kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 19 ODNOSI MED LJUBLJANSKIM MAGISTRATOM IN DRŽAVNIMI OBLASTMI OB TEREZIJANSKIH UPRAVNIH REFORMAH VLADO VALENČIČ pod OBLASTJO VICEDOMA Z reorganizacijo državnih upravnih orga- nov in g širjenjem njihovih funkcij so se spreminjali odnosi med njimi in ljubljanskim magistratom. Intenzivnejši posegi države na razna področja javne uprave in družbenega življenja so prizadeli staro mestno avtonomi- jo. Mestni organi so se upirali takim pose- gom, kar je veökrat privedlo do medsebojnih trenj. Višja državna oblastva so iponwno ob- ravnavala sipore mesta z državnimi organi, ker 30 posegali v področje, ^ki ga je mesto imelo za svoje. Prvotno so bila mesta pod kompetenco vi- cedoma kot zastoipnika deželnega kneza. Nje- govo poseganje v mestno upravo je bilo ome- jeno. Ohranjeni spisi iz prve polovice 18. sito- letja kažejo, da je vicedom uveljavljal pred- vsem nadzorstvo nad mestnim finančnim go- fspodarstvom in volitvami mestnih organov 1er je posiloval kot posredovalna oblast med mestnim magistratom in med notranjeavstrij- sko vlado v Gradcu oziroma dvornimi oblast- mi. Pristojen je bil tudi za sodstvo v mestnih zadevah. V mestno finančno gospodarstvo in izbiro mestnih organov ni posiegal vedno na lastno pobudo, temveč pogosteje na pritožbe prizadetih meščanov. Ko sta se zunanji svet in občina meščanov pritožila zairadi raznih pomanjikljivosti pri ljubljanski mestni upravi, zlasti glede sla- bega gospodarstva z mestnimi dohodki, je posebna komisija, v kateri sta bila tudi dva svetnika notranjeavstrijsike vlade, pregledala poslovanje. Komisija je ugotovila zanikrno hrambo spisov, dokumentov in privilegijev, podeljevanje služb po priporočilih in sorod- stvu ne oziraje se na sposobnosti ter zlorabe in nered v finančnem gospodarstvu. Notra- njeavstrijska vlada je 10. julija 1697 izdelala navodila za poslovanje mestne uprave in od- pravo ugotovljenih ipomanjkljivosti. Navodila se niso upoštevala. Zunanji svet in občina meščanov sta se leta 1711 pritožila glede no- vih nepravilnosti in napa/k pri poslovanju ljubljanskega magistrata. Leta 1721 je tudi notranjeavstrijska vlada izrazila nezadovolj- stvo, ker je že toliko let preteklo, navodila, pa še niso bila izvedena. Občina meščanov se je ponovno pritoževala proti zlorabam in ne- pravilnostim pri volitvi sodnika, pri izbiri članov občine, zlasti pa pri mutacijah zuna- njega sveta. Pri tem se niso ozirali na spo- sobnosti, temveč so glasovali le glede na la- stne koristi in prijateljstva. Dostikrat so pri- tegnili v občino branja in pisanja nevešče osebe, sposobnejše meščane pa so pustili ob strani.' Ljubljanski magistrat je večkrat pokazal, kako malo ceni oblast deželnih stanov, zlasti ni bil pripravljen, da bi se ji podredil. Sta- novski odbor se je ob takih priložnostih ob- račal na vicedoma, da bi z njegovim posre- dovanjem, uveljavil svoje zahteve proti magi- stratu. Leta 1704 je stanovski odbor dal za- preti na gradu dva mesarja, ki sta pri prodaji mesa prekršila predpise o dacu. Nato se je — tako je poročal stanovski odbor vicedomu — dvesto mož izmed meščanstva zbralo pred hišo podpredsednika stanovskega odbora in deželnega upravnika, okrog 50 jih je celo vdrlo v hišo. Zahtevali so, naj se izpustita zaprta mesarja. Stanovski odbor je vicedomu naro- čil, naj zadevo preišče, ugotovi, kdo so bili razgrajači in njih kolovodje, ter krivce ek- semplarično kaznuje, da bo zadoščeno žalitvi deželnoknežje in deželne oblasti. Obenem naj bi vicedom pozval meščanstvo, da poseben odbor predloži morebitne pritožbe. Magistrat je tedaj izpodbijal stanovom pravico, da za- prejo meščana, ki je bU. pod instanco mest- nega sodnika.2 Nekaj let -pozneje se je magi- strat pritoževal vicedomu zoper deželo in de- želne stanove zaradi njihovih ukrepov v škodo mestnih pravic. Pozivali so meščane pred stanoväko sodišče in z represaMjami so nastopili zoper meščane, ko je mesto rubilo nemeščana, ki se je ukvarjal z meščansko obrtjo, pa ni hotel plačati predpisanega obrt- nega davka, ter v primeru, ko so meščanski trgovci odvzeli blago nemeščanu, ki je z njim trgoval. Meščani so bili prizadeti v svojih koristih, ker so posamezni plemiči opravljala meščansko dejavnost, čeprav niso bui pod mestno jurisdikcijo. Z meščansko obrtjo so se ukvarjali tudi nekateri, ki niso imeli me- ščanske pravice in so odklanjali mestno in- stanco. Obrt so opravljali na osnovi dekre- tov, ki jim jih je dala dežela ali pa stanovski odbor. Po trditvi magistrata so bili med ta- kimi obrtniki slikarji, zlatarji, kiparji, rana- rji, pivovairji, sedlarji, krojači in čevljarji.-' Po naredbah notranjeavstrijske vlade iz leta 1720 bi moral magistrat sporočati dnevno de- želnemu glavarju in vicedomu imena in pri- imke tujcev, ki so prenočevali v gostilnah pod mestno jurisdikcijo. Isto je veljalo za druga zemljiška gospostva, ki so imela jurisdikcijo 20 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 v posameznih delih mesta ali predmestjih. V začetku leta 1721 je deželni glavar obvestil notranjeavstrijisiko vlado, da magistrat in me- ščani ne izvajajo predpisov o prijavljanju tujcev. Od dneva, ko je bila izdana naredba, ni bil prijavljen še nobeden, prijavila ipa jih je npr. nemška viteška komenda, čeprav ima- jo gostilničarji pod njeno jurisdikcijo le red- ko tuje goste. Deželni glavar je bil prepričan, da magistrat ravna tako iz nasprotovanja do njega in mu tudi zato ni pc-silalcb novem letu običajnega voščila kot glavnemu zastopniku vladarja v deželi. Poudaril je, da si ne lasti pristojnosti nad magistratom, ki sodj. pod ob- last vicedoma, ima pa krvosodno oblast nad mestom in iz tega razloga mu magistrat dol- guje spoštovanje.'' Toda magistratni organi niso izikazovali vedno dolžnega spoštovanja niti svoji nadrejeni oblaBti, vicedomskemu uradu. Tudi ob podobni priložnosti je bila enkrat krivda na deželnih stanovih. Magi- strat je nekoč sam nastanil manjše število vojaštva, ne da bi se glede tega sporazumel z deželnimi uradniki. Da bi to zadevo uredil, je upravnik vicedomsikega urada pozval k sebi župana Jakoba Herendlerja in člana no- tranjega sveta Janeza Karla Mallyja. Oba sta se zelo neskromno in drzno obnašala, proti njemu nista pokazala nikakega spoštovanja in sta dala razne za ugled vicedomskega ura- da neugodne in kaznive izjave. Zaradi njune predrznosti in da bosta v bodoče respektirala nadrejeno oblast, ju je vicedcm kaznoval s soiapenzijo njunih funkcij ter jima prepove- dal udeležbo pri sejah toliko časa, dokler ne bosta dala zadoščenja upravniku vicedom- skega urada.5 Sodeč po značaju ljubljanskih zadev, ki jih je vicedom obravnaval, ni šlo za kakšno ve- čje vmešavanje nadrejene oblasti v poslova- nje mestnega magistrata. Še v zadnjih de- setletjih obstoja vicedomsikega urada je mo- gel vplivati le na omejena področja mestne uprave. Po instrukciji, iki jo je notranjeav- strijska vlada leta 1743 dala kranjskemu vi- cedomu, je bila glede mest njegova glavna naloga, da jih ščiti pred šušmarskimi obrt- niki in kmečko trgovino, dasi sta imeli taka trgovina in obrt dostikrat zaslombo pri de- želnih stanovih. Nadaljnja naročila instrukcije vicedomu so bila: "V deželnoknežjem imenu naj podpira mesta in trge v njihorvih pravicah ter jim jih ne omejuje, v Ljubljani pa naj uve- de in vzdržuje dobro policijo, to je skrb za red, varnost in blaginjo (sem je sodila tudi preskrba s cenenimi živili in drugimi živ- ljenjskimi potrebščinami), zagotovi naj pii vicedomskem sodišču in v vseh deželnoknež- jih mestih nepristransko razpravljanje in soje- nje.* Vicedomovo področje glede mest, kot kaže instrukcija iz leta 1743, ni bilO' posebno obsežno. reorganizacija državnih upravnih oblastev Odnosi med magistratom in državnimi ob- lastvi so se spremenili po reorganizaciji dr- žavne uprave, ki je uvedla nove oblastne or- gane. Po cesarski resoluciji od 8. aprila 1747 je bilo ustanovljeno v Ljubljani pod nazivom reprezentance državno upravno oblastvo za vso deželo. V njeno uradno področje so sodile vse zadeve 'kameralnega. Komercialnega in političnega značaja. Teritorialno območje je obsegalo Kranjsko z delom Istre (pazinsKo grofijo)., Goriško, Gradiščansko in avstrijsko Primorje (Trst, Roka, Baker). Mesta in trgi so bili podrejeni reprezentanci v zadevah nje- nega uradnega področja. Kmalu se je poka- zalo, da novo oblastvo ne bo moglo uveljaviti državne uprave v deželi. Zato je bilo reorga- nizirano s patentom od 6. oktobra 1748. Vo- jaške, davčne in kameralne zadeve (militare, contributionale et camerale) so bue prenesene na novo ustanovljeno deputacijo. Za oprav- ljanje Oistalih zadev (publica et politica) do- tedanje reprezentance je bila reprezentanca združena z apelacijsko komoro (deželnim sodnim organom), ki so ji bih dodeljeni od- večni svetniki reprezentance. Po tej združitvi nastalo oblastvo je bila deželna vlada (Regi- erung). Toda tudi nova organizacija je imela pomanjkljivosti tako zaradi ponovne združi- tve uprave in sodstva kot tudi zaradi medse- bojne rivalitete obeh upravnih oblastev za vso deželo. Deputacija si je lastila mesto naj- višjega državnega organa v deželi, kar pa ji deželna vlada ni pustila veljati, ker je bila prepričana, da zavzema to mesto sama. Spo- re, ki so nastali med deputacijo in vlado, je rešila cesarica z odločitvijo, da je obema da- na enaka avtoriteta, kar pa ne sme ovirati v korist isilužbe potrebnega sodelovanja. Izra- zila je prepričanje, da si bo vlada prizade- vala s potrpežljivim obnašanjem živeti v boljši harmoniji z deputacijo, kar je do te- daj opustila. Najbrž je zaradi ponavljajočih se sporov cesarica že konec leta 1748 odre- dila, da naj v naprej vlada oskrbuje sodstvo (justitiale), politične zadeve (politicum) pa naj bi obravnaval predsednik deputacije sku- paj z dvema svetnikoma. Naslednji korak je bil napravljen Z resolucijo od 10. maja 1749, ki je uveljavila po deželah ločitev uprave od sodstva na način, kot je bilo istočasno ure- jeno pri vrhovnih državnih oblastvih, ter je določila le eno oblastvo za vodstvo uprave v deželi. Upravne zadeve so prevzele deželne kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 21 deputacije, ki so bile preurejene in preime- novane v reprezentance in komore. Med agende ncvo organiziranega oblastva so so- dile tudi varnost, policija in druge zadeve sta- tusa pri deželi in mestih, mestno gospodar- stvo ter splošno urejanje cehovsikih in roko- delskih zadev. To so bile pristojnosti, na os- novi katerih so državna oblastva razširila posege na področje dotedanjih mestnih arvto- nomij.' Obenem z vzpostavitvijo deputacije leta 1748 so bili imenovani okrožni glavarji kot organi za izvajanje njenih nalog v posamez- nih okrožjih. Ozemlje, podrejeno deputaciji oziroma poznejši reprezentanci in komori, je bilo razdeljeno prvotno na pet okrožij: Go- renjsiko, Dolenjsko, Notranjsko s pazinsiko grofijo, Goriško in Gradiščansko. Okrožni glavarji so imeli sedeže v Kranju, Novem mestu, Postojni, Gorici in Gradiški. Gorenj- ski okrožni glavar se je že leta 1749 preselil v Ljubljano, gradiščanski pa je bil leta 1754 ukinjen in je bilo to dkrožje združeno z go- riškim.s Uradno področje okrožnih glavarjev je bilo kot pri deputacijah prvotno omejeno na mi- litare, contributionale in camerale. Na pr- vem mestu je bilo urejanje vojaSkih zadev, nadaljnje naloge so bile porazdelitev davka na davčne zavezance in pobiranje oziroma izterjevanje davkov ter skrb za urejen do- tok kameralnih dohodkov in preprečevanje tihotapstva." Okrožni glavarji za Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko so bili imenovani s cesarsiko resolucijo od 9. oktobra 1748. Za gorenjske- ga glavarja v Kranju je bil postavljen baron Anton Nepomuk Taufferer, potem ko grof Jožef Auersperg ni sprejel tega mesta.*" Ok- rožno glavarstvo je bito v Kranju le malo časa. V avgustu 1749 je velik požar uničil malone vse mesto, zato se je okrožni glavar s svojim uradom preselil v Ljubljano, kjer je potem tudi ostal." Ko je bil baron Taufferer leta 1762 imenovan za vodjo bankalne admi- nistracije, ga je nasledil J. K. pl. Clafenau, dotedanji glavarjev isubstitut.'- kompetence novih državnih oblastev in mesta Kompetence, ki jih je imel vicedom nad mesti, so prešle na novo postavljena oblast- va. Vendar je prišlo do nekaterih sprememb, ker 90 bila področja pri oblastvih drugače razdeljena kot prej. To je bila predvsem posledica ločitve sodstva od uprave. Leta 1747 je reprezentanca dovolila ljubljanske- mu mestnemu svetu običajno izvolitev mest- nega sodnika. Ni pa ji bUo jasno, kako je s podelitvijo krvcsodne oblasti, zato je pro- sUa za navodila na Dunaju. Dvorno oblastvo je soglašalo z izvolitvijo sodnika, cpozorüo pa je reprezentanco, da sicer ostane doteda- nji način tudi za podelitev krvcsodne oblasti, toda glede tega je dalo navodila apelacijäki komori, ker sodne zadeve in kazenska juris- dikacija niso sodile v kompetenco reprezen- tance.*^ Sicer je reprezentanca nastopala pro- ti magistratu kot nadrejena upravna oblast. Njej je moral predložiti letni obračun do- hodkov in izdatkov. Reprezentanca je izda- jala razne policijske predpise, npr. glede iger v kavarnah, odpiranja trgovin in drugih javnih lokalov ob nedeljah in praznikih, za- piranja gostiln in godbe v gostilnah. Dajala je naloge za kaznovanje pccameznih gostil- ničarjev, ki se niso ravnali po izdanih pred- pisih. Posegala je kot oblastvo drugo stopnje v obrtne zadeve. Na njeno zahtevo je moral magistrat napraviti predlog za nasitanjevanje vojaštva ter seznam hiš, ki so prišle za to v poštev."" Deputaci j a kot organ za vojaške, davčne in kameralne zadeve je imela upravne stike z mesti s posredovanjem okrožnih glavarjev. Sprva so bili ti stiki omejeni na področje, ki je bilo dodeljeno deputaciji in okrožnim gla- varjem. Prvi nalog, ki so ga okrožni glavarji dobili, ko so bili poslani na svoja mesta, je bU, da poskrbijo za nastanitev vojaštva. Ne- kaj dni nato je bil glavarjema v Kranju in Postojni dostavljen načrt vojaškega pohoda. Okrožnemu glavarju Tauffererju je deputa- cija naročila, naj preišče gospodarske in davčne razmere v Kamniku. Konec leta 1748 je moral s pritegnitvijo zastopnikov ljub- ljanskega magistrata in deželnega uradnika opraviti revizijo in napraviti seznani vseh hiš, ki so bile podvržene vojaški nastanitvi.'' Potem ko je bila deputacija preurejena v reprezentanco in komoro, so sodile v kompe- tenco novega oblastva še druge upravne za- deve. S tem so se uradni posli okrožnih gla- varjev razširili še na druga področja, kjer so bila prizadeta mesta. Leta 1752 je gorenj- ski Okrožni glavar reševal spor med pasar- skimi mojstri v Ljubljani in Kranju ter nji- hovimi pomočniki, ki so se jim uprli. Leto pozneje je imel opravka s pritožbo ljubljan- skega krznarskega ceha zoper podeželske mojstre v Skofji Loki, Kamniku in na Vrhni- ki ter zahtevo po odpravi šušmarjev. Vsi trije okrožni glavarji so po nalogu reprezentance in komore obravnavali vprašanje nastavitve nemških učiteljev v kranjskih mestih.'" Sča- soma 90 se državna oblastva začela vtikati tudi v take mestne zadeve, za katere so prej 22 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 skrbeli le mestni organi. Leta 1759 je repre- zentanca in komora s posredovanjem okrož- nega glavarja dala magistratu naročilo za vzdrževanje snage na mestnih ulicah ter na Ljubljanici. Magistrat je obenem dobü na- log, naj v ta namen postavi iposebno policij- sko komisijo.*' Mesto ni vedno mimo sprejemalo naročila cd nadrejenih državnih oblastev. Ko mu je okrožni glavar na dan Sv. Rešnjega telesa leta 1759 uikazal, da prestavi možnarje (ver- jetno za streljanje ob procesiji), ki so bili postavljeni tik c. kr. dvorca (prej vicediom- skega)., je dobil nespoštljiv odgovor, kot je potem poročal reprezentanci in komori.** Ob ustanovitvi so nova državna oblastva naletela v nekaterih krogih prebivalstva na nezaupanje in odpor. Po poročilu reprezen- tance dvoru leta 1747 iso se po deželi širile govorice, da bodo nova oblastva obremenila Ijudsitvo z velikimi davščinami. Namen de- želnega objezda ali generalne vizitacije, ki je bila istočasno odrejena zaradi enaikomer- nega obdavčenja, so mnogi videli v iskanju več davkov in dajatev. Ker so tedaj priprav- Ijiali pravilnik za plačevanje štolnine, so su- mničili, da si jo bo vladar prilastil. Repre- zentanca je naprosila škofa in deželnega gla- varja, naj vplivata, prvi pri duhovščini, dru- gi pri podrejenih posvetnih, da se vzdržijo šir- jenja takih govoric, ter naj pojasnita, da sio vladarjevi ukrepi v korist dežele. Opozorila je tudi na morebitne kazni, če svarila ne bi zalegla. Ljubljanskemu magistratu je naro- čila, da nadzoruje nemeščane, ki nepremiš- ljeno govoričijo slabo in jih naznani izaradi kaznovanja, zoper podložnike magistrata pa naj nastopi mestni sodnik. Dvor je odobril postopek reprezentance za zajezitev hudob- nih in nepremišljenih govoric nekaterih iz- prijenih in nemirnih oseb o novi upravni ureditvi.*' Kakor je mogoče posneti iz poro- čila reprezentance in komore, so bui kritiki vladarjevih ukrepov v krogih duhovništva, zemljiških gos|podov ter morda tudi mešča- nov. Ti krogi so zastapaiH tiste partikularistič- ne sile, ki so jim nova državna oblastva s širjenjem svoje dejavnosti odvzela ali vsaj okrnua področja, na katerih so do tedaj iz- vajali oblast. Nič manj kot državni organi za vso deželo so bili nepriljubljeni okrožni glavarji. Pred- sednik reprezentance in komore grof Her- berstein je leta 1754, to je šesto leto po nji- liovi uvedbi, v poročilu na dvor omenjal, da daje občinstvo na Kranjskem čutiti okrožnim glavarjem več nasprotovanja kot naklonjeno- sti. Na splošno so tudi višje cenili odborni- ka deželnih stanov kot okrožnega glaveirja. Zato je tedaj priporočal, naj se na izpraznje- no mesto okrožnega glavarja za Dolenjsko nastavi Franc Karel Schweiger pl. Lerchen- feld. Sodeloval je ikot prisednik pri dvorni in deželni pravdi, več let je vodil komisariat za gradnjo dolenjskih cest, pri deželnem ob- jezdu je bil vicedirektor in komisar ter je bil tudi stanovski odbornik in je užival za- upanje občinstva. Kot okrožni glavar bi se seveda odpovedal funkciji stanovskega od- bornika. Grof Herberstein je imel Schweiger- ja za primernega tudi zato, ker bi njegovo imenovanje spremenilo zmotno misel javno- sti o manjvrednosti okrožnega glavarja, ok- rožna glavarstva pa bi si v bodoče pridobila več spoštovanja za opravljanje svoje dejav- nosti.^ mestne pritožbe zoper državno oblastvo Ustanavljanje novih oblastev za deželo in okrožja je bilo v zvezi s širjenjem področja državne dejavnosti. Država si je glede na politični, gospodarski in družbeni razvoj po- stavljala nove naloge, opravljali pa naj. bi jih njeni organi. Temu so bile v marsičem na poti fevdalne avtonomije, ki so si priza- devale, da bi si ohranile stare pravice in institucije. Ker so se državna oblastva nanje vse manj ozirala, je prihajalo večkrat do med- sebojnega trenja. Ljubljanski magistrat se je ponovno čutil prizadetega zaradi ukrepov dr- žavnih organov in je iskal proti njim zaščito pri vladarju. Leta 1748 je takratna deputacija odvzela mestu ključe mestnih vrat. Poročilo pred- sednika grofa Herbersteina dvoru, kamor se je magistrat pritožU, pojasnjuje, zalkaj. se je to zgodilo. Ključev ni imel v hrambi magi- strat ali kak član magistrata, temveč so bili zaupani kakšnim starim ženskam v bližini vrat. Njim je bilo prepuščeno zapiranje in odpiranje. Ker ni bilo pri mestnih vratih nikakega nadzorstva, je bilo dezerterstvo vo- jaštvu zelo olajšano. Da bi se to preprečilo, je v sporazumu s polkovnikom prizadetega polka prevzel od magistrata ključe in jih je predal v varstvo mestnemu stražmojstru, ta pa bi jih izročil pri vsakih vratih postavljeni straži. Magistrat je sicer imel nekaj nepo- membnih ugovorov, ni pa predložil nikakega deželnoknežjega privilegija, po katerem bi bil upravičen prepustiti mestne ključe starim ženskam, ko je v mestu vojaška posadka. Si- cer mu je bilo dano na voljo, da prisostvuje odpiranju in zapiranju tudi kak meščan ozi- roma, da postavi svoje čuvaje.^* Na uporabo mi je bilo le Herbersteinovovo poročilo; če bi bila mestna pritožba znana, bi verjetno kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 ms 23 pcikazala drugačno plat te zadeve. Nadzor- stvo nad mestnimi vrati ni bilo čisto tako, kot ga je opisal grof Herberstein. Sredi 18. sto- letja sta bila za vsaka od petih mestnih vrat postavljena po dva čuvaja, postavljal jih je mestni magistrat. Čuvaje je izbiral povečini med rokodelskimi mojstri.-- Za nadzorstvo mestnih vrat je bilo torej poskrbljeno. Drugo vprašanje je seveda, kako skrbno so čuvaji opravljali službo, morda so res včasih izročili ključ ženi, da je odprla ali zaprla vrata. Reprezentanca in komora pa je izrabila mo- rebitne nerodnosti in je okrnila magistrat v njegovi kompetenci. Pritožba zaradi odvzetih ključev naibrž ni dočakala uradne rešitve. V začetku leta 1750 je namreč po'llkovnik ipo- rval stražmojstra, naj prevzame ključe, ker da mu niso več mar. Ko je bU magistrat o tem obveščen, je sporočil polkovniku, da jih ne more prevzeti, dokler mu reprezentanca in komora ne dastal takega ukaza, kajti iz- ročil .iih je po njenem naročilu. Polkovnik se je zadovoljil s tem odgovorom.^' Zdi se, da je tedaj tudi magistratu bila odveč skrb za ključe mestnih vrat. Z okrožnim glavarjem Tauffererjem je pri- šel magistrat navzkriž le nekaj mesecev po njegovi preselitvi iz Kranja v Ljubljano. Okrožni glavar je posegel v zadeve, ki jih j€ magistrat imel za svojo pristojnost. Kaz- noval je dva gostilničarja, enega je dal za- preti, drugemu je naložil globo, ker sta pu- stila, da so gostje plesali čez določeno uro, županu in sodniku pa je predpisal hišni pri- por. Vmešal se je tudi v posle vojaškega naf- stanjevanja, ki jih je do tedaj opravljal ma- gistrat sam. Mestnim tržnim organom ni do- volil, da bi določili cene rib iz njegovega posestva, ki naj bi bile prodane na ljubljan- skem trgu. Zaradi teh zadev se je magistrat pritožil na dvor. Okrožni glavar je skušal svoj postopeik opravičiti. Skliceval se je na ukaz, naj strogo izvaja patent o plesih. Gle- de vojaškega nastanjevanja je opozarjal na pristranost mestnih funkcionarjev pri razpo- rejrinju tega bremena, običajno so prizana- šali svojim hišam. Glede očitka, da ni pustil oceniti rib iz svojega posestva, pa je pozival nasprotnike pred sodno instanco, kjer bo po- dal svoj zagovor. V samozavesti, da je ravnal prav, je prosil, naj se njegovi obrekovalci zasluženo kaznujejo. Toda že reprezentanca in komora nista soglašali s Tauffererjem. Ker se je magistrat postavil na stališče, da je mesto z meščani odvisno neposredno od reprezentance in komore, ne pa od okrož- nega glavarja, je obravnavala tudi to vpra- šanje. Ni pa hotela o tem odločati ter je odločitev prepustila dvomim oblastem. Ime- la pa je pomisleke glede postopka okrožnega glavarja proti magistratu. Izvajanje predpi- sov o plesih je po njenem mnenju sodilo v kompetenco mesta. Takojšnje kaznovanje ni bilo upravičeno; tudi če bi mogli magistrat obdolžiti malomarnosti, ne bi bilo razloga za pripor župana in sodnika ter oškodovanja nji- hovega javnega ugleda. Okrožni glavar je 3 svojim postopkom posegel v kompetenco re- prezantance in komore; njegova dolžnost je bila, da bi ji o tej zadevi poročal in počakal navodila. Zato naj bo posvarjen in naj se op- raviči. V bodoče naj velja za reprezentanco in komoro še bolj pa za okrožnega glavarja, da sme le magistrat kot prva meščanska in- stanca zapreti meščane zaradi kaznovanja. Glede nastanitve vojaštva naj bi glavar dal magistratu le specifikacijo osebja, ki naj se mu oskrbijo stanovanja, magistrat pa jih mora nakazati. Dvorno oblastvo, ki je konč- no reševalo spor, je obsodilo glavarjev po- stopek. Brez razloga odrejeni hišni pripor župana in sodnika je označilo kot nepremiš- ljeno dejanje, ki ga ni mogoče opravičiti s službeno vnemo in izvajanjem predpisov. Zdi se, da je okrožni glavar začel zlorabljati za- upano mu službo. Z dvorno resolucijo je bil Taufferer posvarjen in opozorjen, da nima pravice kaznovati meščane. Ob vojaških na- stavitvah je njegova naloga le, da sporoči magistratu potrebo po stanovanjih ter pre- išče in popravi morebitne preobremenitve.^* Glede vojaškega nastanjevanja je župan Peer imel istega leta nadaljnje spore z ok- rožnim glavarstvom in reprezentanco. Po na- logu magistrata se je podal na Dunaj, da bi to vprašanje uredil pri najvišjih državnih oblasteh. Reprezentanca in komora sta ga, ker je nastopil zoper njun »nezaslišani« po- stopek, za nekaj časa suspendirali od oprav- ljanja funkcije. Vendar je še naprej klju- boval pri nalogih, ki jih je magistrat pre- jemal v tej zadevi. Kmalu nato sta repre- zentanca in komora dali okrožnemu glavarju nalog, da zaradi nastanitve vojaštva pregle- da neko hišo in k temu pritegne zastopnike mesta ter dva stavbna mojstra. To je ustno sporočil županu, ki pa ustnega sporočila ni hotel sprejeti, zahteval je, naj stori to pisme- no. Okrožni glavar se je nad »predrznostjo človeka, ki mu je v tej zadevi podrejen« pri- tožil reprezentanci. Pripomnil je, da je biLa zadeva nujna, nima pa pisarniškega osebja. Reprezentanca in komora sta soglašali z gla- varjem, da je bil županov odgovor predrzen, grajala je njegov postopek in že »običajno kaznivo nespodobnost, nagajivost in nepo- komost«, v kateri vztraja magistrat in za- vlačuje uradno poslovanje. Naročili sta, da 24 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 mora v vojaških zadevah izpolnjevati vsa ustna naročila okrožnega glavarja brez ugo- vora, sicer bo uradno suspendiran ali pa bo- sta nastopili s še strožjimi ukrepi.-^ Kako velik obseg so zavzela trenja med magistratom in državnimi upravnimi oblast- mi, kažejo pritožbe mesta iz leta 1759 in 1760 dvoru zoper reprezentanco in komoro ter ok- rožno glavarstvo. Pritožbe so navajale 'posta- ge, zaradi katerih se je magistrat čutU pri- zadetega, podkrepljene so bile z 59 priloga- mi. Glavni očitek magistrata okrožnemu gla- varstvu je bil, da ooga preko svoje fcompe- tence, ki ne vsebuje oblasti in sodstva nad deželnoknežjimi mesti in njim podložnega meščanstva. Kljub temu se okrožni glavar vmešava v vse cehovske zadeve in med cehi nastale spore. Zdi se, da je odpravljena su- bordinaci j a rokodelcev njihovi nadrejeni go- sposki. Okrožni glavar poziva meščane predse in jih stavlja v zapor brez zaslišanja. Po^ lapljanje pekov in navezovanje mesarjev na križ spreminja v denarne kazni, ki pa ni- majo vzgojnega uspeha. Magistrat ni več sodnik, ki razsoja, temveč le izvršilni sodnik okrožnega glavarstva. Z ukaci in grožnjami magistratnim organom ter z ukrepi, ki spre- minjajo ali odpravljajo odločitve magistrata, mu jemlje avtoriteto pri meščanih. Leta 1759 je okrožni glavar poklical v svoj urad župa- na, sodnika, sindika, tri člane sveta, cehov- skega mojstra mesarjev in ozem mesarjev. Cehovski mojster je moral v njegovi navzoč- nosti odstopiti in prisotni mesarji so morali izvoliti dva nova cehovska mojstra. Po os- mih dneh pa je mesarski ceh na lastno ipo- budo izvolil novo cehovsko vodstvo. Lahko si mislimo, kaiko je postopek okrožnega gla- varja vplival na meščanstvo in na cehe, ki opravljajo po svojih privilegijih volitve mojstrov javno ob odprti skrinji, in kako vpliva na subordinacijo mojstrov proti njiho- vi gosposki. Kako naj se v takih razmerah ohrani ipokorščina in izvaja pravica, je vpra- ševal magistrat v svoji pritožbi. Okrožno gla- varstvo je obtoževal še drugih nepravilnosti. Po trditvi magistrata dkrožni glavar ni ena- komerno razdeljeval bremen za potrebe vo- jaštva. Kmečki mestni podložniki so bili si priprego bolj obremenjeni kot podložniki sio- sednjih zemljiških gospostev. Pozive za do- stavo priprežnih voz so dobivali v zadnji uri, zaradi česar so le s težavo ustregli takim zahtevam. Vojaško nastanjevanje je glavar izvajal v škodo magistrata. V nasprotju s pravilnikom je vsilil vojaško nastanitev v mestni gostüni, urejeni za tujce. Magistratu je naročil, da plača stroške za oknice, ki jih je na svojo roko naročil stotnik za stanovanje v mestni hiši. Ker se je magistrat uprl pla- čilu, mu je reprezentanca ukazala, da mora izpolniti vse naloge okrožnega glavarja in njene. Mesto se je tudi pritožilo, da okrožno glavarstvo neupravičeno pobira pristojbine za uradne posle.^* Nič manj prizadet pa ni bil magistrat po ukrepih reprezantance in komore; kot je za- pisal v pritožbi, so büi mnogovrstni in so po- stali tako splošni, da k njim ne more več molčati. Tak primer je bila zadeva čevljar- skega ceha. Magistrat je dal zapreti štiri čev- ljarske mojstre, ki so se upirali izvršitvi cehu izrečene sodbe in se pri tem menda precej nespoštljivo obnašali. Na njihovo pritožbo je reprezentanca odredila, da morajo osebe, ki so izrekle sodbo, zaprtim mojstrom iz svojega povrniti škodo, ker so bili v času zaipora brez zaslužka. Pogost predmet spora med repre- zentanco in magistratom je postalo določanje cen kruha, mesa in drv. To je bilo do tedaj v kc-mpetenci mesta, državna oblast običajno ni segala na to področje. Zato magistratu ni bilo po volji, da sta mu reprezentanca in ko- mora začeli v tem pogledu dajati navodila in naročila, kaj in kako naj ukrepa, ter ga po- tem grajala, ko ni bilo uspeha, ker jih ni bilo mogoče izvesti. Tudi ni soglašal z ukre{)i in predlogi za znižanje cen kruha ali za za- gotovitev preskrbe z mesom. Odklonilno sta- lišče in razloge za to je podrobneje razložil zlasti v zvezi s preskrbo mesta z mesom. Pri- toževal se je, da mu hoče reprezentanca vsi- liti druge misli in je zaključil: toda pustiti pa nam mora, da mislimo in smemo reči, da je stara metoda vedno najboljša. Ob zahte\a mesarjev za zvišanje cen je reprezentanca proti županu, sodniku, sindiku in mestnemu oskrbniku uvedla celo vojašiko eksekucijo, ker ji magistrat ni pravočasno poslal zahte- vanega poročila. Pb trditvi magistrata je re- prezentanca zakrivila, da je bila ustavljena dražba mestnih travnikov. Mesto so še naprej bremenili davki neprodanih travnikov, od katerih pa ni imelo nikakih Ikoristi. Magi- strat je imel za neupravičeno zahtevo, naj mestna opekama prodaja opeko za deželno- knežje hiše, šlo je za dvorni špital, po me- ščanski ceni, to je po nižji ceni, ki je veljala za meščane. Ugovarjal je tudi zoper ustavi- tev prisilne izterjave zaostalega davka od hi- še, v kateri je bila orožarna.^' zavrnitev mestnih obtožb Na ipoziv dvornega urada so okrožni glavar Taufferer ter reprezentanca in komora pri- pravili svoje pripombe k magistratnim pri- tožbam. Okrožni glavar je proti njemu na- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 25 perjene obtožbe označil za zlobna obrekova- nja mestnega sindika Radica in je menil, da drugi podpisniki pritožbe najbrž nič ne vejo o vsej zadevi. Prosil je tudi, da se mu pre- skrbi primerno zadoščenje od magistrata, zla- sti pa od Radica. K obtožbam je dal nasled- nje pripombe: Magistrat ni nikoli rad videl, da ima okrožni glavar vpogled v karte, s ka- terimi igra. Hotel se je odtegovati njegovemu nadzorstvu, čeprav so vsi mestni magistrati podrejeni okrožnim glavarstvom. Podložniki in zemljiška gospostva se zaradi priprege za vojaštvo niso pritoževali. Mnogokrat pridejo čete nenapovedano, zahteva po pripregi je nujna in je potrebno, da jo dajo pcdložnilki, ki so najhitreje dosegljivi. Glede ukazane vo- litve mesarskih cehovskih mojstrov je ok- rajni glavar dopustil, da ni ravnal pravilno, vendar je menil, da magistrat zasluži grajo, ker ga ni obvestil o novi volitvi cehovskega vodstva. Zanikal je cbdolžitev, da okrožno glavarstvo pobira pristojbine od uradnih pio- slov. Denar za objave potrjenih cehovskih statutov je dobil okrožni sel, ki jih je opra- vil; okrožno glavarstvo je v tej zadevi le po- sredovalo, ker so sicer bile istranike dolžne, da came oskrbijo objavo. K temu pojasnilu je Taufferer še dodal, da Radič ne bi smel goditi drugih po samem sebi, kajti on je bil tisti, ki so ga pisarniške pristojbine napra- vile za imovitega ter tudi nedostopnega in prevzetnega m-oža, kar bi mogli potrditi vsi uradi. Okrožni glavar je izpodbijal pravilnost nekaterih Radičevih pravnih argumentov in mu očital, da ne pozna predpisov.^* Pri reprezantanci in komori sta pritožbe obravnavala dva referenta. Janez Krstnik Nemizhoffen jih je zavračal, nekatere tudi smešil, in jih je imel za neutemeljene. Očital je magistratu cponiranje in neizpolnjevanje nalogov. Poročilo je zaključil s predlogom, naj se obrekovalec in pisec pritožbe mestni sin- dik Radič v zadoščenje reprezentance in ko- more ter okrožnega glavarstva suspendira za- radi nedostojnih in sramotnih obdolžitev za četrt leta cd službe in plače, ostalim podpis- nikom pritožbe pa naj se izreče graja in sva- rilo, da se v bodeče vssdržijo takih neute- meljenih in neresničnih žalitev.^" Drugi refe- rat o magistratnih pritožbah je napravil ba- ron Jožef Brigido, ki jih je tudi po vrsti za- vrnil, je pa v posameznih primerih podrob- neje utemeljeval pravilnost in umestnost uk- repov reprezentance in komore. Talko je imel postopek magistrata proti čevljarjem, ki jih je dal zapreti, za neutemeljen, prenagljen in protizakonit, zato je bilo le pravično, da je bilo članom magistrata naloženo, naj jim po- ravnajo povzročeno škodo. Spremembo kru- šne tarife je reprezantanca zahtevala, potem ko se je prepričala, da so imeU peki nedo- pustno velik dobiček in so pri tem uživali zaslombo magistrata. Ko pa je bila uvedena rtova krušna tarifa, so peki že po nekaj dneh zahtevali, da se jih pusti pri starodavni ure- ditvi. Magistrat je njiho-vo zahtevo zagovar- jal, čeprav je bila v škodo občinstva. Glede preskrbe mesta z mesom sta zastopala rep- rezentanca in magistrat različni stališči. Ma- gistrat je predlagal, naj bi bilo le mesarjem dovoljeno nakupovanje živine na živinskih sejmih. Reprezentanca se s tem ni strinjala, ker bi nasprotovalo značaju svobodnih sej- mov, mesarji pa bi si pridobili monopol, ki bi bil škodljiv za splošnost. Zavrnjena je bila kot napačna trditev magistrata glede vojaške eksekucije proti županu in drugim magistrat- nim organom; bila je ukinjena, čim je prišlo magistratno poročilo. Povišanje cen drv, ki je po mnenju magistrata bilo posledica ukrepov reprezantance, je referat pojasnil s poveča- njem reste (mere zal drva) s pripombo, da so pri določanju cene sodelovali zastopniki ma- gistrata. Ustavitve dražbe mestnih travnikov ni povzročila reprezantanca; prodaja se ni mogla nadaljevati, ker je sodišče zavrnilo magistratno tožbo v tej zadevi. Ugovor magi- strata zoper plačilo oknic v stanovanju stot- nika je imel referent za neutemeljen, ker vsak hišni gospodar oskrbi stanovanja na- jemnikov z oknicami in je menda magistrat to tudi obljubil. Pripombe referenta k pri- tožbi zoper zahtevo, da mestna opekama za- računa dvornemu špitalu opeko po meščanski ceni, kažejo, da se je magistrat v odporu zo- per državna oblastva spustil na precej nego- tova tla. Odklonil je prodajo opeke dvomemu špitalu po meščanski ceni, češ da bi opeikarna imela pri tej ceni izgubo, čeprav iso deželno- knežje hiše stale na mestnem zemljišču in plačevale mestni davek ter so prej dobivale opeko po isti ceni kot meščani. Reprezentanca je pristala na predlog, da bi posebna komisija določila primerno ceno, izjavila pa je, da bo- do morali prizadeti meščani, če so bili mestni dohodki prikrajšani zaradi prenizke cene, po- ravnati škodo mestni blagajni. To seveda ni ugajalo magistratu, ki zaradi pomanjkljivega knjigovostva ni mogel predložiti zanesljivega obračuna za ceno opeke. Ob tej priložnosti so se pri reprezentanci zavzeli za misel, da bi v okolici Ljubljane vsakomur dovolili postav- ljati opekarne in prodajati opeko, ker ni bilo razloga, da bi imel le magistrat to pravico. Tudi pri izterjavanju zaostalih davkov je ma- gistrat za deželnoknežjo zgradbo uporabil drugo mero kot za meščanske hiše. Potem ko si je preskrbel od okrožnega glavarstva 26 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 splošno pooblastilo, da na običajni način pri- silno izterja zaostale davke, je dal sneti vrata in okna pri hiši orožarne, ki je imela 16 gld. 48 kr. davčnega zaostanka. Na pritožbo oro- žarja je reprezentanca ukazala magistratu, da hišo v dveh urah postavi v prejšnje stanje, sicer bo župana zadela vojaška eksekucija in zapor. Taka odločna reakcija je razumljiva, kajti obdavčitev prizadete deželnoknežje hiše je bila sporna; zadeva je bila še nerešena pred dvomim cblastvom. Magistratu je bilo to znano, toda po mnenju referenta se je na- veličal čaikanja in je porabil priložnost, da si sam preskrbi pravico, za katero se je čutil prikrajšan. Reprezentanca mu je zlasti za- merila, ker je uvedel prvo ekseikucijo prav pri deželnoknežji zgradbi, ki je imela skoraj najmanjši davčni zaostanek, prizanesel pa je meščanskim hišam z več sto goldinarji dolga. Referent je menil, da bi postopek magistrata zaslužil kazen. Pripombe k obtožbam magi- strata je baron Brigido zaključil s predlogom, da se zaradi preprečitve morebitnih bodočih takih obrekljivih in nesramnih obdolžite v preskrbi reprezantanci in komori zadoščenje. Tio se mu je zdelo toliko potrebneje, ker se zanemarja sicer neobhodna subordinacija in hoče vsakdo biti nadrejen, nihče pa podre- ien.s" Nisem mogel ugotoviti, kakšna je bila use- da mestne pritožbe pri najvišji oblasti. Go- tovo pa je, da si magistrat ni izboljšal svo- jega položaja proti državnim, oblastvom. Raz- voj državne uprave, skupaj z uvajanjem no- vih pravnih norm, je bil usmerien k prido- bitvi popolne oblasti nad starimi fevdalnimi avtonomiiami ter k njihovi likvidaciji. Tega razvoja niso mogli zavreti argumenti magi- .strata, ki se je zavzemal za ohranitev starih pravic in običajev ter nasprotovali spremem- bam, ki jih je prinašal politični in pravni absolutizem.. V bistvu se je spremenilo tudi razmerje med magistratom in državnim ura- dom, ki je imel kompetenco nad mestom. Ukinjeni vicedomski urad je — kot je zapisal magistrat v eni svojih pritožb — ščitil mesta kot vladarjevo komorno premoženje pred de- želo, da jim ni kratila njihovih pravic, zasto- pal jih je ter zanje posredoval pri oblastvih. Za razmerje med magistratom in novimi dr- žavnimi oblastvi pa je bila značilna podre- jenost oziroma nadrejenost, uradništvo ab- solutističnega državnega aparata jo je stalno poudarjalo v medsebojnih stikih. Sprva je bila podrejenost mestnih organov državnim cblastvom omejena na določena upravna po- dročja, ki jih je državna uprava razglasila za svojo kompetenco. Pozneje so se taka podro- čja razširila. Mestni organi so se — dokler so bili še voljeni — v zavesti stare avtomije splošni podrejenosti upirali. Toda končno je v absolutistični državi tudi mestna uprava postala del državnega uradnega aparata in je bila v vsem podrejena državnim oblastvom. OPOMBE 1. ASRS (Arhiv SR Slovenije) Vie zap. št. 186: VicA fase. I-lMa, VI: Vie zap. št. 188: Vic A fase. M05. vni-3. — 2. ASRS Vie zap. št, 188: VicA fase. 1-105, VIII-1, — 3. ASRS Vie zap, št, 191: VicA fase, 105a, XIV-2, — 4. A SRS Vie zap. št. 193: VicA fase, 1-106, XVI-4, — 5. ASRS Vie zap. št, 191: VieA fase, I-105a, XIV-4, — 6. ASRS Vie zap, št. 91: VicA fase. 1-52, XXIII. — 7. A SRS RK (Reprezentanca in komora) zap. st. 179, Resolutions Buch 1747, str. 5 si., 33; zap. št. 180, Resolutions Buch (reprezentanca) 1748, str, 445 si; Resolutions Buch (deputacija) fol, 10' si,; zap, št, 181, Resolutions Buch 1749 fol 109' si,, 112; zap, št, 14, fase, VII, patent od 6, 10, 1748; zap, št, 114, fase, XXXVII, resolucija od 10, 5, 1749; zap. šit. 115, fase, XXXVII, vloga vlade cesarici in rešitev od 18, 12, 1748; zap, št. 117, fase, XXXVII, 14. 12. 1748, — 8, A SRS RK, zap. št. 14. fase. VII; zap. št. 180, Resolu- tions Buch (reprezentanca) 1748 str. 445 si,; Re- solutions Buch (deputacija) 1748 fol. 10 si., 22. — 9. ASRS RK. zap. št. 14, fase. VII: instruk- cija od 26. 10. 1748. — 10. ASRS RK, zap. št, 165, Herbersteinova poročila 2, 6, in 24, 10, 1748; zap. št. 14>. fese, VII, 27, 10, 1748, — 11. ASRS RK, zap, št. 167, Herbersteinova poročila II. del, 22. 9. 1749; zap. št. 168, Herbersteinova poro- čila 25, 2. 1750. O požaru gl. J, Zontar, Zgodo- vina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str, 232, Po upepelitvi mesta sta se reprezentanca in komo- ra ukvarjali z mislijo o preložitvi Kranja na kraj, kjer bi se lažje napeljala tekoča voda. Ok- rožni glavar Taufferer pa je odsvetoval tak načrt, — 12. ASRS RK, zap, št, 149, Registr. knjiga 1762, fol. 200, 209, 216. — 13. ASRS RK, zap. št. 139, Registr. Knjiga 1747. fol. 30'; zap. št. 163, Herbersteinova poročila I, del, 19. 7. 1747; zap. št. 179, Resolutions Buch 1747. str. 191. — 14. ASRS RK, zap. št. 139, Registr, knji- ga 1747, fol. 30, 30', 31, 45'; Register, knjiga 1748, fol, 19, 35. — 15. A SRS RK, zap, št. 139, Registr. knjiga 1748, fol. 83' si., 88', 90, 121'. — 16. ASRS RK, zap, št, 141, Registr. knjiga 1752, fol. 135 138'; zap. št. 142, Registr. knjiga 1753, fol. 65. — 17. ASRS RK, zap. št. 146, Registr, knjiga 1759, fol, 146', — 18. A SRS RK, zap, št, 146, Registr. knjiga 1759, fol, 210'. — 19. ASRS RK, zap. št. 163, Herbersteinova poročila I. del, 25. 5. 1747; zap. št. 179, Resolutions Buch 1747, str. 67. — 20. ASRS RK, zap. št. 173, Herbersteinova po- ročila, 10. 5. 1754. — 21. A SRS RK, zap, št. 167, Herbersteinova poročila, 24. 10. 1749, — 22. Vla- do Valenčič, Pregled ljubljanske obrti od za- četka 18. stoletja do obrtnega reda iz leta 1859 ter njen gospodarski in družbeni razvoj. Publi- kacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Razpra- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 27 ve zvezek 4, Ljubljana 1977, str. 153. — 23. ZAI, Lj. Cod. 1/89-1750, str. 50. — 24. A SRS RK, zap. št. 168, Herbersteinova poročila 1750, I. del, 11. 4. 1750; zap. št. 127, fase. XLII, 11. 4. in 25. 4. 1750. — 25. ZAL Lj. Cod. 1/89-1750, str. 366; A SRS RK, zap. št. 127, fase. XLII, 14. 12. 1750. — 26. A SRS RK, zap. št. 128, faise. XLII, 31. 3. 1759, 12. 5. 1759, 2. 6. 1761; zap. št. 129, fase. XLII, 23. 6. 1760. — 27. A SRS RK, zap. št. 128, fase. XLII, 12. 5. 1759, 2. 6. 1761. — 28. A SRS RK, zap. št. 129, fase. XLII, 26. 8. 1760. — 29. A SRS RK, zap. št. 129, fase. XLII, 6. 10. 1760. — 30. A SRS RK, zap. št. 128, fase. XLII, 2. 6. 1761.