Priloga k 242« žtev- „Slovenskoga Navoda^. RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. foboto vnakega meseoa (ali ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — članom „Slovenskega druStva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" poSilja se list brezplaCno. — Za osn&nila plačuje se od đvo-stopne petit-vrste S kr.? Ce se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in lft. kr. če se trikrat tiska. — VeSkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TUkarid" v Ljubljani, vai spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba" ali pa odboru .,Slovenskoga društva" v Izubijani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rukopisi se ne vračajo. 2O. šter. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1893. III. leto. Se jedenkrat notranjska volitev! Že v tretjič govorimo na tem mestu o đopolnilni volitvi na mesto pokojnoga Hinka Kavčiča v notranjskih kmetskih občinah. Povedali smo svojim bralcem, đa se je za ta deželnozborski mandat oglasi! jeden jedini kandidat, namreč g. Jurij Kraigber, trgovec in upravitelj velike kmetije v Hraiah. Ker nam je ta kandidat znan kot visokoiaobražen mož, kot iskren Slovenec in kot temeljit poznavalec kmetijskih razmer in ker je tuđi veren kato« ličan, nadejali smo se, đa bo to pot potihnil naš domaći prepjr in đa bođo Notranjci mirno in složno volili tega svojega rojaka, ki združuje v sebi vse lastnosti, katere sme slovenski kmet zahtevati od vsakega, ki se mu po-nuja za poslanea. Zato je „Slovensko društvo" na nasvet veljavnih notranjskih mož tuđi opustilo misel, sklicati še poseben volilni shođ, đa bi se ne reklo, da hočerao po sili zdražbo delati, kajti na takem shođu bi bila neizogibna raar-sikaka oštra beseda o naših žalostnih domačih razmerah. A tuđi to pot smo se, kakor kaže, preveč zanašali na poštenja svojih domaćih političnih nasprotnikov. Pri« hajajo nam namreč iz različnih krajev volilnega okraja vesti, ki pričajo, da nekateri Ijudje — in žal, da se jim je pridružila večina kranjske đubovščinel — ne morejo živeti brez prepira in da huje nego nevernega Turka so-vražijo vsakega domaćina, ki ne trobi slepo v njih rog. — Kakor rečeno, se zoper gosp. Kraigherja ni oglasi 1 noben kandidat. To je naravno, ker cel6 „Siovenec" to glasilo nekaterih boja- in gospodarstva-željnih Ljubljanskih kaplanov, ni vedel očitati g. Krai-gherju prav ničesar drugega, kakor to, đa se je proglasil na volilskem shođu za pristaša narodno-napredne stranke. A to je že velikansk gr eh, kajti za napređek naroda ne sme skrbeti poleg imenovanih Ljubljanskih kaplanov, ka-terim se mora zđaj na višje povelje hote ali nehot^ klanjati skoraj vsa kranjska đuhovščina, nihče drug. — Kei L1STEK. Drobtinice. (Iz hrvatskega.) Pri polni mizi na grajskem vrtu raduje se plemenita gospođa. lOletni grajski sinček meče črnemu, ve-likemu Lordu velike komade mesa. „Še malo srne, Lord! Na, tu, pazi. .. jeden, dva — tri, hop!" Lord zgreši, meso pade v pesek, Lord ga povoha in se mirno spusti na tla. Izza ograje poželjivo z očmi pozira meso, ki ga Lord ni maral, mal, raztrgan otrok. Počasi se priplazi, segne z roko .... Lord zarenči. — »Ha, tako, oapin tatinski! Krasti hočeš, kaj ne? Hop, hop Lord, drži berača, hop Lord!« kriči grajski sinko. „Mama boltrn, mama lačnaf« jeclja mali krčevito stiskaje komad mesa. MHop, hop Lord!" Lord spusti glavo ..... „Na, tatinska krv, da boš znal krasti!" Grajski sinko udari siroto z bičem po obrazi. . . Malček se zgrudi v krvi — •--------Lord skoči, preobrne ga s sapo hov, hov, hov in jokaje otrok pobegne iz vrta ... Ha, ha, ha, dobro Karlo! Odločen dečko, plemenita krv! Bravo, Karlo, bravo !u kriči jeden plemenite gospođe. Društvo se s krohotom zasraeje .. . . . bravo, Karlo, bravo!" Hov, hov, hov .... Bravo, Karlo, bravo! Hvala, plemenita gospoda hvala! — Hov, hov, hov. »Babica, zlata babica, kaj je za onimi gorami tam ? Konec sveta? Glej, ono malo zvezdtco, ono tam, ono je moja zvezdica, ona Tvoja, mamina ona, atejevo vidiš? In nad zveadami angeljci pojo, babica? Babica, zlata moja babica, pripoveduj Jožetu o angeljcih, zvezdicah! 196 RODOLJUB Štev 20 se torej ti Ijudje nišo upali očitno nastopiti zoper oglašenoga kandidata, jeli so na tihera ščuvati in hujskati ljudstvo zoper njega ter delati na to, da se volijo taki volilni možje, ki bodo pripravljeni glasovati za vsakega kandidata, katerega jim bo v zadnjem trenutku priporočal .Domoljub", ne da bi ga poznali in ne da bi vedeii, ali je sposoben in voljan zastopati pravice in želje notranj-skega kmeta ali ne. Na nekaterih krajili obljubujpjo, da se bo volil ta ali oni priljubljeni posestnik, na drugih obetajo" zopet drngega kandidata, a vae se vrši tajno in na tihem. Nič čuda, ker se luči boje! Prav tako deluje se teđaj zoper jedinega oglašenega kandidata, kakor deluje krt pod zelenim travnikorn. In to naj je pošteno in kršćansko? In nemogbče žalibog ni, da se posreći tej ponočni stranki tuđi to pot skaliti vodo in v kalnem ribariti. Saj je znano, da *o v zadnjih letih zbegali — Ljubljanski brezdomovinci že večino kranjske duhovščine z lažnjivim klicem: „Vera je v nevarnosti". Drugih listov, kakor onih, ki so povšeči bojevitim Ljubljanskim kaplanora, duhovnik na đeželi po želji škofovi ne srne brati in ako se mu tako dan za dnevom zatrjuje, da je vera v nevarnosti, sicer s početka odkimuje, naposleđ se mu pa res utrdi v glavi to, kar mora vsak dan poslušati. Poleg tega pa tuđi mladi kap'ani strogo nadzorujejo svoje đesetkrat pametneje župnike. Ako pa potem nekateri duhovniki v politične namene zlorabljajo svoj mogočni upliv na narod, s katerim si je nekoč naša duhovščina, ko je tuđi pri nas še veljalo politično poštenje, pridobila toliko lepih zaslug za naše narodno probujenjV, ako tedaj nekateri duhovniki zlorabljajo ta svoj upliv, potem je križ in težak boj. Svojemu dušnemu pastirju se nihčo rad ne zameri; ako beseda pri možu ne izda, pa izda pri ženi, in ako ne doma, pa v cerkvi in tako odpada glas za glasom. Saj nekateri naši dopisniki celć trđe, da se je birmansko po-tovanje gospoda knezoškofa uporabilo za to volitev. Tak je torej dandanes pri nas boj zoper domaće naprednjake, zoper pošteno slovensko stranko in tako se tuđi deluje sedaj zoper na-rodno-naprednega kandidata Jurija Kraigherja po notranj-skih kmetskih hišah. Nekdaj smo slišali glas o notranjski zavednosti! Sedaj naj se pokaže ta zavednost, vsak volilni mož, naj je bil voljen na ta ali oni upliv, glasuje naj pri volitvi po 8V0JI vesti in prepričanji — in zmaga bo naša. Ta naša zahteva do volilnih mož je gotovo poštena! Ako pa tega ne bo, tedaj bomo vedeii, da je vsaj za sedaj prazna beseda tista notranjska zavednost. — Tuđi mi bi bili lahko na drug način delovali, tuđi mi bi lahko poveđali marsikaj o onih, ki nas ta hip obrekujejo in proklinjajo pri notranjskih volilcih in marsikaj takega, kar bi jim delalo sil a malo časti. A mi smo zapisali na svojo zastavo pred vsem poštenje in z umazanimi sredstvi se nikdar ne bomo borili niti metali izza plota kamenje in blato na svojega nasprot-nika. Narodni krti nečemo biti in ako še ne more zma-gati poštenje, tedaj tuđi lahko čakamo pod visoko, ponosno vihrajočo zastavo slovensko, na kateri je zapisano: „V pošten boj za poštene pravice slovenskoga narod aa. In sedaj zaveđna Notranjska govori ti, ako si zares zaveđna, ako te še ni obsenčila temota nekrščanskega sovraštva zoper prave in odkritosržne prijatelje naroda. Daj, babica, nikdar več ne bom plakali" Tako prosil je štiriletni otrok svojo staro babico. Nedolžni angelj! Oko mi rosi . . . ♦ ♦ ♦ Zamišljeno, pogled v daljavo vpiraje stoji na straži vojak. Daleč, daleč za gorami slamnata hišica, v njej stara, slaba ženica, njegova mati. Dve leti je ni videl. Plaka li, sirota, za svojim jedincem? „Sinko, dete!" — Vojak se strese kot od strele zadet, upira oči v starico, ki ob palici prihaja do njega. „Sinko, dete moje!" — Vojak popusti svoje mesto, razprostira roke:-„Mati!* „Tako stražiš, pes?' kriči srdit častnik. Korporal v za-por s tem psom! „Okreni se, stopaj!" zapoveda korporal. „Gospod! Jedino tega otroka imam na celem sveti svojih. Cei dan sem stara, slaba hodila, da vidim svoje dete. Gospod imejte usmiljenje, zmislite se na svojo mater!" prosi starka. „Poberi se, čarovnica stara! Kaj mi mar Ti in ćeli «$vet! Služba je služba!" „Dete mi daj, sina mi daj, zver brez srca!" Starka pohiti za sinom, moči jo popuste*, zgrudi se na zemljo ... Mirno se sprehaja častnik žvižgaje si okroglo pesmico .... Mati? Pah, on je vojak, vojak od pete do glave 1 * * * „Mejaš Matija, preoral si mi, pravim in zopet pravim. Glej, tu je bil mejnik zakopan! Deniva ga nazaj in ćela stvar je v redu brez greha in pravdanja 1" govoril je Rometov Jože sosedu Matiji Tkalcu. „Ni res, dragi sosed, ni res! Tako daleč sem vedno brazdo rezal in vedno jo bom. Svoje lasti ne poklanjam nikomur!" hitel je Matija Tkalec. „Naposled mi vzameš njivo, sosed! Tega ne morem trpeti! Deniva mejnik nazaj .... „Nikdar in nikoli, pravim! če Ti ni po volji, pojdi, gosposka je za to!" „Dobro, dobro, lakota! Da, gosposka je za to, go-eposka naj sodi! Jtaje hodim ob palici od hiše do hiše, nego jenjati!" Stev. 20 RODOLJUB 197 Letošnje knjige družbe sv. Mohorja. Vsak Slovenee, kđor količkaj narodno čuti in komur je mar napredovanje našega naroda, zlasti priprostega ljudstva, je ponosen na naso družbo sv. Mohorja, kateri ni primere v vsem slovanskem svetu, katero nara zavi-dajo mogočnejši rodovi in ki je viđen spomenik narodne sloge in jedinosti. Zasluge, katere si je družba pridobila za naš narod, so naravnost neprecenljive ia nepopiane. Leto na leto pošilja na stoti soče dobrih knjig mej narocT, in vsak, kdor zna brati slovensko besedo, seza hlastno po njih, da si širi duševno obzorje, blaži srce, množi znanje, proganja- skrbi in nadloge in oživlja v srca usa-jene verske resnice. <— Bogat in raznovraten kakor vedno, je tuđi letošnji književni dar družbe sv. Mohorja in če kdaj, tako naznanjamo ravno te knjige svojim čitateljem s posebnim veseljem. Družba je izdala šestero knjig ali 83 tiskanih pol za raalenkostni prispevek 1 glđ. — „Koledar" je star znanec in zanesljiv kažipot v raznih vprašanjih praktičnoga poraena. Mimo koledarske vsebine, imenika članov in drulbinega oglasnika prinaša več ko-renitih razpravic in mičnih povestij in pesmij, tako „Spomenik Ijubezni papeža Leona XIII. do Slovanov", 8pisal dr. Andrej Karlin; „Slavospevi sv. stolici", spisal Jož. Benkovič; „Ujetnik Napoleonov"; „Dekličina molite va, zloži 1 Janko Leban; „Slovenci v Ameriki", spisal P. S. Šušteršič; „Zakaj ni vođe na Krasu"; zložil A. Medved; nVrag prijatelj", zložil Jos. PodkorenČan; „Blagor žalostnirn", spiaal dr. Jos. Vošnjak; „Božji obisk", zložil Jos. PodkorenČan; „Matej Cigale", življenjepis, spisal Ivan Navratil; „Jernejeve muhe v Begunjah«, zložil Janko Leban; „Temo", spisal Slavoljub Dobravec; „Jesenska slika", zložil Jos. PodkorenČan; „Slavec", spisal I. Fr. Rađinski; „Trije modri nauki«, zapisal Mi-hael Lazar; „Frančišek Cegnar«, življenjepis, spisal đr. K. Glaser; „Valentin Černe, slaven slovenski kmetovalec preteklega stoletja", spisal Fridolin Kavčič; „Tratarjev dolg", spisal Ivan Štrukelj; „Bogati Marko", ruka narodna bajka, poslovenil Ivan Steklasa: Dve narodni pesmi; „Razgled po katoliških raisijoniha, spisal dr. I. Križanič; „Prvi slovenski katoliski shod", spisal dr. Frančišek Lampe; „Crtica iz življenja rjavega hrasta", spisal Fran štupar; ^Gospodarske drobtinice za pohišno gospodarstvo", spisal Fr. Podborski; „Crtice o zadnji ljudski štetvi"; „Slovenske posojilniee 1. 1892"; Rnzgled po svetu; Uganke. „Koledar" je okrašen z mnogimi lepimt podobarai. — „N a k r i v i h p o t i h". Povest. Pri-prostemu ljudstvu v pouk in zabavo, spisal Žaljski. Slovenskih večernie 47. zvezek. Ta povest ima jako zdravo jedro. Pisatelj si je stavil nalogo, v obliki povesti popisati socijalistiono gibanje in radi priznamo, da se mu ja to jako dobro obneslo. Povest je mikavno zapletena in naravno završena, bere se gladko in vse, kar se popisuje, zanima čitatelja. — „Naše škodljive rastline v podobi in besedi." Opisal Martin Cilenšek. II. snopič. To delo smo že lani iskreno pozdravili in kar smo rekli o prvem snopiču, velja tuđi za predležeči II. Naša sodba o tej, z jako finimi pođobami okrašeni knjigi je ta: prof. Cilenšek je vređen nasleđnik nepozabnega Erjavca in njegovo delo se sme postaviti na stran Erjavčevim spisom te vrste. — „Jeruzalemski romar', Opisovanje sv. đežele in svetih krajev. Spisal đr. Fran" dišek Lampe. II. zvezek. Tuđi tega dela prvi zvezek izšel je že lani. V drugem đelu popisuje pisatelj pot od Betlehema v Nazaret in do Damaska ter prebivalce svetih dežel. Pisatelj pripoveđuje jako zanimljivo in v^ svoja opazovanja zaodevati v kaj prikupno obliko, tako da bo knjigo vsakdo lahko čital. Malo čuden se nam vidi pi-sateljev nasvet, naj bi se Slovenci meato v Ameriko selili v — Palestino, a ker ne poznamo onđotnih razmer, Mbža, ali sta čula pripovest o lisici in vevericama, ki ste se pravdale za orehovo zrno? Je-li Vama znana pripovest, moža? * * * „Kje tiči ona prekanjena reva? Tako pazi tepec na kravo, vso deteljino mi je že popasel!" kričal je jak, kmetski mozak Molekr izganjaje kravo iz njive, „Tu si tat? Baš prav, da Ti odpustim tisto pre-grešno tatinsko krv! Neusmiljeno opletal je Molek 18lefc-nega, bosonogega mladeniča s palico po hrbtišči. „Škodo delati, krasti, kaj ne, prokleti gad! Zato Te je rodila tatinska mati, ona ... „Oče Molek, udarite po meni, kolikor Vas je volja, ali mater mi pustite v miru, o materi govorite drugače ... ker . . .Bog in duša" ... divjim pogledom, stisnjenirai pestmi skoči mladenič korak bliže srditomu možaku. sNo, no Jurče! Pripazi na škodo, da ne bo greha!« rekel je mirno, ali mehko Molek in začel graditi luknjo, ki jo je krava napravila. „Hm, hm, vidiš tega otroka! Kako se poganja za svojo mater! Da imam v hiši hčer za oddajo, boljega zeta si ne bi želei. Hm, hm, kak otrok!" okašljeval se je Molek ... * * * Irael sem psa, zvesto žival, ki je sledila vsak moj korak. Poginil mi je. Cei dan sem bil otoien ... „Gospdda! V zdravje vsem veseljakom đvigarn ovo čašo. Dokler smo mladi, uživajmo! Moj stari je skoparil, danes ga krije grob! Živila sloboda, živilo veseljaštvo !B napijal je mladi, bogati dedič danes pokopaoega trgovca R. „Tako velja, prijatelj! V zdravje!" dere se društvo. Marljivo se čaše praznijo .... Mlađi, bogati đedič trdo hrka na klopi. „Danes mu je oče pokopan! Ta zver, leži pijana v gostilni, danes je zakopal očeta! Slepar!" čujejo se glasovi razhajajočih se prijateljev. Sin?.____Društvo?..... 198 RODOLJUB Stev. 20 ne verao o tem predlogu izreci sodbe. Đelo Lampetovo, ki je okrašeno z mnogimi izvirnimi jako lepimi slikftmi, je s tem zvezkom končano. — Nekaj povsem novega je knjiga HK i t a j c i i n Japonc i", spisal Jos. Stare. V tej knjigi, svoje vrste prvi v Slovencib, se na pođlagi najzanesljivejših poročil popularno a vseskozi jako živo in zanimljivo popisuje Kitajska in Japonska, prebivalci teb đežel, njih življenje in delovanje, njih uredbe in navade. Brez zadržka odobravamo namero družbe sv. Mo-horja, izdajati take popularne spise o tujih deželah in narodih, želeč, da bi se dim prej ozrla na naše najbližje sorodnike, na ostale Slovane, zlasti na Hrvate in Čehe, kar joj bo tem laglje, ker je za to delo pridobila tako izvrstno moč, kakor je prof. Jos. Stare. — Šesta letošnja knjiga je molitvenik „Življenja srečen pot", nauki, vzgledi in molitve za mladeniče. Če povemo, da ga je spisal sloveči škof Anton Martin Slomšek nepozabnega spomina, ta uzor katoliškega Slovenca, potem je dovolj rečeno o tej knjigi. Družba sv. Mohorja je imela letos 57.398 uđov, torej nekoliko menj, kakor lani, a to je še vedno tako velikansko število, da srne brez najmanjšega strahu gledati v bodočnost. Dohodkov je imela družba 63.834 gld. 16 kr., troskov pa za 27 gld. 81 kr. manj. Bodoče leto namerava družba izdati te-le knjige: „Velike zgodbe s v. pisma*. Slovencem priredil in razložit dr. Fran-čišek Lampe. I. snopič; — „Kršćansko devi š t v o". Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal A. M. Slomšek; — „Slovenski živino-rejec", spisal Fran Dular; — „Naše škodljive r a a 11 i n e" v podobi in besedi, opisal Martin Cilenšek; — „Slovenske večernice* in „Koledar". — Slovenskim rodoljubom bodi družba sv. Mohorja toplo priporočena. Kdor pridobi družbi jed-nega novega člana, koristi I je svojemu narodu več, kakor da je izpregovoril deset še tako krepkih napitnic. Politični pregled. Sele nekaj duij zboruje državni zbor in že so nastale take homatije, kakeršnih zadnjih petnajat let ni bilo nikdar. Vlada je državnemu zboru predložila štiri važne predloge: drž. proračun, zakonski nacrt o uredbi domobranstva, naredbe glede izjemnega stanja na Češkem in nacrt splošni volilni pravici. Prva razprava o izjera-nih naredbah je bila jako zanimiva, ker se je pokazalo, da vladajo na Češkem nečuvene razmere, a glavna pozornost je le obrnena na splošno volilno pravico. Vlada predlaga, da imej volilno pravico vsak, kdor je bil pri vojakih in ima vojno svetinjo ter vsak, kdor zna čitati in pisati, kar mora izkazati pred posebno komisijo. Tej predlogi se upirajo Nemci, Poljaki in klerikalci. Nemci in Poljaki se boje za svojo prevlado, ker bi po novem volilnem redu izgubili mnogo okrajev, klerikalci pa se boje, da bi bila za veđno zagotovijena sedanja šola, ka-teri so hudi nasprotniki. Ker vlada torej ne more računati na to, da dobi v đržavnem zboru večino na svojo stran, se bo morala odločiti: ali za razpust državnega zbora, ali za odstop. Splošno se pričakuje da bo vlada razpuetila državni zbor. — Na Hrvatskom se pripravljajo nekake premembe, če Bog da na bolje. Hrvatski ban je te đni obiskal slavnoga škofa Strossmavra v Djakovem, dasi je bil še pred kratkim zagrizen sovražnik njegov. Huđa je zima, huđa, a še hujša sirotinji v velikem mesti. Vrabec, in sleherna ptica, ki se zađržuje tuđi po zimi v mestu, vrabec dobi drobtinico, a sirota .. . sirota drhče zime, bogataši ne vedo kaj je glad ... Ljudska kuhinja! V skledici prikuhe, komađiček mesa in črnega kruha, večerja, za celih 9 novcev, ali diši, a zunaj je mrzlo, v sobi mrzlo, želođec prazen. Šel sem za mizo, prijel za nož .... V kotu se stiskata zmrzla otroka, dečko kakih 10 let in dekletce, komaj da se je na noge vzdignilo ... Počnem rezati, bil sem lačen, cei dan nisem okusil jedi, cei teđen ničesar toplega . . • „Balček, lačna, lačna!" „Potrpi, Olgica, komaj sva prišla, potrpi sestrica!" „Na, mala, jej, tu sodi!" „Olgica, pusti, gospod je sam lačen, sem bodi!" „Le jejta, otroka, nisem lačen, jaz ne bom jedel!" »Bog povrni, dobri gospod!" in otroka sta počela zajemati. Cei dan nisem jedi okusil, cei teden ničesar gorkega, in nisem bil lačen . . . Nisem bil lačen in spal sem, sladko, kot že davno ne! Skupaj sva stanovala, bratski delila vsak grižljej.. . Bil je siromašen, ni krajcarja ni dobival od doma, zaslu-žil ni ničesar. „Kar je moje, to je Tvoje/ rekel sem mu, ko sva se sprijateljila. Preživela sva zimo. Početkom spomladi preselil se je, dobil je izdatno službioo. „Zdravo, prijatelj! Se v postelji, bolan, kaj ?■ govoril je veselo nekega jutra dosta rano. „Ni mi nič prav, včeraj nisem jedel, brate!" „Priđeš danes na društveni ples, naravski, kaj ne?" „Žep prazen, želodec laj a, prijatelj!" „Jaz bom šel, moram iti, saj je narodna stvar! Desetak bo zadostoval, menim. Žal mi je, da Te ne bol Zdravo!« Ostal sem ćeli dan v postelji, nisem bil lačen, ali po noči nisem zatisnil očeša! A. Levakov. Stev. 20 RODOLJUB 199 — Na Madjarskem so bili v đrž. zboru huđi prepiri zaradi nekih cesarjevih govorov. — Stvar se je iz lepa uravnala, a zato venđer ni misliti, da se bo sedanja vlada Se dolgo vzdržala na krmila. — Mej Avstrijo in Srbijo že dlje časa nišo posebno prijateljske razmere, seđaj pa so začeli na Danaji srbskim sosedom kar s polenom groziti* Brez pomena to ni. Sploh pa so razmere mej posamnimi državami jako slabe, in kđo ve, če bi že ne imeli vojne, ko bi ne skrbeli za mir Kusi in Francozi. Rusija in Francija sta zaveznici, katerih se boje vse druge države. Prav sedaj se mudi rusko brodovje v fran-coskem pristanu Toulonu. Francozi so svojim zaveznikom na čast priredili take slavnosti, kakeršnih še ni bilo nikđar na svetu. Pri teh slavnostih se je pokazala jedinost mej Rusi in Francozi v vsi svoji trdnosti in moči, in to nas tolaži, da gledamo brez strahu v bodočnost. Dopisi. Iz Pod peći, 13. oktobra. [Izv. dop.] (Pobožna sleparica.) Zelo Vam bodemo zahvalni, ako priobčite ta dopis v Vašem cenjenem listu. Mi upamo, da se bode potem vender naredil konec pohujšanju, katero razburja že toliko časa vso Presersko faro. Prosili srao že na kompetentnih mestih, da vmes posežejo, pa niti visoko-častiti ordinarijat, niti slavno okrajno glavarstvo se do-seđaj ništa odzvala našim prošnjam. Stvar je sledeča: Prišla je k nam ženska, katera ni v Preaersko faro pristojna. Ta ženska je že na Vrhniki in v Logatcu raz-burjala pobožne ženice s tem, da seje večkrat „zamaknila" in potem nevednim Ijudem pripovedovala, koliko njih aorodniki v vicah trpe in koliko je treba njej dati, da jih bode z molitvijo resila. Pri nas je najžalostnejše to, da je naš kaplan B. njena desna roka; kajti to, da jo vsak dan obiskuje in đa ona tuđi v farovžu hrano dobiva, pripravilo je ljudi do tega, da groze s prav resnimi stvarmi. Preserski gospod župan poklical je to sleparsko žensko že k sebi na odgovor; pa glejte! mesto nje priđe k županu g. kaplan z naznanilom, da je poklicana bolna. Potem pa pravi: „Sploh pa Vas, župan, ta reč nič ne briga, to je cerkvena stvar!!" Tuđi občinski zastop se je o tej reci posvetoval. Pa prišlo je naznanilo, da se je neka pobožna Preserska ženica že v farovžu zavezala, to pobožno žensko do smrti živiti. In možje so sklenili: Nas teđaj ne bode nič stala; če jo hočejo nekaterniki ravno imeti, naj jo pa imajo; bodo že videli, kaj bo iz tega. Naj navedem par slučajev: Vdova Anžiča z Jezera šla je vprašat zamakneno sleparico, kaj je z njenim mo-žem. Ta jej je odgovorila, đa vidi njenega moža v vicah za lase visečega (!!) in da mora dati gospodu kapelanu za dve sveti maši, da ga resi z vic. Urarlega vulgo Kne-šplerja videla je v vicah do pasu v ognji; pa ona moli zanj in ko je bila slednjič zamaknena, je že toliko iz-prosila, da je sedaj samo do kolen še v ognji! In tako Vam lahko napišem še dosti slučajev, pa to menda za-đostuje. Skoraj neverjetno je, da se take reci pri nas gode; pa kaj hočeino, ko nam nihče ne pomaga. Prosimo pomoči, da v resnici v veri ne opešarao, kajti razbnrje-nost je velika. Gosp. kaplanu B. pa želimo, da kmalo dobi kako faro v Kočevji, kjer bode bolj navdušeno lahko prepeval „die Wacht am Rhein«, kakor pri nas. Če mu bode zamaknena sledila, rešeni bodemo obeh -. Ako se pomisli, koliko nesreče prouzročila je slična sleparica pred par leti pri Mali Nedelji na Štajerskom, je pač skrajni čas, da se tuđi pri nas konec napravi takim okomim sleparstvom. Od Sv. Trojice pri Cerknici, 15. oktobra. [Izv. dop.] (Požar. — Ognje ga sno društvo.) Pre-bivalce naše župnije zadela je pretekli teden velika ne« sreča. Imeli smo namreč minole dni dvakrat ogenj. Prvič dne* 11. t. m. gorelo je v vaši Sleme. Požar uničil je vso vas, 7 številk, z vsemi poslopji, samo trem praznim kozolčkom in jednemu skednju je prizanesel; ta poslopja stoje namreč nekoliko oddaljena od vaši, drugo je pa vse zgorelo na pr. mrva, razno orođje, živež in tuđi obleka. Ogenj je nastal pri posestnici Uršuli Tavželj na sredi vaši. Zažgal je nekdo na skednju, kdo je to storil, do sedaj še ni znano. Ta uboga družina Tavželj si ni mogla oteti ničesar, njej je vse zgorelo, vsa obleka, ves živež, vozovi in ćelo trije prešiči, kratko rečeno čisto vse. Ljuđje so res privreli od vseh stranij v velikem številu na pomoč, pa nišo mogli nič pomagati, kajti hi-poma bila je vsa vas v plamenu. Vode ni blizu, vas pa tuđi nima nikakoršnega gasilnega orođja. Že prej je trla prebivalce te vaši velika revščina, kaj bo pa sele seđaj ž njimi? Niti Ijudje niti živali nimajo bivališča. — Pri nas postale so noči že zelo mrzle. Žalost obhaja človeka, ko sliši po noči otroke mraza in lakote se tresoče milo jokati in lačno živino zamolklo tuliti. — Komaj se je raznesel glas o tej nesreči po okolici, pretreslo nas je že zopet novo grozno poročilo, kajti komaj dva dni po tej nezgodi, 13. t. m. imeli snio že zopet ogenj v svoji sredi. Gorelo je v vaši Malin kakih 10 minut od župnijske cerkve Sv. Trojice, pri posestniku Matiju Hitiju. Požar mu je uničil skedenj z mrvo vređ, živinski hlev, žitnico in svinjake. Beda teh pogorelcev je v resnici velika, zato ker so pogoreli ravno sedaj, ko so bili že ves živež po-spravili in se že zima bliža, zato se {ih Vsemogočni usinili in jim nakloni mnogo dobrotnikov. — Pri tej priliki se je jasno pokazalo, kako nujno je potreba, da se osnuje prej ko mogoče v veliki občini Bloški ognje-gasno društvo. Komaj par let je rainilo, kar je pogorel velik đel vaši Radlek v Bloški župniji in sedaj pa kar najeđenkrat ćela vas pri nas! Ako bi imeli ognjegasno društvo in par brizgalnic, potem bi bilo pač mogoče požare zadušiti ali jih vsaj izđatno omejiti. I« loga&kega okrnjii, 15. oktobra. [Izv. dop.] (Blagoslovljenje nove sole.) Krasni je- 200 RODOLJUB Ste*. 20 senski đnovi razveseljujejo nus letos ter nam omogočijo, — razne izlete in slavnosti. Povsođ probuja se naš mili narod iz davnega spanja, povsođ kaže znake napredka in pomladanskega probujenja. — ćul bodeš mnogokrat častiti Čitatelj, da je kranjski kmet „zabit" — a temu ne verjemi! — Glej njega požrtvovalnost za omiko in naprcdek njega mladine — in videl bodeš, — da je vnet za napredek. Naši vrli prebivalci logaškega okraja zamo-rejo se ponašati s tem, kajti požrtvovalnost in radodar-nost za izobrazbo njega nežne mladine je posebno velika. Dolenje in Gorenjelogaška šola, dve krasni poslopji so ti živ znak narodnega napredka, živ znak vrlih narodnih Notranjcev. Kjerkoli ustanovlja se šola na Notranjskem, tam dvigne se ti iz zemlje krasno poslopje z napisom: „ljudska šola". —In prav je tako! Lepo, krasno šolsko poslopje diči vsako vas, vsak kraj, ona znači nam značaj in napredek dotičnih vaščanov. Tako slavili smo dne 12. t. m. v Grabovem pri Cerknici na Notranjskem slovesno blagoslovljen]e na novo prezidane in razširjene sole. Ne bom ti popisaval kras-nega šolskega poslopja Grabovskega, zagotavljam le, da ti je to v resnici uzorna šola. — čast in slava vrlim Gra-hovcem, krajnemu šolskemu svetu, osobito njega vrlemu predsedniku gospodu Tonetu Krasove u, posestniku iz Žirovnice, — vsemu stavbinskemu odboru ter vrlemu narodnomu nadučitelju g. Hinku Likarju. Blagoslovljenje vršilo se je v resnici prav slovesno. — Že ob 8. uri zjutraj naznanjalo je veselo zvonenje slavnostni dan. Od vseh strani vreli smo učitelji in učiteljice v z zastavami okrašeno Grahovo. Vrli Grahovčani pa so imeli ta dan za pravcati praznik. Po odpustu zadržanoga našega g. c. kr. okr. glavarja namestoval je naš priljubljeni c. kr. komisar Fran Župnek. Točno ob 9. uri zjutraj pričelo je slovesno blagoslovljenje poslopja po gosp. dekanu iz Cerknice z asistenco. Po cerkvenih obredih podali smo se v solo, kjer je prvi nagovoril zbrano šolsko mladino g. dekan. Za njim povzel je be-eedo g. c. kr. okr. komisar ter v lepih besedah slikal požrtvovalnost občanov in naposled solo kot otvorjeno proglasil, zaklical trikratni slava našemu presvetlemu ce-sarju. — Pevci učitelji in učiteljice z otroci vred odpeli smo cesarsko pesem. Ko se je še nađučitelj zahvalil ude-ležencem za udeležitev pri slavnosti, podali smo se v cerkev, kjer se je darovala med prepevanjem učiteljskoga zbora slovesna peta masa. — Po sv. maši združili smo se v res prav prijazni in postrežljivi hiši gosp. Mateja Krajca k obeđu. Vsa čast Krajčevi hiši! — Umevno je, da so se vrstile tu mnogo vrstne napitnice. Prvo sprožil je gospod Poženel, nađučitelj iz Rakeka na presvitlega cesarja, — na kar se je odpela cesarska pesem. Zatem povzel je besedo g. c. kr. okr. komisar ter v jedrnatih beseđah zopet naslikal veliko požrtvovalnost Grahovcev, katerim bodo stroški donašali mnogo sadu. — Tako so se vršile napitnice za napitnico. Med prepevanjem raznih slovenskih pesnij minula je ura za uro in kratka prosta zabava zaključila je slavnost. Res krasen dan je bil in vrli Grahovčani zamorete ponosni biti nanj. Vi sezidali ste hram, v kateri boste pošiljali svojo deco, iz katere Vam bodo vrli učitelji izgojili verne, narodne sinove, vrle državljane. — Ne bojte se! Akopram se je v Grahovski cerkvi očitno oznanilo, da bo 12. t. m. blagoslovljenje te „nobel" sole, akopram se je izustil v šolskem poalopji — v stanovanji nadučitelja — mlad kaplanček, da je stanovanje za učitelja prelepo, češ, še „fajmošter" takega nima, ne bojte se vrli Grabovci! Vaša požrtvovalnost služi Vam v čast ter bo Vašim potomcem prinašala obilo sadu! Slovenske in slovanske vesti. (Sokoli v Domžalah.) Dne* 8. t. m. napravil je „ljubljanski Sokol" izlet v Domžale, kjer se je vršila ustanovna slavnost ondotnega bralnega društva. Izlet se je sijajno obnesel in bo imel v narodnem oziru gotovo trajen uspeh. (Nov odvetnik.) Gospod dr. Dragotin Treo, znan kot odličen rodoljub, otvoril je svojo odvetniško pišamo v Postojini (v Kogojevi hiši). Notranjci — svoji k svojim! (Deželnozborska volitev v Celji.) Volitev dež. poslanca namestu umrlega dra. Neckermanna za mesta in trge: Celje, Brezice, Laški trg, Sevnica, Gornjigrađ, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik je določena na dan 21. novembra. „Slovensko politično društvo za Štajersko" postavilo je po soglasnem sklepu zaupnih mož kot kandidata za to volitev g. dra. Jurija H r a š o v c a, od-vetnika v Celji. Rečeno društvo pravi o kandidatu, da so mu razmere, v katerih žive" meščani in tržani tega okraja povsem znane, da je mož mirnega in jeklenega značaja, ia navzet čiste ljubezni za domovino in syoje rojake, njemu da sme torej vsak volilec z mirno veatjo in veselim srcem dati svoj glas. Potem nadaljuje imenovanoga društva oklic: Volilci! 0 tej prevažni priliki dokažite, da se prebivalstvo v mestih in trgih zaveda svojih političnih pravic in tuđi svoje narodnosti. Dolgotrajen iu te-žaven je boj, ki ga bije slovenski narod sploh za svoje pravice in sicer na vsakem polji. Vsakemu rodoljubu je znano, kako nas povsođ izpodriva nasprotna stranka, kako se še veđno prezira naš jezik v uradih in šolah, kako skuša v zadnjem času brezobzirno društvo naše ljudstvo ćelo gmotno uničiti, odpoditi iz dežele. Naš boj je pa tuđi nejednak, ker vlada ni naklonjena težnjam slovenskoga naroda. Odveč bi bilo, naštevati krivice, katere moramo ravno prenašati od one strani, kjer bi imeli pričakovati varstva svojih pravic. Volilci! Tega boja se niste bali doseđaj — tuđi se ga ne bodete bali zanaprej! V slogi je moč! Le ako urno jedini in združimo vse naše moči, mora biti zmaga naša. V boju se skušajo moči; brez boja ni zmage. Pridite torej volilci na dan volitve Stev. 20 RODOLJUB 201 vsi brez izjeme ter brez izgovora na volišče in volite soglasno kandidata, ki ga vam priporoča „Slovensko politično društvo za Štajersko". — Kandidat nemškutarske straoke je sodni pristav v Celji dr. Wokaun (Tržaski namestnik Rinaldini.) Dne" 9. t. m. na-stopil je Tržaški namestnik Rinaldini uradno potovanje po podgrajskem okraju v Istri. Ljuđje se za njegov prihod še zmenili nišo. Samo župani in učitelji so ga pozdravljali, ker so morali. Narod, davke plačujoči narod je visokemu gospodu na drug način pokazal, kako sodi o njem in njegovem delovanju. Koder se je namestnik vozil, povsod so bili pribiti lepaki z napisom: „Živio naš cesar in kralj Franc Jožef I.! Živio naš poslanec Vekoslav Spinčić!" a po cestah je bilo potresenih na tisoče drob-nih listkov v narodnih barvah in z istim napisom. Ce vlada na Dunaji še zdaj ne ve*, kako misli o Rinaldiniju narod, potem je popolnoma šlepa. (Občni zbor polit, društva „Sloge8 v Gorici) vršil se je dne* 12. t. m. pod predsedstvom drž. poslanca dr. Gregorčiča. Tajnik je poročal o ođborovem delovanju, potem pa je zbor po daljši razpravi vzprejel 5 resolucij in sicer: 1.) glede* železnice po Vipavski dolini, glede železnice po Soški dolini in čez Pređel ter glede" železnice čez Bohinj v Javornik ali čez Idrijo v Škofjo Loko; 2.) glede* slovenskih ljudskih šol v Gorici; 3.) glede* za-piska porotnikov in glede" prot inarodnega postopanja go-riškega drž. pravdništva; 4.) glede* nesramnih psovk, s katerimi obklađajo nasprotniki slovenski narod v javnih zastopih in glede" spletk, s katerimi hočejo nasprotniki razupiti naš narod, kot nerairen in krvoločen ter soseđora nevaren rod; 5.) glede* stališča, katero so zavzeli slovenski poslanci nasproti izjemnemu stanju v Pragi in glede* sploŠne volilne pravice, (Nova obrtna nadalje valna šola) se bode od pri a v Št. Vidu nad Ljubljane. Ker je mizarski obrt v Št. Vidski okolici in posebno v Vižmarjih jako raziirjen, bode ta šola, ki bode v zvezi z ondotno ljudsko čveterorazređnico, gotovo prav blagodejno vplivala, (Volitev v Celjski okolici) na Ostrolnera bode za nov občinski odbor dne1 26. in 27. i m. Ta volitev je velike važnosti za Celjsko okolico. Od 1. 1890. so imeli Slovenci večino v občinskera odboru in storili maraikaj koristnega v gmotnem, a tuđi v narodnem oziru in uvedli slovensko uradovanje. Na volilnem shodu dne" 8. t. m, se je sklenilo, da se zopet volijo vsi doseđanji odborniki. Nasprotniki se bodo seveda prizadevali, da bi prišli zopet na krmiio, pa bode menđa zaman. (Volitev v tržaški okolici.) V nedeljo, dne" 15. i m. vršila se je v Šentivanskem okraju volitev občinskega svetnika in dež. poslanca namestu g. Nabergoja, ki je prevzel zastopstvo občinskega okraja. Iz voljen je bil kandidat „Edinosti* gosp. I. M. Vatovee. Zloglasni kapelan Pacor, slovenski odpađnik, ki hodi z laškimi ire-dentovci čez drn iu trn, je sramotno propadel. (Prestop k pravoslavni veri.) V nedeljo, dne" 8. oktobra, prestopile so v Trstu, v pravoslavni cerkvi pri sv. Spiridijonu, v navzočnosti številne množiee, dve Slovenki in jeden Slovenec k pravoslavni veri, narareč: Ivan Jajčič, rodom iz Ustja in soproga njegova, Ana Jajčič, rodom iz Križa v Vipavi, ter 24letna Ant. Dreni, rojena v Trstu, pristojna v Cerknico na Kranjskem. (Nova lokalna železnica) V Železni Kaplji osno-val se je pripravljalo! odbor, ki bode delal za lokalno železnico iz Sinče vaši do Železne Kaplje« Koncem tega meseca bode glavni shođ udeležencev. Razne vesti. Štiridesettetniea kranjskoga čebelarja. V Mojstrani na Gorenjskem đeluje že nad 40 let utemeljitelj in lastnik največie in prve gorenjske čebelarske trgovine g. Mih. Ambrozič, ki si je pridobil velikih zaslug za gorenj-sko čebelorejo, katera slovi daleč preko mej naše dežele. Veliki Čebelnjak gosp. Ambrožiča ima v petih oddelkih okolu 700 panjev. Od teh panjev pa je komaj četrtina po Dzierdzonovera sistemu, ker se zaradi gorenjske zime ti panji nišo obnesli za prezimovanje čebel. Izborni če-belar izumi! je več za čebelorejo važnih pređmetov, ki so patentovani in jih praktično uporabljajo čebelarji raznih đeiel. Gorenjske čebefe izvažajo se po vsem svetu in so na jako dobrem glasu. Zaradi zaslug za čebelorejo imenovalo je mejnarodno čebelarsko društvo g. Ambrožiča 1 1891 svojim častnim članom. Na raznih avstrijskih m inozemskih raaetavah, na katere je g. Ambrožič pošiljal svoje čebeJe in druge v čebelarstvo spadajoče stvari m katerih se je večinoma udeležil osebno, dobil 83 ođliko-vanj ne vštevši razna priznavalna pisma za njegove po- ŠllJatV(LetoSnje novaženje v Avstriji.) V vseh treb raz-ređih se je predstavilo letos y zdravniško preiskavo 764,330 novincev, izmej katerih je bilo potrjemh 171.dI0 Odstotno število za vojaščino sposobnih se je znižalo za 12%, kar ni ravno veselo znamenje. (Zavod za cepljenje proti pasji steklini.) Ker so se poskust s cepljenjera proti pasji steklini, katero se zdaj vrši z boljšim uspehom iz krvi zastrupljenih živali, obnesli dobro, bode vlada ustanovila zavod za cepljenje na Dunaji. (Boj v menažeriji.) V Chicagu bil je v Hagen-beckovi menažeriji v razstavi te đni krut boj mej dvema medvedoma, tremi leopardi in jednim levom. Mej gledalei nastal je velik strah in je bilo v gnječi pri izhodih več žensk in otrok poškođovanih. Krotitelja levov, ki je hotel pomiriti besne zverine, so lete napadle in smrtno ranile. (Roparstvo v Italiji.) Na cesti iz Bologne v Ferraro napađli so roparji trikrat razne potovalce, kar je vzbu-dilo veliko razburjenoat. Tovarnar vit. Buratti jeden naj-premožnejših mož v Bologni, ki se je branil proti sedrnim roparjem bil je ustreljen in oropan. Trgovca Barbierija in Grandinija napadli so roparji, ju ranili in oropali. 0 ro-parjih ni nobenega aledu. (Dra^f konj.) Pruski grof Lehndorf kupil je na dražbi v Newmarketu plemensko kobilo aa 81.000 mark, to je 18.000 gld. 202 RODOLJUB Stev. 20 (»Kaj mi slava mar in tast . . .") tako nekako je modrovala 19letna bavarska princezinja, lepa Avgusta Marija Lujiza, ko je naznanila svojim roditeljem, da se neče poroditi z izbranim jej ženinom, ker ljubi nekega 22letnega barona, poročnika pri konjikih, ki ima naj-lepie brčiće in najljubeznivejše oči na svitu. Princ Leopold in soproga njegova sta si cer priznavala ta iz-redna svojstva poročnikova, a vzlic temu sta lepi hčerki ugovarjala in se protivila njenim željam. Rečeni poročnik je bil hkrati premeščen v neko zakotno garnizijo, kjer mu stotnik niti 24nrnega dopusta ni dovolil, dasi ves ljubi dan ni imel drugega dela, nego premišljevati, kako strahovito velik je razloček mej princezinjo Avgusto in nekoliko okornirai krasoticami zakotne vaši. To je trajalo nekaj mesecev, kar dobi poročnik poziv vrniti se v Mo-nakov. Prinoezinja Avgusta ni pozabila svojega poročnika, same Ijubezni je obolela tako hudo, da so roditelji koj privolili v zvezo s poročnikom. Poroka se bode že v kratkem vršila. (Sleparski £kof.) Po Avstriji klati se neki slepar imenom J. Audon, ki je preoblečen kot duhovnik in se predstavlja kot kaldejaki škof in pri lahkovernih Ijudeh pobira miloščine za cerkvene namene. Papežev nuncij opozoril je razne škofijske urade na tega sleparja, ki uporablja nabrane novce za ee. (Prvi skakaft na svetu) je Anglež James Darlez, ki se sedaj producira v zimskem cirkusu v Parizu. Naj-znamenitejše točke njegovega vtatolomnega programa so: brez zagona skoči čez vrv, napeto v visočini 6 metrov; z zagonom dveh korakov skoči čez 6 stolov, postavljenih drug na drugega, a s tremi kovaki preskoči dva stola, postavljena 15 metrov vsaksebi. Najparadnejša točka je saltomortale čez stol, ki stoji na mizi in na katerem stolu stoji človek. Za ta skok mu je treba zagona 4 korakov. Darlez pojde v kratkem v Ameriko. Njegov ira-presarijo mu plačuje 7000 frankov na teden. (Samostojiio ženstvo v Ameriki) Število žensk, ki si samostojno aluzijo svoj kruh, je v Ameriki žo preseglo Četrt milijona. Tako nahajamo 110 ženskih odvetnikov, 165 ženskih duhovnikov, 320 pisateljic, 580 časnikaric, 2061 umetnic, 2136 ženskih arhitektov, 2106 se jih peča z živinorejo, 5136 pri vladi nastavljenih ženskih urad-nikov, 2438 zdravnic in ranocelnic, 13.182 učiteljic glasbe, 46.800 ženskih farmerjev, 21.071 ženskih uradnikov in knjigovodij, 14 463 posestnic samostalnih trgovinin 155.000 učiteljic. (Prostovoljno od glad« umri) je v Filađelfiji nedavno avstrijski mornar Anton B a č e t i ć, ki 76 dnij ni hotel ničesar zaužiti nego vodo. 50letni mož, ki je tehtal 190 funtov shujšal je po dolgera postu tako, da ga je bila sama kost in koža. iz same trmoglavosti se je polagoma usmrtil s stradanjem. Nekega dne namreč pri zajutreku ni našel niti noža niti vilic. To ga je tako raztogotilo, da se je zaklel, da nikdar več ne zaužiie kake jedi. Držal je svojo prisego. Zastonj so se prijatelji, doktorji in duhovniki trudili, — ni se dal progovoriti. Trdna njegova narava protivila se je 76 dnij. Ko pa je Čutil, da se mu bliža konec, poklical je prijatelje in od* redil, kaj naj se zgodi z njegovim prihranjenim imetkom 700 dolarjev. ObšJa ga je tuđi želja po krepki juhi, ka-tero so mu hitro prinesli. A zvest svoji prisegi, zgrudil se je umirajoči na smrtni postelji in bil mrtev. Poučne stvari. Poliranje z Jesnim ogljem. Hišni opravi moremo dati lepo črnopovršje, akojo poliramo z lesnim ogljem. To stane pač precej dela in truda, a vspehi so tako lepi, da smemo uže nekaj časa žrtvovati v ta namen. Postopa se pa tako: Les najprvo pokrijemo s kafro v vođi namočeno, potem pa takoj z zmesjo železnega sulfata in šišek. Te dve tvarini se vješte v les in ga crno pobarvate. Ko se je les nekoliko posuši], ga zdrgnemo s krtačo, potem pa z zelo fino stolčenim ogljem. Kjer drgnemo rezbarska dela, treba vzeti posebno fino oglje; v vseh slučajih drgnemo oglje s flanelo v les, a med tem močimo z lanenim firnežem in terpentinovim špiritom. To se precej časa ponavlja, konečno pa je les tako lepo Črn in gladek, kakor se to ne doseže z nobeno drago polituro. Živo apno za ohranjenje sadja. Sadje in krompir se dolgo obrani, ako ga posujemo z mletim živim apnom. Krompir se je na ta način ohra-nil fitirinajst mesecev. Jesenska paša je živini dostikrat kaj nevarna. Vremu je v tem času navadno jako spremenljivo, deževno in mrzlo in tuđi slana že rada pada, kar vse kaj lahko prouzroči prehla-jenje zlasti prebavil. Krave, ki uživajo ozebljeno klajo, kaj rade zvržejo. Da se pa živina raznovrstnih bolezni, ki vsled jesenske paše lahko nastanejo, nekoliko ovaruje, naj se ji v jutro in zvečer malo suhe krme polaga; na pašo pa se naj nikar poprej ne spušča, dokler ni rosa in slana popolnoma izginila in tuđi zvečer naj se ne pušča predolgo na paši. Po močvirnih in zelo mokrih travnikih pa živine sploh ni pasti, kakor tuđi ne pri mokrem in hladnem vremenu. Nemirne konje, ki se ne puste pođkovati, s tem pomiriš, da vliješ na roko nekaj kapljic petersiljevega olja in potem konju držiš roko pod nosnicami. Lo terijere srećke. Linč, dne" 14. oktobra: 17, 28, 54, 85 43. Trst, dne* 14. oktobra: 58, 23, 48, 3, 40. Tržno cono v Ljubljani dne 21. oktobra t. 1. fi. h |1 kr.l Pšenica, hktl.....7 60 Špeh povoj en, kgr. . . — 64 Re$, i .... 6 — Surovo maslo, „ . . — 8G' Jefimen, , .... 6— Jajce, jedno.....—03j Oves, „ .... 6 40 Mfeko, liter.....-16 Ajda, .....8 —- Goveje meso, kgr. — 64 iProso, „ .... 6~Telefije „ w - 58 JKoruza, „ .... 5 80 Svinjsko „ „ — 58 iKrompir, „ . . . .| 2 20 Koštrunovo „ n —86, Lefia, „ . . . . 12 Piftanec.......—50 'Grah, n ... .12— Golob.......— 18} IFižol, „ .... 8 — Seno, 100 kilo . . . . 3 57| Maslo, kgr. . . 104 Slama, „ „ . . . . 2 67| Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 Qmetr. . 7^0 Špeh friSen „ . — 60| M mehka, 4 n 6,— Štev. 20 RODOLJUB 203 Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Slikarja napisov, stavbinska in potiišivena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pćkoat. Glavni zastop Bartholijevega originalnega karbolineja MaSCoba za konjska kopita in usnje. (5—20) Na najnovejSi in najboljSi nafiin ■aaaeta« zobe in zobovja nstavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubo-Tiinja in vse »otme operacije« — odstranjuje sobne bolečine z usmrtenjem živca (11—20) zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kdhler-jevi hiši, I. nadstr. Ljubljana, Mestni trg ft.1 J. Traun ¥ Ljubljani mehanld&i mila, tovarna Jeiprenjdka ia Jesliia, trgovina ■ ipeoerljo, iganjem, Žitom, prldalki in đrvaml priporoža veliko zalogo svojih izđelkov: pŠenldno9 ajdoTO, rženo in koru eno moko, jeŠprenf« jeiprenjčeftc in pšeno, najmofinejši in imjokusnejši vinutki kin in klsov evvt. Pripovoča tuđi gpe«eriji«ko blngo9 žgnnje, špirit, suhe in olj-n«te bnrve. Kupuje vse Uouiuć« pritlelke in pvi-poroča mnogovrstna, zanesljivo kaljlvn lemena. Ži-vinorejcem priporočam sadnju moku mm iltiuo, ker je ceneji in issdatneji kot druga sredstva, (3—20) Zunanja naročila se hitro in natančno izvrše. Peregrin Kajzelj Stari trg št 13 (6^19) priporočam slavnemu občin- stva in prečastiti đubovščini svojo bogato zttlogo lestencev, oljnatih po-podob, zrcal, kakor tuđi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcela nas to belo in rujavo prsteno blago, razno vrstne svetilnice visede in stoječe, Ilermunove bUskovne svettlnioe in prave krogljaste cllindr© ,fP»teiti Murlan*4, kuler« imam gumo Jaa v malogi ma Kraujitko. KUT Prevzcraam tuđi vsa staklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno poatrežbo. "W rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7. Ljubljana Kongresni trg 7, Velika zaloga vseh kirurgienih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. dvorne tovarne J. E. Zacharia na Dn- naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran- coskih dišav, modercev itd. (4-20) Usojam si p. n. obeinstvu naznaniti, da bodem dne-15. oktobra t. 1. odprl svojo odvetniško pisarno v Postojini (tt 2Co@:ej-e^rl li Idi). Dr» Dragoiin Treo (33) odvetnik. 204 RODOLJUB gtev. 20 Ign. Faschinga udove kljućavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3 priporoča bogato svojo zalogo fitedlluih ognjldč solid- nega dela po najnižjih cenah in vsprejema tuđi vsakovrstna »tavhin*ku delti. (7—20) B^~ Zunanja naroćila izvršujejo se toćno. *^M Založba tovarne ffanju Detter-ju v Ljubljani ji Staram trp čt. 1, nasproti železnemu mostu. Tu se dobi- vajo vsake ,vi ste kmetij« ski stroj i, ka-kor tuđi tla-gajnioe, varne pred tatom in ognjem. P. n gospodi-njam,šiviljam krojačem in čevljarjem piiporočam svoje iz vrstne ilvalnc »troje 1§r xa.xi.ogo eeaaeje, negfo ćlna-srod. "^lm ea katere tuđi 5 let jamčim (garantiram). (8-20) Popravila ievrSnjejo se pri meni točno in po coni. J. Kunčič izđelovatelj soda-vođe •v I-ij-vaToljani, v Križevniških ulicah št. 10 filijalka v Lescah, Bleđ, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode. Zunanja naročila izvršujajo se točno. (16—19) Zaupni mož v vsakej fari. J*2Sf-stoletja obstoječe, povsod izvanredno zaupanje in spo Štovanje uživajoče domaće tlenurstveuo podjetje (poroStveni za-klad znuša čez 20 milijonov kron), čegar glavni sedež je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegtrano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke o. kr. državna vlade in čegar vse-straneko priznano blagonosuo delovanje se razteza po vseh pokra-jinab naše avstrijake domovine, pooblažča v vsakej fttrl po jednega vaupiie^u uioia z nalogo, pospeševati večje razSirjmje tega pudjeta v dotičnom kraju. Razumne, ČJBlane in v denarstvenem obziru popolno zimpanje uživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zHslužek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko „201.101, Ora« po»UttKerud" vuč poizvedett. (18-13) Adolf Hauptmann lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Resljeve ceste št. 41 v lastni faiši in filijala: Slonove ulice št. 10—12. „NARODNA MARNA" priporoća po nizkej ceoi VIZITN1CE v elegantnej obliki. Odlikovan 7 Trstu 1882. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov •Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (14—20) OkraBki pri stavbah, nakit pri cerkve-nih atropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. ladaja „Slovanako draltvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik đr. Ivan Tavčar. Tuđu „Narodna TUkarna" * LjabljAni,