki so vam priskočili na pomoč ob požaru ali drugih nesrečah, ali ste jih morda opazili, kako se urijo, da bi bili v vsakem trenutku pripravljeni pomagati. Če so bili to morda delavci naše delovne organizacije, so bili člani industrijskega gasilskega društva Peko, ki je bilo ustanovljeno spomladi leta 1953 na iniciativo delavcev iz neposredne proizvodnje, predvsem z namenom, da varuje družbeno premoženje pred požari, preprečuje nastanek požarov ter nudi pomoč pri reševanju ljudi in premoženja ob drugih elementarnih nezgodah. Čevljarska industrija je namreč v tistem času predstavljala vedno večjo nevarnost za nastanek požarov, dandanes pa je naša delovna organizacija uvrščena v drugi požarno nevarnostni razred, kar pomeni, da se na območju delovne organizacije glede na zahteve proizvodnega procesa uporablja vedno več lahko vnetljivih snovi.
Žanesenjaštvo ustanoviteljev društva seveda še ni pomenilo tudi učinkovitega poseganja gasilcev v gašenje požarov, zato je gasilsko društvo že v prvem letu delovanja prevzelo v uporabo ročno črpalko in 200 m gasilski cevi, v letu 1957 pa prvo motorno črpalko. Učinkovita intervencija ob nastanku požara je mogoča namreč le, če gasilec razpolaga tudi s sodobno opremo in orodji za gašenje različnih vrst požarov. V več kot 30-letnem delovanju je tako industrijsko gasilsko društvo preraslo glede na opremljenost v eno najsodobnejših društev v občini, preraslo pa je tudi okvire delovanja ne le po formalno organizacijski plati, ker se gasilsko društvo povezuje v Zvezo gasilskih društev v občini. Društvo preko svoje operativne skupine sodeluje na gasilskih vajah izven delovne organizacije, sodeluje pa tudi pri gašenju požarov na območju občine, v zadnjem času pa tudi v regijskem prostoru.
Delavcem, ki so bili več kot 30 let gonilna sila v samem društvu velja zahvala, da dandanes praktično ni požara, ki se ga s sodobnimi sredstvi in s sodobno gasilsko opremo ne
bi dalo pogasiti. V ta namen je v delovni organizaciji na razpolago več motornih črpalk, veliko posebnega gasilskega orodja, sodobno opremljeno gasilsko orodišče, najsodobnejši gasilski avto in še bi lahko naštevali. Vsa ta oprema ter različni načini gašenja požarov in sredstva, s katerimi gasimo požare zahtevajo, da h gasilski dejavnosti pristopamo na drugačen, lahko bi rekli znanstveni način. Zaradi tega je gasilstvo dandanes v mnogočem preraslo ne le organizacijsko dejavnost v smislu organiziranja družabnih prireditev za zbiranje potrebnih finančnih sredstev, pač pa zahteva predvsem sposobne in usposobljene ljudi, ki v trenutku nastanka požara učinkovito uporabljajo vso razpoložljivo opremo, da bi bile škodne posledice požara čim manjše. Pri tem velja zlasti poudariti, da je oprema brez usposobljenih moči podobno kot stroj brez delavca mrtva stvar, osmisli jo lahko le človek, ki jo uporablja v skladu z namenom, za katerega je bila kupljena. Seveda zahteva vsako usposabljanje in urjenje od delavcev, ki so se odločili, da bodo na prostovoljni osnovi stopili v gasilske vrste, žrtvovanje dela svojega prostega časa, pa tudi dejstvo, da se je v določenem trenutku potrebno izpostavljati nevarnosti ni tisto, ki bi zanimalo širši krog ljudi. To sta prav gotovo osnovna razloga, da v okviru gasilskega društva Peko ne deluje več gasilcev, ki bi jih glede na razpoložljivo opremo moralo delovati. Zato ob tej priliki pozivamo vse, ki ste pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa in vzeti v zakup dejstvo, da se boste v določenih trenutkih morali izpostavljati nevarnosti ter vse, ki jim je gasilska dejavnost toliko privlačna, da vstopite v gasilske vrste. Oglasite se osebno ali pa povprašajte na telefonu int. 207 ali 225 po potrebnih informacijah o vašem včlanjenju v industrijsko gasilsko društvo Peko. Pri tem naj omenimo, da je industrijsko gasilsko društvo v letošnjem letu sprejelo plan društvene dejavnosti in prepričani smo, da bo dejavnost društva zanimiva tudi za vas, ki morda oklevate o vstopu v članstvo
Predsednik IGD Peko
Tomislav Zupan
OBETAVNI
Oglašamo se vam iz Ormoža, iz delovne enote 514. Naša mladinska organizacija je zelo mlada. In tako kot pravijo — vsak začetek je težak, težak predvsem zato, ker ne veš kje začeti. Ta problem se je pojavil tudi v naši delovni organizaciji ob ustanovitvi OO ZSMS. Toliko nalog je bilo naenkrat pred nami, da resnično nismo vedeli kje začeti. Že sama formacija organizacije in usmeritev mladih v delo na novih področjih mladinskega dela je uspeh zase.
V naši delovni enoti je skoraj večina zaposlenih vključena v OO ZSMS, ker je pač struktura na tem nivoju. Od vseh zaposlenih nas je v OO ZSMS vključenih 177 članov.
Zaradi številčnosti članstva so uspešne predvsem razne delovne akcije, katere že in še bomo izvajali, ker je okolje na novo zgrajene tovarne potrebno ureditve. Že sam pogled na zgradbo obkroženo s cvetjem, drevjem in grmički, ter urejeno zelenico, je vsekakor prijetnejši. Seveda pa nam bo pri tem pomagal čas.
Naša najuspešnejša, največja in hkrati najljubša naloga, pa je bil sprejem Titove štafete mladosti. Naši mladinci so jo prinesli skozi tovarno in v tistih nekaj borih trenutkih v nas znova prebudili nežne misli vezane na Tita, mladost, maj, svobodo in bratstvo. Štafeta mladosti je simbol bratstva
ZAČETKI
in enotnosti mladih iz vse Jugoslavije, zato jo nosimo ponosno, z zavestjo, da tudi na ta način izražamo pripadnost socializmu, samoupravljanju in napredku v naših skupnih ciljih. _
Želimo si, da bi naša nova mlada mladinska organizacija dočakala še veliko majev. Pa ne samo zato, ker je maj mesec mladosti, bratstva in družabnosti, temveč tudi in predvsem zato, da se bomo še velikokrat — tudi takrat, ko mi sami ne bomo več »mladi«, s sentimentalnostjo zazrli v simbol naših občutij — v Titovo in našo štafeto miru.
OO ZSMS Ormož
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Pri centru za odgoj i usmjereno obrazovanje Bjelovar je zaključila šolanje na šoli za trgovske poslovodje
MARIJA GOLEČ iz poslovalnice Bjelovar.
Čestitamo!
POŽAR V SKLADIŠČU PODPLATOV
Dne 11.4. 1986 je v delovni organizaciji izbruhnil požar, ki je povzročil znatno premoženjsko škodo. Le hitri intervenciji gasilcev in naših delavcev se je zahvaliti, da se požar ni razširil v katero od proizvodnih delovnih enot ter onemogočil proizvodni proces. Take in podobne nesreče vedno znova postavijo pred preizkušnjo našo pripravljenost, da preprečimo naj hujše, ter ustreznost naših samozaščitnih ukrepov. Tudi požar, ki nas je prizadel in aktivnosti, ki so na dan požara in v naslednjih dneh potekale v delovni organizaciji so potrdile, da smo pripravljeni z organizirano akcijo preprečiti najhujše posledice ter, da je zavest o samozaščitnem delovanju prisotna pri večini naših delavcev, saj je pri gašenju požara in pri kasnejšem odpravljanju posledic sodeloval izredno širok krog delavcev, na dan požara pa praktično vsak, ki se je v trenutku nastanka požara nahajal v delovni organizaciji
ali v njeni neposredni bližini. Zaradi navedenih razlogov je komite za SLO in DS posredoval skupnemu delavskemu svetu predlog, da se vsem, ki so sodelovali pri gašenju požara in odpravljanju njegovih posledic izrečejo zahvale. Posebne pismene zahvale so bile na skromni slovesnosti v soboto, dne
31.	5. 1986 izrečene naslednjim gasilskim društvom, OZD in drugim organom:
Gasilskemu društvu Tržič-mesto, Industrijskemu gasilskemu društvu BPT Tržič, Industrijskemu gasilskemu društvu KTL Tržič, Industrijskemu gasilskemu društvu Tokos Tržič, Industrijskemu gasilskemu društvu Peko, Gasilski reševalni službi Kranj in Postaji milice Tržič.
Posebne pismene zahvale so bile ob slovesnosti izrečene tudi delavcem naše in drugih delovnih organizacij ter članom gasilskih društev, ki so sodelovali pri gašenju požara, in sicer:
Ljujič Dr agi voj e Duh Štefan Praprotnik Ivo Arnež Bojan Ljevar Stipe Ševič Žare Kutin Janez Baličevac Mevludin Aljančič Viktor Kavar Jože Perko Branko Grašič Janez Frantar Metod Uršič Branko Papier Marjan Papier Leon Lahajner Slavica Puhar Klavdij
Ob tej priliki izrekamo zahvalo vsem delavcem, ki so v dneh 12. in 13. 4. 1986 sodelovali pri odpravljanju posledic požara, in sicer:
1.	Ribič Janez	510
2.	Sekulič Nikola	510
3.	Meglič Vinko	510
4.	Peharc Vinko	510
5.	Hrgovič Mirko	510
6.	Rejc Rudi	510
7.	BidaJože	510
8.	Golmajer Boštjan	510
9.	Golmajer Robert	510
10.	Srečnik Tomaž	510
11.	Smajlovič Fatima	510
12.	Germovšek Ludvik	510
13.	Meglič Zlata	510
14.	Smolej Marjan	510
15.	Smolej Ignac	510
16.	Praprotnik Anton	510
17.	Košir Rudi	510
18.	Poljanec Ivan	510
19.	Debenec Tomaž	510
20.	Kokalj Danica	510
21.	Laibacher Janez	510
22.	Bukovnik Miriam	510
23.	Blažič Darja	510
24.	Smolej Anka	510
25.	Slatnar Bojan	510
26.	Florjančič Martin	510
27.	Benedik Nataša	510
28.	Dežan Mojca	510
29.	Zubovič Tomo	510
30.	Bohinc Ignac	540
31.	Šivic Matevž	540
32.	Vrhovšek Ivo	549
33.	Primožič Ciril	541
34.	Pavkovič Stane	549
35.	Boštar Filip	540
36.	Mihelič Jože	541
37.	Zupan Milan	540
38.	Leonič Bogo	540
39.	Kirn Viktor	540
40.	Lovič Budimirka	540
41.	Jančič Stane	540
42.	Zarabec Vladimir	541
43.	Kirn Srečko	540
44.	Jurkič Janja	540
45.	Ilič Ružiča	549
46.	Papier Marjan	549
47.	Adem Gordan	540
48.	Stublar Hubert	549
49.	Purgar Olga	549
50.	Roblek Miro	541
51.	Bertoncelj Janez	541
52.	Božnar Vera	900
53.	Primožič Klara	900
54.	Radovančevič Milena 900
55.	Jerman Marjan	522
56.	Fucks Alojz	522
57.	Geč Janez	522
58. Jazbec Dušan	522
59. Jurjevčič Drago	522
60.	Mlinarič Ivan	522
61.	Rožič Emil ,	522
62.	Studen Srečko	522
63.	Obajdin Dragi	522
64.	Vogrin Andrej	520
65.	Purgar Zvonko	520
66.	Aljančič Vili	521
67.	Čarman Sašo	521
68.	Tomažič Matjaž	521
69.	Radovančevič
Radana	521
70.	Pikovnik Bojan	521
71.	Fišteš Zdenka	521
72.	Peharc Boštjan	521
73.	Ribič Zdravko	521
74.	Pljakič Milojko	521
75.	Vogrin Andrej	521
76.	Šparovec Vinko	521
77.	Radovančevič Nikola 521
78.	Dobrin Robert	523
79.	Grguraš Slavko	523
80.	Zalaznik Slavko	523
81.	Lupša Anton	523
82.	Ambrož Janez	500
83.	Dobrin Janez	500
84.	Zaplotnik Viktor	500
85.	Špehar Vili	500
86.	Vrhovnik Miro	529
87.	Knific Avgust	569
88.	Kralj Jože	301
89.	Smolej Ivan	301
90.	Tanacek Stane	301
91.	Gubič Drago	301
92.	Mirt Martin	301
93.	Črtalič Karel	301
94.	Zadnikar Jaka	301
95.	Zupan Jurij	301
96.	Duh Štefan
tozd Gumoplast
97.	Duh Zdenko
98.	Šlibar Marjan
99.	Gašperlin Marjan
100.	Primožič Miloš
101.	Grdič Mirjana
102.	Stojko Renata
103.	Pavšek Tatjana
104.	Ljevar Stipe
105.	Praprotnik Ivo
106.	Kralj Anton
107.	Ahačič Iztok
108.	Dobrin Franc
109.	Mali Branko
110.	Slabe Marjan FRS
Zahvaljujemo se tudi vsem tistim delavcem delovne organizacijé, ki so v dneh po požaru opravljali delo na odpravljanju posledic požara ter tako prispevali vsak svoj delež k zmanjšanju škode ob požaru.
Vsem skupaj iskrena hvala.
Skupni delavski svet delovne organizacije
tovarna obutve	TrÀir
podeljuje
na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta
Primožič Florjan Kaplan Emil Leban Stojan Gričar Vilko Frantar Peter Pivk Andrej Bence Filip Toporiš Marjan Pretnar Milan Novkovič Boris Intihar Slavko Rupar Vinko Kožar Jurij Maturič Vlado Hladnik Niko Roblek Pavel Avramovič Mile Čehič Bajo Kostič Fadil Trstenjak Štefan Kralj Janez — SGP Meglič Dare Primožič Miloš Petek Edo Majeršič Janez
Smajlovič Fatima Meglič Zlata Medvešek Natalija Rejc Marija Vrhovšek Ivo Rak Duro Bertoncelj Janez Smolej Ivan Kralj Anton Jančič Slavko Pungaršek Franc Kirn Viktor Bijelič Joso Kirn Srečo Zupan Milan Mali Branko Gašperlin Marjan Ive Anton Papier Janez Dizdarevič Mehmed Tadel Aleš Mekuč Božo Meglič Anton Šrimf Božidar Rožič Miha
PRIZNANJA INOVATORJEM
Dnevni red 3. zasedanja skupnega delavskega sveta v ponedeljek 26. maja je bil bogat in zanimiv. Razpravljali so o poslovanju Afisa, o poteku dogodkov v Alžiru, investicijskem programu za letošnje leto, planu izvoza in uvoza ter podelili priznanja inovatorjem.
Komisija za inovacije je predlagala pet avtorjev tehničnih izboljšav, priznanja je podelil predsednik KPO.
IVE ANTON in soavtorja IZTOK AHAČIČ in ANTON KRALJ (Gumoplast) so prijavili tehnično izboljšavo pod naslovom: »ELEKTRONSKA AVTOMATIKA NA STISKALNICAH SASPOL ZA VULKANIZIRANJE GUMI IZDELKOV IN ZRAČENJE«
Inovatorji so izredno uspešno rešili problem predelave starejših strojev, pri katerih je sedaj enaka avtomatika kot pri naj novejših strojih Mapelli.
Tehnološko je rešen čas zračenja in s tem odpravljenih precejšnje število defektov na podplatih.
ZDRAVKO JERUC (Orodjarna)
»IZDELAVA SKLOPK ZA POMOŽNI POGON PRI MOTORJIH QUICK STOP«
Po daljšem preiskušanju raznih materialov je prijavitelj nadomestno našel usnjeno oblogo, ki se je pokazala enakovredna oblogi iz plutovine, ki je na originalni drsni plošči.
Z ugotavljanjem pravilnih lepil je izdelal iz iztrošenih plošč z domačimi materiali drsne plošče, ki bi jih sicer morali uvoziti.
Na teh strojih delamo v oddelku šivalnice že 2 leti.
URANJEK HERMINA in soavtor LEONTIČ BOGO
oba iz TOZD-a GUMOPLAST, sta prijavila tehnično izboljšavo:
»IZBOLJŠANJE ŠOBE ZA SEKANJE SUROV-CEV« na stroju Barwell
Že od nekdaj je priprava surovcev v TOZD GUMOPLAST, oddelku gumama »ozko grlo«. Del priprave surovcev (sekanje) teče na stroju Barwell in sicer do uvedbe »nove šobe«, v dve izmeni od leta 1973, ko je bil stroj kupljen. Ta problem se je rešil z izdelavo izboljšane šobe s pomočjo katere lahko sekamo naenkrat »dva surovca«, s čimer so se kapacitete podvojile. Izboljšava se uporablja že v proizvodnji, prednosti pa so:
—	da je preverjena v praksi
—	produktivnost je bistveno večja
—	izkoriščenost stroja je bistveno večja
—	ustvarja se prihranek na energiji
—	zaradi ukinitve dvoizmenskega dela je zmanjšano število delovne sile
—	vzporedno s to rešitvijo in nabavo novega trovaijčni-ka je druga izmena ukinjena
S to izboljšavo se kapacitete skoraj podvojijo.
MILAN MEGLIČ (Obutev)
»PRIPRAVA ZA ŠIVANJE BIZE PFAFF KL 141-5-BL«
V tej tehnični izboljšavi se je pokazala izvirnost inovatorja z originalno rešitvijo:
—	pristop k problemu izredno zamudne delovne operacije »po starem postopku«
—	najprej našivanje traku, potem obrezovanje in ponovno sešivanje
Z domiselnim vodilom je po novem samo ena operacija, delo je lažje in bolj enostavno.
TOPLAK BORIS (Obutev)
OSNOVNI MODEL ZA IZKORIŠČANJE ODPADNEGA USNJA
V času, ko so materiali zelo dragi in težko dostopni, je prijavitelj skušal koristno uporabiti odpadne materiale in je njegova ideja koristna v smislu, oziroma vzpodbudo ostalim članom kolektiva, naj bi razmišljali o čim večjem izkoristku odpadnih materialov na vseh področjih.
Njegova prijava pa trenutno ni uporabna, ker je za te modele kalkulacija časa previsoka.
Komisija mu za njegov trud izroča diplomo.
Avtorji so bili tudi nagrajeni po merilih pravilnika. Nagrade se podeljujejo za rezultate oziroma zaključke ustvarjalnega dela. Želimo si, da bi bilo na prihodnji slovesnosti več avtorjev in nagrajencev. Tudi to so naše rezerve.
Na skupnem delavskem svetu so se tudi uradno poslovili od Jožeta Grosa. Njegovo delo in ime je tesno povezano s Pekom in njegovim razvojem. Ob tej priliki so mu izročili spominsko darilo — čevljarja v lesorezu.
IZ ORMOŽA
Pred nekaj več kot letom dni je stekla proizvodnja v Ormožu. Danes šteje kolektiv 213 članov, do konca leta bo število naraslo na 280. Od prvega februarja teče delo v dveh izmenah. Še vedno so prisotne začetne težave, ker dobivajo vsak mesec po 20 novih sodelavcev. V aprilu so dnevno izdelali po 1300 parov zgornjih delov, kar je 26 % nad planom. Opredelili so se za program direktno brizgane obutve. To je zahtevno delo, površnosti ne sme biti.
Aktivne družbenopolitične organizacije.
Mladinci so aktivni. Urejajo okolico, posadili so cvetje. Sindikat je dal pobudo za postavitev kolesarnice. V juniju bodo obiskali delovne tovariše v Budučnosti. V vodstvo organizacij morda niso izbrali najboljših, ker so se med seboj še premalo poznali.
Komisija za spremljanje uspešnosti.
Novosprejeti delavec je razporejen na enostavna dela z zajamčenim osebnim dohodkom. Za enostavna dela do
8.	grupe prejema še dva meseca doplačilo, kasneje pa je plačan po normi oziroma opravljenem delu; za dela v grupah 10,11 in 12 dobiva doplačilo pet, oziroma šest mesecev, za najbolj zahtevna dela (13,14 in 15 kategorija).
V kolikor po tem času delavec ne dosega določena procenta normiranega dela, njegovo uspešnost ocenjuje posebna komisija. Komisija predlaga v primeru neuspešnosti razporeditev na drugo delo ali pa predlaga prenehanje dela.
Ocena uspešnosti
Vida Lah in Marta Bezjak sta bili na oceni uspešnosti. Komisija je spremljala njuno delo in predlagala, da ostaneta na delovnih mestih, po tem seveda, ko sta dosegli zadovoljive rezultate. Kako, da sta šele po »urgentnem« ocenjevanju dosegli povprečni nivo, ki se zahteva sta povedali, da je uspešnost v veliki meri odvisna od zahtevnosti faze oziroma artikla. Ne zdi se jima prav, da se zahteva kar določen procent, kar pa je odvisno od človeka in artikla. Včasih je lahko to prekratka doba, zato bi morala komisija, preden predlaga prenehanje dela to upoštevati.
Sicer pa pravita, da je novi obrat velika in lepa priložnost za zaposlitev in socialno varnost. Verjetno sta se zato tudi potrudili in delo vzeli zares.
V BENEDIKTU
1.	julija bo dve leti odkar so pognali stroje v Benediktu. Danes so že kar lepo utečen kolektiv. V zadnjem času jih »baše« plan. Na menjavo sezone niso bili najbolje pripravljeni. Še vedno je nekaj težav z uvajanjem delovnih navad. Včasih se še zanašajo na popuščanje kot otroci, sicer pa to nekateri tudi so. Večina jih je prišla naravnost iz osnovne šole.
Pozna se jim tudi sezona kmečkega dela. Spomladi, ko se začne delo na polju in jeseni, ko je dela največ, prihajajo na delo utrujeni, povečajo se izostanki in stalež.
V
SPORT ŠUŠTARJI NA SNEGU
Z veliko zamudo je osnovni organizaciji sindikata tozda Obutev I. in II. le uspelo spraviti pod streho organizacijo veleslaloma.
Najprej so bile težave zaradi dela v prostih sobotah. V montažnih oddelkih so lovile roke za izvoz, sem pa tja nam je ponagajalo tudi vreme.
26. aprila smo tekmo le izvedli na progi Triangel. Na odlično pripravljeni progi se je pomerilo 57 tekmovalcev. Rezultati:
ženske — seniorke: 1. Olga Benčina, 2. Cilka Kramar,
3.	Mira Peraič, 4. Cilka Brodar, 5. Milena Kaplan,
juniorke: 1. Blanka Ruparčič, 2. Irena Zupan, 3. Majda Meglič, 4. Jolanda Ribnikar, 5. Lidija Žnidarič
moški — seniorji: 1. Drago Jurjevčič, 2. Jože Šober, 3. Franci Jerman, 4. Janez Benčina, 5. Pavel Roblek
juniorji: 1. Anton Meglič, 2. Franci Meglič, 3. Marko Meglič, 4. Brane Zupančič, 5. Beno Škrjanc
Najboljši čas sta dosegla pri ženskah Blanka Ruparčič, pri moških pa Anton Meglič.
Požar v skladišču podplatov
Pomoč je bila učinkovita, (foto M. Kunšič)
DISCIPLINSKI POSTOPKI
VINJENOST NA DELU
Prihod na delo, uživanje alkohola med delovnim časom, prinašanje alkohola v delovne prostore ter odklonitev uporabe alkotesta, so hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih opredeljuje pravilnik o delovnih razmerjih v svojem 192. členu.
Alkoholizem ima raznovrstne pojavne oblike. Z njim se ukvarjajo mnoge znanstvene discipline, ki pomagajo reševati, oziroma omiliti hude posledice, to je tisto zlo, ki ne prizanaša alkoholikom in njihovim družinam.
V naši delovni organizaciji imamo strokovne službe, ki skušajo delovati predvsem preventivno, tako da teamsko obravnavajo delavce, zasvojene z alkoholom ter jih usmerjajo na pot dostojnega človeka vrednega življenja. Lahko bi rekli, da je tudi disciplinski postopek del tega procesa, saj ne sme biti cilj disciplinske prijave takojšnja izključitev iz DO. Če je le mogoče, člani disciplinske komisije vplivajo na delavca, da prostovoljno opusti to pogubno razvado. Na žalost pa se komisije srečujejo z istimi kršilci, ki so največkrat nedovzetni za vsak pameten nasvet in takrat je potrebno uporabiti ustrezno sankcijo, ki je v svoji končni fazi lahko tudi prenehanje delovnega razmerja. Zavedati se namreč moramo, da alkohol in delo v tovarni ne smeta biti sodelavca, saj prav zaradi alkoholiziranosti lahko pride do najhujših nesreč. Zato alkoholu ne more biti mesta ob delu. Disciplinske komisije ugotavljajo, da je na nek način potrebno delavca prisiliti k odločitvi za zdravljenje. Ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je pogojno odložena, je primeren, da se zasvojenega delavca stimulira k zdravljenju proti alkoholizmu.
Po naših podatkih vinjenosti sicer ni na prvem mestu med kršitvami delovnih obveznosti. Ne smemo pa prezreti, da so posledice prekomernega uživanja alkohola tudi v številnih primerih, ki se nanašajo na neopravičene izostanke z dela, odklonitev dela ter prepire ali pretepe v delovnih prostorih. Pri tem ne upoštevamo tistih izostankov z dela, ki so upravičeni, glede na to, da delavci alkoholiki pogosteje izostajajo z dela zaradi bolezni kot drugi delavci. Raziskave kažejo, da alkoholiki izostajajo zaradi bolezni tri do šestkrat več kot drugi. Veliko jih je tudi delovnih invalidov I. kategorije, prav zaradi organskih okvar, do katerih je prišlo zaradi prekomernega uživanja alkohola.
Vse našteto so žalostni rezultati alkohola, ki pa ga v tovarni ne bi smelo biti. Naloga vseh delavcev, od vodilnih do sodelavcev, ki prevečkrat neprizadeto opazujejo popivanje na delovnem mestu, je striktno in dosledno, z vsemi sredstvi, preprečevati vnašanje alkohola v delovne prostore in poostriti nadzor v tej smeri.
Delavec, ki bi prišel na delo vinjen, dela ne sme opravljati. Delavec, ki med delom uživa alkohol, bi moral biti takoj odstranjen z dela, sočasno pa bi moral biti zoper njega uveden disciplinski postopek.
Vsi taki in seveda še drugi preventivni ukrepi naj bi pomagali zmanjšati resnično že preveliko število takih disciplinskih postopkov. V tej želji se člani disciplinskih komisij pridružujejo prizadevanjem našim zdravstvenih delavcev, sociološke in psihološke ter drugih pristojnih služb, za boljšo disciplino in skrajno resnost ter doslednost pri izpolnjevanju vseh delovnih obveznosti. Med te seveda prav v prvi vrsti spada odsotnost vsakega alkohola ob kateremkoli času ali priložnosti v celotni delovni organizaciji. Le tako bo naše delo lahko kvalitetno, predvsem pa varno.
iz pravnega oddelka
IZ ŠOLSKIH KROŽKOV
UPOKOJILI SO SE
V mesecu maju so se upokojili:
STANKA FIKSEL iz montažnega oddelka 520, VIDOSLAVA KERIN iz Trbovelj,
FRANC MOŠKON iz reklamacij in MARIJA RESNIK iz sekalnice
Vsem želimo še vrsto let trdnega zdravja, zadovoljstva in prijetnega počutja.
Stana Fiksel
NAŠI PETDESETLETNIKI
PRIPOVEDOVALI SO MI O DOMOVINI
Ko sem bila stara štiri leta mi je babica pripovedovala o domovini. Moja domovina je bila čisto majhna, ko sem se rodila. Nato je rasla in rasla. Spoznala sem našo ulico, nato sosedovo ulico in še eno ulico in kmalu sem spoznala celo mesto. Bolj ko sem rasla, bolj sem spoznavala mesto in nenehno se je v mojih očeh širilo. V četrtem razredu sem spoznala del domovine — Slovenije. V petem pa spoznavamo domovino Jugoslavijo. Učili smo se, da je naša domovina mnogo pretrpela. Rojstnega dne naše domovine se zelo veselim.
Domovina je dežela, kjer smo doma. Domovina je šola, tovarna, vrtec. . .
Suzana Meglič, 5. a OŠ heroja Grajzerja
VSAKDO NOSI DOMOVINO V SRCU
Zamišljena sem se sprehajala po poti, ki je peljala skozi gozd. Misli so mi segale daleč v preteklost. Bila je vojna. Ni je več, toda za sabo je pustila sled. Domovino! Ne samo v hišah, cestah, gozdovih tudi v ljudeh. V lju-
deh je pustila naj večjo sled. Nekdo jo bolj občuti, drugi manj, a sled ostane. Ne izbriše je čas, zato je človek vedno nosi v sebi.
Vesna Rant, 5. r.
OŠ heroja Grajzerja
Domovina! Naša dežela. Dežela, kjer prebivamo. Lepa je. Zame najlepša na vsem svetu.
Gore se stegujejo visoko proti nebu, pobočja so polna čudovitih gozdov in cvetlic. V soncu se lesketajo jezera, bistri potoki žuborijo in velike reke se leno pretakajo po panonski ravnini. Morje. Lepo modro Jadransko morje, s čudovitimi otoki. Ob obalah pa se vrstijo lepa stara mesta, ki nas spominjajo na preteklost.
Med vsemi temi lepotami so posejani spomeniki. Grobovi, ki govore o premnogih življenjih, ki so bila darovana zato, da mi živimo lepo, svobodno. Ponosna sem na deželo, kjer prebivam, saj se mi zdi, da tudi v pravljici ni lepše.
Špela Frelih,
5.	r
OŠ heroja Grajzerja
JEKOVEC ANGELA -delov v vzorčni delavnici 501 JUG LEOPOLDINA -greb I.
SABLIĆ BISERKA -
ševac
ISKRENE ČESTITKE
pripravljanje vzorčnih zgornjih pomočnik 1 v poslovalnici Za-pomočnik 2 v poslovalnici Kru-
O ZAKLONIŠČIH
Malo je znanega o nastanku in začetnem razvoju organiziranih oblik varstva in zaščite ljudi ter njihovih materialnih in drugih dobrin pred naravnimi nesrečami, vojnimi razdejanji in drugimi oblikami ogrožanja varnosti ljudi in njihovega premoženja. Zaradi fatalističnega odnosa človeka do naravnih pojavov, ki so povzročili naravne nesreče, so prve organizirane oblike zaščite ljudi in imetja najverjetneje nastale predvsem za zaščito pred oboroženimi napadi na naselja v vojnah in za zaščito in reševanje ob požarih. O tem je precej zgodovinskih dokazov, kot so na primer graditev obrambnih sistemov v antičnih mestih, graditev naselij na primernih lokacijah za obrambo, ustanovitev Rdečega križa, prve organizirane oblike požarnega varstva itd.
Hitrejši razvoj dejavnosti za zaščito in reševanje ljudi in imetja je tesno povezano z razvojem in humanizacijo medčloveških in občedružbenih odnosov, v novejšem času še posebno z razvojem socializma. Gre torej za družbeno pogojenost nastanka in razvoja dejavnosti za zaščito in reševanje, pri čemer so imeli odločilno vlogo predvsem moralno-etični, družbeno-politični, ekonomski, tehnološki, vojaško strokovni in vojaško politični dejavniki.
V	novejši zgodovini so dejavnosti za zaščito in reševanje najbolj očitno napredovale med prvo svetovno vojno, predvsem pa med drugo in po njej. Z nastankom in uporabo letalstva v vojne namene ter z razvojem raketnega orožja, se je začela stopnjevati ogroženost civilnega prebivalstva in celotne materialne kulture. Z razvojem vojaške tehnike so se namreč postopoma širila in premeščala težišča vojaških dej-stvovanj s fronte tudi na zaledje, še posebno, na urbana, upravno-politična, industrijska, oskrbovalna in druga središča.
S tem pa je bistveno spreminjala struktura vojnih žrtev oziroma struktura vseh vojnih izgub. Naraščanje izgub med civilnim prebivalstvom je razvidno iz preglednice:
Prva svetovna VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVC vojna
Druga svetovna VVVVVVVVVVVVVCCCCCCCCCCCC vojna
Korejska vojna VVVVCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC Vietnamska VVCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC
V0]na	0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 %
V žrtve med vojaki C žrtve med civilnim prebivalstvom
V	prvi svetovni vojni so bila sredstva in metode, ki so se uporabljala za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi, še zelo slabo razvita. Zaščita je temeljila predvsem na opozarjanju prebivalcev na možne napade in njihov umik iz območja napadov, na zatemnjevanju naselij, maskiranju objektov in na nekaterih oblikah reševanja. Toda podatki o žrtvah kažejo, da so bili takšni ukrepi že dokaj učinkoviti. Tako je bilo na primer v Nemčiji v prvem letu prve svetovne vojne na vsako odvrženo letalsko bombo ubitih in ranjenih povprečno
1,6	ljudi, ob koncu vojne pa le še 0,16 ljudi ali desetkrat manj.
KAKO BOMO LETOS LETOVALI
Hitro se približujejo poletni dnevi, v katerih bomo preživeli zasluženi in potrebni oddih.
V naši delovni organizaciji, v zadnjih letih posvečamo veliko pozornost in vlagamo precejšnja sredstva v organizacijo letovanja delavcev. V tem letu bomo lahko letovali v 18 počitniških prikolicah in 4 montažnih objektih, ki smo jih nabavili iz združenih sredstev. Delavci TOZD Mreža pa imajo svojih 11 prikolic.
Počitniške zmogljivosti nabavljene iz združenih sredstev so postavljene v istrskih avtokampih in so zasedene v
Stopnjevanje ogroženosti prebivalstva, materialnih in drugih dobrin zaradi vojaških akcij v drugi svetovni vojni je v večini vojskujočih in tudi v drugih državah spodbudilo zavestna družbena prizadevanja za organiziranje in razvoj dejavnosti za zaščito in reševanje. Te dejavnosti so v glavnem organizirali v okviru civilne obrambe kot posebne sestavine obrambnega sistema. Civilna obramba je obsegala rane oblike pasivne in aktivne obrambe, kot na primer samozaščito prebivalstva, ukrepe za zaščito in reševanje, teritorialno protiletalsko obrambo in drugo. V drugi svetovni vojni sta se v mnogih mestih zelo uspešno izvajala evakuacija in zaklanja-nje prebivalstva. Protiletalsko obrambo ter zaščito in reševanje prebivalstva so vodili posebni, v glavnem medresorsko sestavljeni organi, ki so v širše reševalne akcije vključevali tudi operativne enote oboroženih sil. Zaradi takšnih obramb-no-zaščitnih aktivnosti se je občutno zmanjšalo število žrtev med civilnim prebivalstvom. Pri povojnih proučevanjih posledic vojnih dejstvovanj je bilo ugotovljeno, da je bilo v zračnih napadih v hitlerjevski Nemčiji ubitih v mestih, ki so imela dobro organizirano civilno obrambo, 10 ljudi na 100 ton odvrženih bomb, v mestih, ki so bila v tem oziru slabo pripravljena, pa 50 do 100 ljudi.
Jugoslavija na področju tako imenovane civilne obrambe nima daljše tradicije. V predvojni Jugoslaviji so se sicer izvajale nekatere priprave za zaščito in reševanje ob vojnih akcijah (tudi na področju zaklanjanja in zaščite pred kemičnim orožjem), vendar jo je druga svetovna vojna zatekla skoraj popolnoma nepripravljeno za zaščito in reševanje.
Varstvu in zaščiti prebivalstva pred vojnimi akcijami okupatorja in njegovih pomagačev pa je bila glede na objektivne možnosti posvečena velika pozornost že od začetka oborožene vstaje in splošnega ljudskega osvobodilnega boja. Kazala se je v skrbi za ranjence in bolnike, organiziranju in delovanju sanitetne službe, organiziranih umikih civilnega prebivalstva in ogroženih naselij pod zaščito partizanske vojske itd.
Za ustvarjalen odnos teorije in prakse osvobodilnega boja ter celotne naše vojaške misli do problemov zaščite ima izredne zasluge tovariš Tito. Vsa ustvarjalnost tovariša Tita je bila prežeta z etiko, katere najpopolnejši izraz je bila skrb za človeka. Tudi, ko je bilo v vojni najhujše, je tovariš Tito poudarjal humanizem, ko je v kar največji meri skrbel za borce, zlasti za ranjence. Titova skrb za človeka je zaobsežena v moralnih normah naše socialistične samoupravne družbe in naših oboroženih sil.
Možnosti za razvoj civilne zaščite so se s podružblja-njem obrambno-samozaščitnih funkcij v socialistični samoupravni družbi nenehno izboljševale, največji napredek na tem področju pa je bil dosežen v letu 1976, ko so bile naloge civilne zaščite prvič bolj celostno zajete v razvojnih načrtih družbeno-političnih skupnosti, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Že sprejeti planski dokumenti v naši občini nas obvezujejo, da dosledno in neprestano sledimo opredelitvam, ki od nas zahtevajo, da vse razpoložljive materialne možnosti tudi v bodoče usmerjamo v zaščito našega delovnega človeka in vseh materialnih dobrin naše samoupravne socialistične družbenopolitične skupnosti kot celote.
juliju in avgustu. Izkoriščam priložnost, da priporočim letovanje vjuniju in septembru.
V Čatežkih toplicah pri Brežicah bomo predvidoma od
25.	junija dalje lahko letovali v novih objektih. Kupili smo 2 vikend hišici v katerih bodo lahko hkrati letovale po 4 družine. Ti objekti bodo priključeni na pitno in termalno vodo, z vgrajenimi kopalnicami, WC in mini kuhinjami. V teh objektih bomo lahko letovali v obdobju od 1.4. do 30. 10. in jih nameravamo izven sezone izkoriščati tudi kot prenočitvene zmogljivosti za medicinsko programirani preventivni oddih delavcev.
Ob tej priložnosti pa moram ponovno opozoriti na to, da koristniki počitniških kapacitet posvečamo premalo pozornosti skrbi za čistočo objektov in opreme in se premalo prizadevamo, da bi se izognili poškodbam objektov.
Lojze Hostnik
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 55 rešitev. Izžrebala jih je IRENA MARCOLA, ki je na praksi v splošnem sektorju. Nagrade pa je razdelila takole:
200 din — JOŽI KARNIČAR - 200 150 din — VIKTOR OMAN — 300
100 din - STANA DEŽMAN - 524 70 din — MARIJA BRADAČ — 512/2 70 din - BREDA GERMOVŠEK — 500
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 20. junija 1986.
ZAHVALE
Ob izgubi naše drage mame
MARIJE JENKO
se zahvaljujeva za izrečena sožalja in denarno pomoč iz šivalnice 512/1 in 512/5
hčerki Anica in Francka z družino
Ob izgubi dragega očeta
BRUNA ISTENIČA
se iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja, podarjeno cvetje; prav posebej pa sodelavcem in sodelavkam oddelka 511 in 501 za venec in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem v oddelku kontrole kvalitete, razvojno pripravljalnem sektorju, skladišču zgornjega usnja, podplatni vzorčni delavnici in referentom nabave usnja najlepše zahvaljujem za pozornost in bogato darilo.
Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujem za sodelovanje pri nadaljnjem delu pa veliko delovnih uspehov.
Danči Slapar
Težko bi z besedami povedal, kako prijetno so me presenetili sodelavci splošnega sektorja ob odhodu v pokoj. Iskreno se zahvaljujem za šopek in prekrasno darilo, ki mi bo drag spomin.
Vsem želim mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem ^e*U'	Ferdo Novak
r
Milan Istenič in Draga Galičič z družino
PRIŠLI ODŠLI
V TOVARNO
Mandič Bojan, Lučki Mirko, Stanj ko Igor, Markič Bojan, Brešič Natalija, Serčič Alojz, Meško Bojan, Piberčnik Irena, Meško Marjeta, Vočanec Jožica, Šulek Franci, Masten Pavla, Pučko Marjan, Bratuša Mira, Hedžet Milan, Sovec Marija, Dovečar Marija, Hlebec Božidar, Kovačec Dragica, Filipič Marjana, Kavčič Tanja, Juršič Manja, Lah Frida, Sever Miroslava, Zemljič Darja, Miki Vesna, Pšajd Tatjana, Zaplotnik Irena, Kukec Verica, Veternik Anka, Rožič Marijana, Meglič Peter, Vručina Josip, Noč Karmen, Lučič Manda, Pagon Janko, Bedrač Silva, Jazbec Božidara, Gosar Darko, Resnik Mirjan
V TOZD BUDUČNOST
Melnjak Vlado, Stavi Ivan, Mednjal Marinko
V MREŽO
Bled
Koper
Portorož
Šoštanj
Žalec
Bjelovar
Metkovič
Poznanovec
Smederevo
Janc Jurij Posega Marina Krapež Marija Bašnec Nevenka Šrimpf Lidija Grugurič Vesna Batinovič Radislav Sinkovič Snježana Pijovič Vlastimir
IZ TOVARNE
Resnik Minka, Dujakovič Dušanka, Šparovec Danila, Kerin Vidosava, Dežman Milena, Ozmec Marija, Kos Dragica, Kurbus Jelka, Fiksel Stanka, Moškon Franc, Kreže Nataša, Čančar Simona, Nikolič Zoran, Stanjko Igor, Kavar Marija.
IZ TOZD BUDUČNOST
Remenar Nada, Zuko Ivica
IZ MREŽE Ljubljana III Piran
Koprivnica Split III
Slana Marija Levak Stanislava Martinjak Tomislav Bolčič Dijana
Ponos
Mož ponosno ocenjuje svojega	novorojenca:
... »pamet ima pa mojo!«
Žena potrdi: »Gotovo! Jaz svojo namreč še imam!«
Telefon
»No, to je bil pa kratek pogovor«, meni mož, potem ko je žena govorila 26 minut. »Seveda, ko je bil pa napačen poziv,« meni žena.
PODOBE IZ SLAME
Razstava del Ivana Lausegarja.
Pri montaži prejšnje številke Čevljarja se nam je dogodila neljuba napaka. Slika je bila postavljena na glavo.
Za neljubo napako se opravičujemo.
Predsednik skupnega delavskega sveta Karel Zajc podeljuje zahvale delavcem, ki so sodelovali pri gašenju požara.
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
LUČ V OČEH JE UGASNILA
Zgodilo se je na moj rojstni dan. Tistega dogodka se še živo spominjam in me še sedaj peče v duši.
Tako kot vsakič, sem tudi takrat povabil prijatelje na moj rojstni dan. Vstal sem že zgodaj zjutraj, ko se je še delal svit. S pomočjo sestrice in mamice sem pripravil slavnostno praznovanje. Končali smo tedaj, ko je bilo sonce že daleč nad goro. Sedaj so mi manjkali samo še prijatelji, ki sem jih povabil. Kazalec na uri je zmerom bolj počasi stopal v krogu, kot da je utrujen. Tisti dan se mi je zdel najdaljši in se je vlekel kakor siva zaprašena cesta, ki ji ne vidiš ne konca ne kraja. Mislil sem, da se bom še postaral, a me je rešil skrbni zvonec. Sonce je prehodilo že več kot polovico poti in se odpravilo spat, ko sem dočakal prijatelje. Vsi nasmejanih ust so se kakor reka vsuli skozi vrata. Prinesli so mi veliko darilo, zavito v prelep papir, z veliko rožo na pokrovu. Prijel sem to darilo in sem ga položil v kot ne da bi ga odvil. Ko sem se ozrl, pa prijatelji niso več imeli nasmejanih ust in tudi luč v očeh jim je ugasnila. Takoj sem se zavedel kakšno krivico sem jim storil in sem jo hotel popraviti, a bilo je prepozno.
Res da so se smejali, a luč v očeh jim je že ugasnila. Bil sem potrt in bilo me je sram svojega dejanja, da bi se najraje vdrl v zemljo. Izvedel sem, da so za to darilo varčevali in zbirali denar, jaz pa se še zmenil nisem zanj in
sem ga položil v kot. Nisem vedel, koliko premagovanj je bilo za to darilo in varčevanja, jaz pa sem jih tako razočaral. To je bil moj naj hujši dan in bi rajši videl da ga nikdar ne bi bilo.
Čakš Bojan, 7. b
PRIPOVEDOVALI SO MI O DOMOVINI
Domovina ni samo to, kar nas obdaja, domovina je nekaj, kar se težko izrazi.
Kaj pomeni domovina nekomu, ki jo je videl prvič pri šestdesetih letih, sem spoznal letos. Mož, ki je bil rojen v Ameriki, mi je sam pripovedoval, kako da je sedaj prišel k nam. Njegova mama je bila Tržičanka in celo življenje si je želel, da bi videl in obiskal domovino, o kateri mu je mati toliko pripovedovala.
Letos se mu je želja izpolnila in z avionom je prišel v svojo domovino — Jugoslavijo.
Kako je bil navdušen nad vsem, kar je videl. Potrudil se je, da je govoril slovensko in čutil sem, da je srečen, ker je vsaj enkrat videl tisto, o čemer je tolikokrat poslušal. Z jezikom je imel nekaj težav, saj je slovensko govoril le z materjo. Poznalo se pa je, da je veliko bral. Všeč mi je bil mož, ki je imel željo spoznati domovino. Ob njem sem tudi sam začel premišljevati, zakaj se toliko ljudi vrača v domovino. Premlad sem še, da bi dojel pravi pomen besede domovina, a čutim, da sem srečen, ker smo svobodni in varni.
Tomaž Krašovec, 8. r.
OŠ heroja Grajzerja
PROIZVODNO DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV
PEKO ORGANIZATOR
Peko organizator proizvodnodelovnega tekmovanja kovinarjev — rezkalcev. Organizacija in izvedba sta bili hvalevredni.
Na tretjem proizvodno delovnem tekmovanju kovinarjev Gorenjske, katerega del — tekmovanje rezkalcev — je bila 17. maja organizator naša Orodjarna, je 1. mesto zasedel naš sodelavec iz mehanične delavnice Uroš King, 2. mesto pa sodelavec Franci Nemanič iz Orodjarne. Za dosežene rezultate sta ob razglasitvi rezultatov, ki je bila 21. 5. 1986 v Radovljici, prejela praktični nagradi. Prvi je dobil ročni vrtalni strojček ISKRA, drugi pa večjo kolekcijo ročnega orodja Unior Zreče.
Uroš King
Letošnje bogate nagrade zmagovalcem naj bi bile spodbuda vsem kovinarjem, da bi se v prihodnjih letih z večjim pogumom udeleževali takih srečanj. Delovna tekmovanja niso namenjena le zgolj preizkušanju spretnosti posameznikov, ampak tudi izmenjavi znanja in izkušenj iz vseh delovnih sredin. Precejšen delež uspeha v samem tekmovanju pa prinaša tudi nepogrešljivi del delovnega procesa, predvsem poznavanje poklicne tehnologije in ne nazadnje tudi poznavanje procesa samoupravljanja ter samoupravnih dolžnosti in pravic.
13.	maja smo spet preizkusili vašo radovednost. Tokratni informativni dan je bil uspešen. Predsednik KPO je bil kar dobro zaseden in »okupiran« z odgovori.
—	Vsem, ki so spraševali (pa tudi tistim, ki to še nameravajo) kdaj bo na novo vrednotena njihova »grupa« naj povemo, da so v polnem teku opisi del in nalog ter vrednotenja po novi analitski oceni. Ko bo ta del v razpravi bo prilika za pripombe.
—	Delavke iz režije so mnenja, da je takoimenovani gibljivi del nagrajevanja (ocena delovne uspešnosti) odvisen od šefov in da je pretežni del razdeljen po obrazih.
Če je pri razdelitvi prisotna kolegialnost in familjarnost to ni v redu. Vsaka ocena mora biti utemeljena z razlogom. Oceno izreka na predlog »šefa« komisija, zato ima vsak možnost pripombe in pritožbe.
—	Skupino iz skupnih služb je zanimalo kakšni ekonomski učinki se načrtujejo z investicijo Loka in kakšen vpliv na poslovanje bi imeli novi krediti?
O nujnosti Loke diskutiramo že osem let. Vse mogoče variante so bile prediskutirane. Če hočemo da bo na področju tozda Obutev (v daljšem obdobju) dosežen kakršenkoli napredek moramo na novo lokacijo z novo opremo. Gledano dolgoročno bodo učinki taki kot jih želimo. S kakršnimi koli prizidavami ali nadzidavami ne bi pridobili prostorov za sodobno proizvodnjo obutve.
—	Zakaj se pri povečanju obračunskih osnov ne valorizira tudi osnova za minulo delo?
Del osebnega dohodka iz minulega dela se »valorizira« (od 1. 5. dalje) v tem smislu, da bo ob večanju postavk delež minulega dela v osebnem dohodku ostal nespremenjen. Do sedaj je z večanjem urnih postavk delež padal. Valorizacija upošteva povečanje urnih postavk z aprilom in majem.
Pogled v nebo 31. maja ob 13. uri Dim pa se kar vali proti Bistrici.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
Franci Nemanič
Med drugimi kovinarskimi poklici so bili nagrajeni tudi tekmovalci in varilci iz TIKA.
Tekmovanje še ni končano. Najboljše uvrščeni gredo od
5.	do 7. junija na republiško tekmovanje v Ravne na Koroškem, najboljši na republiškem tekmovanju pa nas bodo zastopali na XX. zveznem tekmovanju kovinarjev, ki bo oktobra v Kragujevcu.
Našima prvouvrščenima iskrene čestitke za dosežene rezultate in veliko uspehov na prihodnjem tekmovanju.
Sodelavci iz TOZD Orodjarne
INFORMATIVNI DAN
________________________J