6
Dopisi.
Iz Sibinja na Erdeljskem 30. dec. — Danes Vam drage „Noviceu iz daljnega sedanjega stanovanja le toliko moreni pisati, da Vas nisem pozabil; drugo pot, ako Bog da, kaj več, ako ne pozabim milega svojega jezika, ker tukaj se govori le nemško, saksonsko (drack si mir di hound — driick mir die Hand), valaško in madjarsko (ne madžarsko, zakaj gy se izgovarja kot d i). Poletje je bilo tukaj oskurno, pa veliko prijetnejši je bil jesenski čas; tur-šice, za ktero so Erdeljci (Siebenbiirger) trepetali zavoljo deževnega vremena, ker je njih poglavitni živež (kar je Lahom polenta, je tukaj kmetom in gospodi palukus), se je nenadoma veliko nalušilo. Krompirja je dve tretjini sognjilo; vinski pridelk je srednji, ker je bila zima prehuda, al vince je sladko in tudi teče prav gladko kakor štajarsko; kerme je zadosti, drugega pridelka pa za silo. Sveti večer smo imeli 15 stopinj mraza. Serčno Vas pozdravljam; veselo novo leto vošim Vam, pa tudi vsem ljubim Slovencom in za naveržek še posebno staremu Uhnetu, s-kterim sva lani v planinah bčele pasla pa ,,Novice" pridna prebirala. Bog vas živi vse skupaj!                         Cvetko.
Iz Gradca. * Tudi našo cukrarnico bode nek prevzela neka družba na akcije in v prihodnje le iz pese cuker kuhala. Ljubljanska pa bode, ko bo sopet dozidana, kakor poprej, cuker delala iz cukrene moke.
Iz Goriškega 18. dec. — Dasiravno je sem ter tje bolj ali manj suša rastlinje zaterala, vendar se ne sme letos slaba letina imenovati; kodar je bilo žita manj, so pa vinske terte z dobro kapljico se bolje obnesle, zlasti ker se po dosti visoki ceni prodaja. Nekdaj smo bili veseli, da smo 4 fl. za kvinč vina prejeli, zdaj pa vedro po 6 do 8 fl. prodajamo. Zato pa tudi ni čuda, da največja želja in prizadeva Ipavcov je več in več rodovitnih tert si zarediti. Al to ni prav, da se za ž lah ne plemena premalo skerbi. Škoda, da čisto premalo spoznavamo, da le sosebna nesreča na Laškem je vzrok, da zdaj slovenski Primorci bolje in slabje vina lahko po visoki ceni prodajamo. Al ko se bo Lahom spet milejša vinska letina prikazala, bo menda naši deželi druga pela. Vendar obupati ni, temoč po besedah nepozab-ljivega rajnega očeta Vertovca precej začeti za bolje vina skerbeti. Izverstne vina se bojo vselej — čeravno včasih po nižji ceni — prodajale, vinček vinček pa ne bo kupca vjel. Naj bi si moji rojaki dobro zapomnili to prerokovanje! — Od šolstva in izobraževanja mladine v šolah se je že mnogo govorilo, ter vsak lahko ve, da si naši duhovski in deželski oblastniki, kakor tudi učniki v novejši dobi s hvalevrednim prizadetjem za omiko ljudstva neven-ljive vence pletejo. Da pa vse fare v ravnovagi ne stoje, mi bo poterdil vsak, ki šolstvo pozna. Zlasti nedeljske šole so zlo različne cene. Kolikor je meni znano, najbolj napreduje nedeljska šola pri dekanski fari v Cerničab. Morda kaj pomaga to, da vsako nedeljo po dva pametna moža v šolo hodita, ter pazita, da vsi v nedeljsko šolo vpisani šolo redno obiskujejo, in se v šoli lepo mirno za-derže. Utemeljitelja in voditelja te naprave mi ni treba imenovati. Ce pa je res to hasniv pomoček*), bi bilo prav, da bi tudi drugod Cerničane v tem posnemali. Po-moček ta je nedolžen in ne pretežak. Tudi tu bi se smelo reči: „Vse poskusite, in kar je pravo, obderžite!^ Kajti reč je važna; in če drugod, menda tudi pri izobraževanji naše mladine velja pregovor: „Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga.44 — Ker ravno o šolstvu govorim, mislim, da ne bo
*) Dobro ste jo zadeli,   častiti gosp. dopisnik.   To je napredstva nedeljskih šol gotovo velika pripomoči                          Vred.
7
napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih du-hovskih skerbi za blezo tisoč ljudi, tudi prostovoljno otroke šolskih reči marljivo uči. Ta mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Loka ve i, veri Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki poleg" težke duhovne službe tudi otroke brati, pisati itd. prostovoljni učijo, so vredni kot dobrotniki domovine v zlate bukve zapisani biti!
Ljudoljub. Iz Ljubljane. Kakor smo mi z veseljem brali pisemce, ki ga je te dni naš gospod prof. Terstenjak od visokoučenega in po vsem omikanem svetu slovečega gosp. Jakoba Grima iz Berolina prejel in ga nam poslal, ker nam rad razodeva „seine Leiden und Freuden" na ternovi poti svojih preiskav, tako bojo gotovo tudi vsi pri-jatli njegovi pisemce to radostni brali; zato ga natisnemo od perve do zadnje verste: rHochgeehrter herr! — Schon vor einigen monaten empfing ich Ihre giitige zusehrift, begleitet von lehrreichen, grosstentheils aus Ihrer feder geflossenen mittheilungen. wie viel des stoffes mag der steirisehe und krainisehe boden fur slavisehes und deutsches alterthum darbiethen! die kaum begonnene forsehung ist naturlich oft noch unsicher, wird sich aber allmalich festen grund bereiten. entsehuldigen Sie nur, dass ich meinen dank so spat erstatte. ich bin von meinem vorgeruckten alter und von arbeiten so bedraogt, dass ich bedauern muss, mich in einen briefwechsel, der mir grossen vortheil bringen wiirde, nicht so haufig einlassen zu konnen als ich wunsche. Ihrern streben wunsehe ich gliickliches gedeihen. Mit vollkommen8ter hochachtung und ergebenheit Berlin 29. Dec.  1858.                   Jacob Grimm m/p/
Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa ne razumejo jezika nemškega, ga jim podamo tudiv našem jeziku; tako-Ie se glasi: ?)Prečastiti Gospod! Že pred nekimi mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Včasih rok. Koliko gradiva za slovansko in nemško starinarstvo obsega pač štajarska in kranjska zemlja! Se ve, da še le komaj začete preiskave še večkrat omahujejo, pa sčasoma si bojo napravile že terdno podlago. Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let star) in opravil na kupe: vse to me zaderžuje, da ae ne morem tolikrat kakor bi rad spušati v dopisovanje, ki bi mi gotovo bilo v veliko korist. Da bi prizadevanje Vaše prav srečno in vspešno bilo!
Serčno Vas poštuje in Vam je udan V Berolinu 29. dec. 1858.             Jakob Grimm s/r.a
Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili ¦stroški in dohodki tekočega leta še enkrat prevdarjeni. Ker ima mestna kaša še 2000 gold. n. d. lanskega dolga zaubožnico v karlovškem predmestji plačati in ker je odbor za kupščino šolskega poslopja za realno šolo določil za letos že 4000 gold., so se povišali stroški za letošnje leto za 6000 gold.; tedaj bojo stroški v vsem skupaj znašali 81,839 gold. in dohodke z 76,049 gold. presegali za 5790 gold. Sklenjeno je bilo v tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam naj se postavi, ker v sredo ¦.zvezdnega drevoreda" nikakor ne more priti, — dalje, da se bo naprava novega čevljarskega mosta v prevdarek vzela; in da živinsko sej m is e, ker ne more več biti na svojem dozdanjem mestu, pride vprihodnje v Krak avo namreč v tako imenovani Cojzov graben in poleg Ljubljanice tje gori proti Gradašici. Treba bo, da bo magistrat to premembo kmaii o klical, da se ob pravem času po deželi zve in ne bojo na sejm prignanih konj in goved preganjali iz kraja v kraj. — Za kaši rja pri ljubi, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir.