RATEČE — Prek mejnega prehoda Rateče na jugoslovanskoitalijanski meji (na fotografiji) gre dnevno v obeh smereh od 4000 do 5(XK) vozil in skoraj 10.000 potnikov. Največji promet je v sobotah, ko se nabere tudi po dve kilometra dolga kolona. Med potniki je veliko naših ljudi, ki hodijo na nakupe v sosednjo Italijo, predvsem pa v Trbiž in bližnje trgovine ob cesti, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 65 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 26. 8. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri otvoritev Titove poti TRŽIČ - Otvoritev in označitev poti, po kateri je predsednik Tito leta 1934 ilegalno prešel Karavanke, bo najpomembnejša prireditev v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita v tržiški občini. Predsednik Tito je takrat po nalogu centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske ilegalno potoval na Dunaj, kjer je bil sedež centralnega komiteja jugoslovanske partije. Tržičani so že pred tremi leti želeli pot primerno označiti in obeležiti, vendar niso imeli na voljo potrebnih podatkov. Želja se jim je uresničila letos, ko je tovarišica Zorka Tribušon zbrala obilico gradiva o Titovi poti čez Karavanke. Pri občinski konferenci ZKS je bil oblikovan odbor za ureditev in otvoritev Titove poti čez Karavanke. Zavzeto se je lotil dela in ga tudi dokončal. Jutri, 27. avgusta, ob desetih dopoldne bo ilegalna Titova pot čez Karavanke slovesno odprta. Proslava bo na Ma-havovem griču pri Sebenjah, kjer je tovariš Tito z vodnikom Škrjancem leta 1934 krenil na pot prek Karavank. Na gričku bodo ob tej priložnosti odkrili spomenik. Tržičani so to dolžnost zaupali komunistu in predvojnemu revolucionarju Ivanu Stucinu, slavnostni govornik pa bo član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Martin Košir. V kulturnem programu, prirejenem pomenu dogodka, bodo sodelovali člani recitatorske skupine Pobratenje, komorni zbor Peko in tržiški pihalni orkester. S slovesnosti bodo predsedniku Titu poslali pozdravno pismo. Ob tej priložnosti bo krenila na dvodnevni pohod po Titovi poti mladinska pohodna brigada Kokrški odred. Obiskala bo vse pomembne spomenike NOB v tržiški občini. S ama manifestacija na Mahavovem griču in pohod bosta velik prispevek k ohranjevanju tradicij NOB. Pohod bo končan v nedeljo, 28. avgusta, ko se bo pohodna enota zbrala pred paviljonom NOB v Tržiču. Dostop na jutrišnjo proslavo bo mogoč iz Snakovega. Dohod bo dobro označen, razen tega pa bodo za organiziran dostop skrbeli miličniki in člani narodne zaščite. Organizatorji priporočajo, naj obiskovalci njihova navodila upoštevajo. Prav tako organizatorji jutrišnje proslave in pohoda mladine vabijo obiskovalce na planino Sija, kjer bo jutri zvečer ob 19. uri manifestacija. Pohodniki bodo namreč na Šiji postavili tabor. Dostop do Šije je mogoč z avtomobilom. M. Valjavec Slovenska Koroška Dunajski proces preložen Delegacijo koroških Slovencev je sprejel tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim Dunaj — V petek, 19. avgusta, se je na Dunaju začel proces proti štirim slovenskim fantom iz Sel, ki so v znak protesta proti manjšinski politiki na Koroškem in proti nesmiselnemu preštevanju 14. novembra lani v slovenskih Selah uničili skrinjico z glasovalnim gradivom. Zaradi tega so jih postavili pred sodišče, čeprav so Slovenci in napredna avstrijska javnost protestirali zoper takšno početje. Vendar je petkov proces na Dunaju trajal le 20 minut. Na sodišče st.a prišla dva Selana. Tretji je dobil vabilo prepozno, četrti pa je sporočil, da je zbolel. Preložitev procesa, ki visi kot Damo-klejev meč nad slovensko narodnostno skupnostjo, je predlagal državni tožilec, sodnik in oba branilca, dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc, pa so s predlogom soglašali. Obramba je kljub temu posredovala sodišču nekatere zahteve, ki jih bo nujno v prihodnje upoštevati. Sodno gradivo bi moralo biti napisano tudi v slovenščini in ne le v nemščini. Takšno postopanje terja državna pogodba. Prav tako bi moral tudi sodni postopek potekati v materinem jeziku. Oba branilca bosta uporabljala slovenščino. Sodnik dr. Hutter je ob.tem izjavil, da bo predlog preučil in odločitev sporočil — na prihodnji razpravi. Še vedno pa velja zahteva, naj se postopek v celoti ustavi, ker je protiustaven in v nasprotju z državno pogodbo. O preštevanju ni nikjer govora, zato je bil protest Selanov upravičen. Zagovornika obtoženih terjata prekinitev procesa in zahtevata od sodišča na Dunaju, naj da zakonitost sojenja v oceno ustavnemu sodišču republike Avstrije. V čudni luči bi se prikazali zagovorniki procesov proti Slovencem s parlamentom in kanclerjem na čelu, če bi ustavno sodišče ugotovilo, da postopek res ni zakonit... Prav lahko se vprašamo, zakaj do danes še nihče od tistih, ki so leta JSfc 42 £1l *»"» i #* £k JUM» m$ 9 mm X* X %s C* 1972 podirali dvojezične table, še ni stopil pred sodišče. Prijave in začetna zasliševanja so ustavili po ukazu »od zgoraj«, čeprav so skrunitelji napisov prav tako kršili parlamentarni sklep! Pretekli teden je bil storjen nov korak k internacionalizaciji koroškega manjšinskega vprašanja. V soboto je zastopnike slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v Celovcu sprejel generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt VValdheim in s tem izpolnil obljubo, ki jo je dal Slovencem letošnjega maja. Srečanje je bilo' kratko, vendar uspešno. Generalni sekretar je slišal za proti-manjšinske ukrepe v sosednji državi in spoznal odločnost Slovencev boriti se za pravice in za izpolnitev državne pogodbe. Dr. Kurt Wald-heim je sprejel posebno peticijo in obljubil, da bo s položajem Slovencev na Koroškem seznanil ustrezne organe svetovne organizacije. Dejal je, da je njegova želja mirna rešitev nasprotij. J. Košnjek Posojila prizadetim zaradi potresa Brez solidarnostne pomoči ne bo moč odpraviti škode zaradi potresa v kranjski občini — Zgraditi bo treba okrog 40 novih hiš, 260 pa jih obnoviti vrstno solidarnostno pomoč v Sloveniji in državi okrog 30 milijonov dinarjev. Pogovori v tej smeri v republiki potekajo, vendar za zdaj še ni nič dokončnega. Znano je le, da je izvršni svet predlagal občinski skupščini, da prizadeti občani ne bi plačevali posebnega občinskega prometnega davka pri nakupu gradbenega materiala in opreme. Druga novost pa je, da je enota kranjske podružnice Ljubljanske banke namenila 15 milijonov dinarjev potrošniških posojil za prizadete na 10-letno odplačilno dobo po 2-odstotni obrestni meri. Razen tega je na žiro računu, kjer se zbirajo solidarnostna sredstva (51500-655--42354) za zdaj le 400.000 dinarjev, ki so jih nakazali iz občinskega proračuna. Solidarnostno akcijo v prihodnjem mesecu pa so razen tega že napovedali v nekaterih delovnih organizacijah v kranjski občini, kjer bodo namenili enodnevni zaslužek za prizadete. Družbenopolitične organizacije menijo, da bi temu zgledu morale slediti vse delovne organizacije v občini. * • Vsi ti ukrepi, brez zunanje solidarnostne pomoči, pa ne bodo zadoščali, da bi prizadeto območje lahko sanirali, saj je škoda od prvotno ocenjene veliko večja. V tem trenutku postaja torej glavni problem, kako pravočasno zagotoviti denar in pogoje, da bo sanacija čimprej stekla in končana do roka — 15. december letos. 2e zdaj pa je gotovo, da bo treba več ostarelih občanov v prizadetih krajevnih skupnostih preseliti v dom za starostnike Albina Drolca. Predsednik štaba za odpravo posledic potresa inž. Janez Frelih pa je tudi povedal, da se je že začela sanacija stanovanjskega bloka bolnice Golnik in da je za to zagotovljenih 20 ton cementa. Največje potrebe po gradbenem materialu pa pričakujejo že v začetku prihodnjega meseca. Upravni organ bo tudi po hitrem postopku (tako rekoč na kraju sa-mam) izdajal ustrezna dovoljenja za gradnjo oziroma obnovo. Skratka, v občini si nenehno prizadevajo, da bi akcija za odpravo posledic čimprej in čimhitreje stekla, saj se bliža jesen, računajo pa pri tem upravičeno tudi na širšo solidarnostno razumevanje. A. Zalar Kranj — Gradbeni odbori v krajevnih skupnostih v kranjski občini, ki jih je julija letos prizadel potres, so že končali s popisi o škodi, prizadetih in njihovi socialni ogroženosti. Kot je bilo pričakovati, so skupaj s strokovnimi nadzorniki ugotovili, da je prvotno in tudi kasneje ocenjevana škoda na potresnem območju še večja. Tako je zdaj že gotovo, da bo treba na novo zgraditi okrog 40 hiš, 260 pa jih obnoviti. Izvršni svet in posamezni organi ter komisije štaba za odpravo posledic potresa nenehno delujejo. Tako se bodo tudi danes (26. avgusta) sestali predsedniki gradbenih odborov iz krajevnih skupnosti in nadzorniki in razpravljali o nadaljnji akciji. Medtem ko nenehno delajo strokov-no-operativne ekipe, ki so ocenjevale škodo, ugotavljale možnost in vrsto sanacije, imata izvršni svet in štab za odpravo posledic zdaj največ težav, kako le-to sanirati. Se vedno je namreč odprta tako imenovana finančna plat obnove. Člani izvršnega sveta občinske skupščine so na seji v torek, 23. avgusta, poudarili, da bi moral tudi na kranjskem območju steči sistem solidarnostne pomoči, ki se je uveljavil ob kozjanskem in poso-škem potresu. Povedali so, da kranjska občina na leto prispeva za to- Predstavnike nekaterih republiških organov so v Kranju pred obiskom nekaterih zaradi potresa prizadetih krajev v občini seznanili z dosedanjo akcijo, prizadevanji in možnostmi za obnovo. — Foto: F. Perdan Obisk na potresnem območju KRANJ, 25. AVGUSTA - Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, namestnik predsednika republiškega štaba za odpravo posledic naravnih katastrof v Sloveniji Vinko Gobec, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem dr. Saje in republiški podsekretar za finance Cvilak so dopoldne v spremstvu predsednika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Draga Štefeta, predsednika občinskega štaba Janeza Freliha, predsednikov krajevnih skupnosti Bela in Trstenik Toneta Rob-leka in Eda Bečana ter drugih obiskali zaradi potresa prizadeto območje v kranjski občini. Po ogledu so predstavniki z republike povedali, da bodo izvršni svet Skupščine SR Slovenije seznanili s položajem in menili, da je treba v republiki pregledati vse finančne možnosti in vire, kako bi s potrošniškimi posojili in drugače sanirali škodo v prizadetih krajevnih skupnostih. Prav tako so poudarili, da je treba skrbno oceniti in pregledati vse možnosti, kako že ob sami gradnji oziroma obnovi pridobiti čimhitreje ustrezno tehnično dokumentacijo. Predstavniki kranjske občine so goste seznanili tudi s pojavi nekaterih nedovoljenih gradenj v občini in o morebitnih možnostih za čimbolj ustrezno rešitev teh problemov. ^ j Naročnik: r NAJDRAŽJE MESTO Pred letom je bil na podlagi statističnih podatkov za najdražje mesto v Sloveniji razglašen Maribor, za njim Novo Mesto in Ljubljana in za najce nejše mesto Koper. Letos pa se je to prvenstvo preselilo v Novo mesto in Ljubljano, Maribor je na tretjem mestu in Koper na četrtem mestu. DOVOLJ JABOLK Čeprav jugoslovanski proizvajalci pričakujejo letos za 2100 vagonov manjši pridelek jabolk, bo tega sadja na trgu dovolj. V gospodarski zbornici Jugoslavije so na sestanku skupine proizvajalcev sklenili, da bodo veliki proizvajalci ponudili trgu velike količine jabolk najboljše kvalitete in to po znižanih cenah. Odkupna cena naj ne bi presegla 5 din za kilogram, v trgovini pa naj bi kilogram veljal od 7 do 8 din. Pristojne organe bodo prosili tudi za dovoljenje za izvoz, saj menijo, da bi ljub manjšemu pridelku lahko izvozili še 3000 vagonov tega sadja. ŽITO NA NAFTI V bližini romunsko-jugoslo-vanske meje, pri kraju Hetin, so v globini 3000 metrov naleteli na naftni bazen. Raziskave bodo pokazale, kolikšne so rezerve nove naftne vrtine in kolikšna je njena ekonomičnost. Strokovnjaki Naftagasa, ki si je zadal nalogo, da temeljito razišče področje Banata in Bačke so mnenja, da je nova vrtina pokazala, da »Banat plava na nafti«. Odkrili so tudi zaloge plina pri Srbski Crnji in Milo-ševu ter pri Adi, Čantaviru in Gornjem bregu. Samo iz zadnjih treh nahajališč dobijo dnevno 500 tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina. UNESCO V LJUBLJANI Organizacija združenih narodov za izobraževanje U NESCO organizira vsaka štiri leta svetovno konferenco o kemijskem izobraževanju. Organizacija in izvedba letošnje konference je bila zaupana Jugoslaviji in Ljubljani, kjer deluje na univerzi sicer majhna, a uspešna skupina za področje kemijskega izobraževanja. Konference se bo udeležilo nad 400 strokovnjakov iz 50 držav in iz vseh kontinentov. Zlasti bo močna udeležba iz držav v razvoju. Med povabljenimi so tudi vrhunski znanstveniki s področja kemije. VINO 77 V ponedeljek, 29. avgusta, bodo v Ljubljani odprli 23. mednarodni vin ogra dniško-vinar-ski sejem. Odprt bo vključno do 4. septembra. Na sejmu bo sodelovalo 439 razstavljavcev iz 26 držav, med njimi 165 doma čih. Letos so razstavljavci prijavili 1298 vzorcev in sicer 1017 vin, 200 žganih pijač in 72 sad nih sokov. Mednarodne žirije so podelile pet grand prix, 8 šam-pionov, 229 velikih zlatih in 479 srebrnih medalj, 20 pismenih priznanj, 135 častnih diplom in osem diplom za sodelovanje. ALEJA SPOMINOV Mladina Ljubljane ureja Alejo spominov. To je pot, ki teče ob robu Ljubljane, kjer je italijanski okupator med vojno postavil bodečo žico, da bi tako mesto izoliral od drugih krajev Slovenije. Mladina bo Alejo spominov urejala do 4. septembra. Ob zaključku letošnje brigadirske akcije bodo podpisali družbeni dogovor o ureditvi aleje in dokončno določili njeno ureditev. MANJ MINERALNE VODE V prvem letošnjem polletju so v Radenski, ki sodi med štiri največje svetovne proizvajalce mineralne vode, prodali 2,5 milijona steklenic mineralne vode manj kot v istem lanskem razdobju. V šestih mesecih so prodali 93,1 milijona steklenic. S to prodajo so sicer dosegli plan, ne pa tudi dobrih poslovnih rezultatov. INVALIDI V ZAVRŠNICI - Jeseniško društvo invalidov je organiziralo v Završnici srečanje težjih invalidov. Srečanje je sodilo k proslavam letošnjih jubilejev partije in Tita. Lanskega srečanja so se udeležili tudi invalidi iz radovljiške občine, letos pa so le-ti sami pripravili proslavo in srečanje težjih invalidov. — J. M r ovije JESENICE V sredo, 24. avgusta, je bila na Jesenicah 139. seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so ocenjevali uspešnost gospodarjenja v letošnjem prvem polletju in analizirali letošnji polletni turistični promet v jeseniški občini. Člani izvršnega sveta so obravnavali tudi predlog za nakup računalniške opreme za potrebe občinske skupščine. Na osnovi sklepa delavskega sveta Železarne Jesenice so včeraj, 25. avgusta, pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij Železarne slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Železarna Jesenice. Osnova za podpis sporazuma so sklep delavskega sveta z letošnjega 9. junija in referendum, ki je bil 15. junija. Železarna je tako svojo organiziranost uskladila z zakonom o združenem delu. -jk KRANJ V ponedeljek, 29. avgusta, ob 11. uri bo seja izvršnega odbora izobraževalne skupnosti. Predsednica Pepca Jež, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red poročilo o realizaciji sredstev izobraževalne skupnosti v prvem polletju 1977, obravnavo predloga financiranja strokovne službe izobraževalne skupnosti za letos, imenovanja člana v odbor za gradnjo kranjskega dijaškega doma, obravnavanje prošenj za namenska sredstva in prevozov šolskih otrok iz šolskega okoliša Cerklje. Seja bo v stavbi občinske skupščine. L. B. V torek, 23. avgusta, se je na 161. redni seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Na seji so ocenili rezultate gospodarjenja v občini v minulem letu in v letošnjem prvem polletju in se med drugim seznanili tudi s poročilom štaba za odpravo posledic potresa v kranjski občini. Razpravljali pa so tudi o srednjeročnem načrtu razvoja kmetijstva v kranjski občini od 1976. do 1980. leta in o delu izvršnega sveta v letošnjem prvem polletju. A. Z. RADOVLJICA Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na seji v torek, 23. avgusta, obravnaval poročilo o izvajanju programa dela občinske skupščine v drugem tromesečju letos. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o gibanju gospodarstva v občini v letošnjem prvem polletju, pri čemer so ugotovili, da je treba sedanje poročilo dopolniti z ocenami in stališči. Hkrati pa so ugotovili, da rezultati gospodarjenja niso najbolj ugodni (čeprav boljši kot v lanskem prvem polletju), predvsem velja ugotovitev, da investicije ne potekajo po programu, da sta močno porasli skupna in splošna poraba in da je v sorazmerno težkem položaju tako imenovani turistični del gospodarstva. Zaradi podrobne obravnave nekaterih točk, predvsem poročila o izgradnji regionalnih cest, so sejo prekinili in nadaljevali z njo včeraj. A. Ž. Obisk iz Kraljeva Skofja Loka — Osnovna organizacija sindikata tovarne Termika — TOZD Proizvodnja že nekaj let uspešno sodeluje z osnovno organizacijo sindikata tovarne Magno-hrom iz Kraljeva. Delegacije sindikata obeh osnovnih organizacij so že večkrat izmenjale obiske. Lani so Termičani obiskali Kraljevo, letos pa so bili delavci Magnohroma gostje Škofjeločanov. Najprej so jim gostitelji razkazali proizvodnjo kamene volne na Trati, potem so si skupaj ogledali Škofjo Loko, kasneje pa so se odpeljali še v Cerkno na ogled bolnice Franje. V Idriji pa so si ogledali muzej revolucije. Naslednji dan so odšli Še na Crni vrh in v Postojnsko jamo. Poleg tega so se sindikalni delavci pogovarjali o delu sindikalne organizacije, uresničevanju zakona o združenem delu in o razvoju samoupravljanja. Ob koncu obiska pa so predstavniki sindikalne organizacije Magnohrom izročili OOS Termika lepo spominsko darilo — komplet o predsedniku Titu, ki vsebuje film o njegovem življenju in delu, plošče z odlomki govorov, knjigo o predsednikovi revolucionarni poti ter njegovo sliko. L. B. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje delovna mesta: 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoj: U razrednega pouka 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA DOLOČEN ČAS Pogoj: U razrednega pouka ali absolvent PA 1 UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoj: U razrednega pouka ali absolvent \*.\ 1 BLAGAJNIKA S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoj: dveletna administrativna sola. Prednost imajo kandidati / delovnimi izkušnjami, l'oi/.kusna doba 3 mesece. Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanj ni! Predsednik Tito v Koreji BAJKAL, PJONGJANG - Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je v sredo končal osemdnevni obisk v Sovjetski zvezi. Pred tem je v svoji rezidenci ob Bajkalskem jezeru sprejel voditelje irkutskega okrožja. Srečanje je minilo v prijateljskem in prisrčnem ozračju. Sicer pa je zadnji dan predsednikovega bivanja v Sovjetski zvezi minil v delu in sprehodih ter pogovorih predsednika Tita s sodelavci ter voditelji irkutskega območja. Med drugim seje naš predsednik spomnil svojih prejšnjih bivanj v tem delu Sovjetske zveze. V sredo je predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito odpotoval iz Sovjetske zveze ter se napotil proti svoji naslednji postaji, glavnemu mestu Demokratične republike Koreje Pjongjangu. To mesto je že dolgo živelo v znamenju obiska našega predsednika, ki je obenem prvi obisk jugoslovanskega voditelja v tej azijski državi. V Pjongjangu plapolajo jugoslovanske zastave, v knjigarnah pa se je med drugim tudi pojavila knjiga »Izbrani govori tovariša Josipa Broza-Tita«. Knjiga ima 180 strani in je izredno lično opremljena. Na posebnem mestu so Titovi govori na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, na sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi v Helsinkih, na srečanju voditeljev komunističnih in delavskih partij v Berlinu in na V. srečanju voditeljev neuvrščenih držav v Colombu. Predsednik Demokratične republike Koreje in voditelj delavske partije Koreje Kim U Sung je v pogovoru za beograjsko radiotelevizijo izjavil, da je temeljna korejska usmeritev utrjevanje socialističnega gospodarstva. Taksno gospodarstvo je pogoj za politično neodvisnost. Korejski voditelj je ugodno ocenil razvoj odnosov z Jugoslavijo in poudaril pomen utrjevanja gibanja neuvrščenosti. Le-to lahko najuspešneje blokira imperialistično agresivnost ter utrdi svetovni mir. Kim H Sung je nadalje povedal, da je bil zelo srečen, ker je leta 1975 obiskal Jugoslavijo (med drugim je bil tudi na Gorenjskem — op. p.) in se srečal s predsednikom Titom. Menim, je dejal, da je bil to pomemben dogodek ne le za narode obeh držav, temveč za celotno neuvrščeno gibanje. Obisk predsednika Tita v Demokratični republiki Koreji je obenem tudi zaključek pomembnega obdobja odnosov in sodelovanja med državama. Predsednika bosta ocenila prehojeno pot, njune besede pa brez dvoma ne bodo zaobšle žgočih mednarodnih vprašanj. Korejski polotok leži na važnem delu sveta in je bil v pretekli in polpretekli zgodovini pogosto žrtev agresivnih dejanj razpihovalcev vojne in imperialistov. Ob srečanju predsednika Tita in Kim H Sunga ter sodelavcev pa kaže se posebej zapisati, da obe državi in partiji zagovarjata neodvisen in samostojen razvoj vsake države, razen tega pa menita, da je vsaka partija predvsem odgovorna pred svojim ljudstvom in pred mednarodnim delavskim gibanjem. Predsednik Tito bo ostal v Demokratični republiki Koreji do 30. avgusta. BRANDT OPOZARJA BONN — Predsednik socialdemokratske stranke Zvezne republike Nemčije Willy Brandt je v posebnem pismu opozoril odgovorne in vso zahodnonemško javnost na pogostejše pojave fašizma in neonacizma. Zagovorniki nacizma se prosto in celo ob tihi podpori lokalnih oblasti zbirajo in javno kažejo nacistične simbole, kljukaste križe in Hitlerjeve slike. Odgovori na Brandtovo opozorilo so pričakovani. Najglasnejša je opozicijska krščan-skodemokratska unija Helmuta Kohla. Poslanec te unije VVilli VVeiskirch je Brandtu očital dramatiziranje položaja in dodal, da ni nikakršnih dokazov in niti znamenj, da bi vloga neonacistične stranke naraščala. Zgovarjal seje tudi na rezultate lanskih volitev, kjer »naci« stranka res ni dobila zavidanja vrednih glasov. VVeiskirch sicer ni zanikal posameznih neonacističnih manifestacij, vendar je dodal, da so to srečanja »starih kameradov«, ki za razcvet neonacizma niso nevarna. Brandtu je nadalje tudi očital, da ni resno mislil na neonacizem in da je skušal s svojim svarilom dobiti nove zagovornike doma in na tujem in se predstaviti kot glavni zagovornik levice. DOGOVOR ZATIRANIH LAGOS — V nigerijskem glavnem mestu Lagosu se nadaljuje prva svetovna konferenca proti apartheidu in rasnemu razlikovanju. Vedno bolj prevladuje mnenje, da je treba preiti od besed k dejanjem in začeti odločnejšo akcijo proti vladam, ki zagovarjajo apartheid in rasno razlikovanje. Pojavljajo pa se različna stališča, kako se teh akcij lotevati. Nekateri menijo, da je treba vojaško pomagati osvobodilnim gibanjem, ki se bore proti zatiralskim režimom, drugi pa zagovarjajo, da je treba te režime gospodarsko osamiti in s tem onemogočiti njihov obstoj. Prav zaradi omenjenih nasprotujočih stališč komisija, ki ima nalogo oblikovati sklepno resolucijo, še ni pričela delati. Posebno pozornost je vzbudil nastop norveškega premiera Nordlija. Le-ta je zagovarjal vojaško pomoč borcem proti apartheidu in rasnemu razlikovanju, obenem pa je moral odgovarjati na vprašanja, zakaj Norveška letno prispeva za afriška osvobodilna gibanja 7 milijonov dolarjev, po drugi plati pa je močan evropski trgovinski partner Južnoafriške republike. Srečanje v Lagosu naj bi bilo končano danes zvečer. OBTOŽENI ZANIKAJO KRIVDO KAIRO — V glavnem egiptovskem mestu so postavili pred sodišče 54 državljanov, med katerimi jih je večina članov muslimanske organizacije, ki jih dolže uboja egiptovskega ministra Zahabija. Obtoženi so pred vojaškim sodiščem v Kairu izjavili, da se ne čutijo krive in da so obtožbe za uboj, za poskuse rušenja oblasti in za podtikanje razstreliva neosnovane. Med obtoženimi so tudi trije mladeniči stari 14 let. Vojaško sodišče v Kairu je sklenilo, da bo zasliševanje preloženo do '.). septembra. MINISTER NOČE ODSTOPITI RIM - Italijanski obrambni minister Latanzio je na prvi javni seji senatne komisije za obrambo izjavil, da zaradi skrivnostnega pobega nacističnega zločinca Kapplerja iz rimske bolnišnice ne namerava odstopiti. S tem je dal vedeti, da obrambno ministrstvo ni krivo za pobeg, temveč so za to odgovorni ljudje ki so imeli na skrbi zavarovanje in varovanje zločinca Kapplerja. Ministrov odstop so terjali predvsem republikanci, medtem ko ostale stranke menijo, da bi odstop ministra Se bolj otežil položaj. Nove podrobnosti o pobegu za zdaj Se niso znane. Menda je bil pod ostro kontrolo in so zadnje leto izdali le 26 dovoljenj za obisk nacističnega zločinca. Iz Nemčije pa poročajo, da je begunec v eni od zasebnih klinik, da se njegovo zdravje slabša in da ima nad njim zaščito neka desničarska organizacija, ki jo vodi Manfred Roder, znan nacist, letalski poveljnik in dobitnik Hitlerjevega odlikovanja. Mladi socialisti pa terjajo, naj Kapplerja aretirajo. Njegova vrnitev v ZRN in mirno življenje Se bolj razpihujeta neonacistične sile v Zvez- ni republiki Nemčiji. INDIJSKI »VATERGATE« NEVV DELHI, COLOMBO - Indijo in Kri I.anko pretresajo nova presenečenja. V Indiji so aretirali obrambnega ministra* v vladi Indire Gandhi Bensija Lala. Ugotovili so, da je poneveril 600.000 rupij, ki so bile namenjen« skladu mladinske organizacije kongresne stranke. I.ala se je včeraj že zagovarjal pred sodiščem. Zaprli so tudi njegovega sina in nekatere voditelje mladinske organizacije kongresne stranke. Za zapahi se je torej znašel že drugi nekdanji indijski minister. Knaka usoda je pred meseci doletela ministra za nafto Setija. Kritično pa je tudi v Sn Lanki. Uvedli so policijsko uro in poostrili nadzor nad gibanjem ljudi, medtem ko je vlada zahteve po izrednem stanju zavrnila. Le-tega terjajo predvsem Tamilci, ki so med najbolj izpostavljenimi prebivalci otoka. AMERIČAN V PEKINGU PEKING — Dva dogodka sta pomembna za sedanje politične razmere na Kitajskem. V Pekingu se je končal 11. kongres Komunistične partije Kitajske, na katerem so za sekretarja izbrali Hua Kuo Fenga, ki je imel na kongresu tudi glavni referat. Večkrat je v njem omenil velikega voditelja Mao Ce Tunga, opozoril velesili, da se kljub obljubam o razoroževanju oborožujeta in še vedno želita obdržati vodilno vlogo v svetu. Zagovarjal je kitajsko pomoč komunističnim partijam sveta in ocenil odnose Kitajske s Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. V Peking pa je prispel ameriški zunanji minister Cyrus Vance. Kot je bilo pričakovati, je glavna tema razgovora problematika Tajske, diplomati pa so se pogovarjali tudi o drugih svetovnih problemih. J. Košu jek Vsak deseti občan krvodajalec SKOFJA LOKA - Organizacija RK v tej občini je med najbolj aktivnimi na Gorenjskem in v republiki. V številnih akcijah, ki so jih organizirali, so aktivisti RK in občani izkazali svojo humanost in solidarnost. Lani in letos so zbrali več kot 22 ton starega papirja. S tem so pridobili precej denarja za humanitarno dejavnost organizacije, poleg tega pa so s to akcijo veliko pomagali tudi pri varstvu našega okolja. Prav tako so lani in letos zbirali oblačila, obutev in posteljnino. Lani so zbrali kar dve toni blaga, ki so ga takoj poslali v Tolmin za pomoč občanom, ki jih je prizadel potres. Letos pa so zbrano blago uskladiščili, da bodo ob morebitnih nesrečah lahko takoj priskočili na pomoč. Med najbolj uspešna področja dejavnosti škofjeloške organizacije Rdečega križa prav gotovo sodijo krvodajalske akcije. Lani se je 4 rednim in 1 eni izredni akciji odzvalo kar 3180 krvodajalcev. Kri je daroval vsak deseti občan. Tudi letos ne bo nič slabše, saj je do avgusta prišlo na odvzem krvi ie 2880 občanov ali 9 odstotkov prebivalstva te občine. Poleg tega RK pomaga ostarelim občanom, otrokom in drugim, ki pomoč potrebujejo. L. B. Zapostavljeno kadrovanje Pred nekaj leti je bil v Jugoslaviji ustanovljen Titov sklad za štipendiranje nadarjenih otrok iz delavskih družin in mladih delavcev. V vseh republikah so imenovali skupščine Titovega sklada, ki vsako leto razpišejo določeno število štipendij. Merila za pridobitev Titove štipendije so dokaj ostra in stroga; ni dovolj da je kandidat odličnjak ali uspešen delavec, mora biti aktiven družbenopolitičen delavec, delati mora v mladinski organizaciji, njenih družbenih organizacijah, če je delavec tudi v osnovni organizaciji sindikata. Zato tudi predloge za pridobitev Titove štipendije lahko da poleg delovne organizacije ali šole, mladinska organizacija, sindikat ali ZK. Toda po začetnem navdušenju se je začelo zatikati. 2e tretje leto namreč ni dovolj kandidatov, da bi lahko podelili vse štipendije. Predvsem manjka kandidatov iz delavskih vrst. Letos je za 80 razpisanih štipendij na izvršni odbor skupščine Titovega sklada SR Slovenije prispelo 29 predlogov, od tega le dva za študij ob delu. Kar 17 predlogov za štipendije pa je bilo za študij upravnih, pravnih in ekonomskih smeri. To hkrati tudi pomeni, da mladi delavci zapuščajo svojo osnovno poklicno usmeritev, kar pa je v nasprotju z merili razpisa, ki izrecno pravi, da so štipendije namenjene predvsem delavcem, ki se žele usposabljati v svojem poklicu. Poleg tega prihajajo predlogi za štipendije v pretežni večini iz majhnih delovnih organizacij. Različno pa je število predlogov tudi po regijah. Mariborsko območje že vsa leta močno vodi, medtem ko Primorska letos ni prispevala niti enega predloga. Z Gorenjske so na izvršni odbor Titovega sklada prispeli štirje predlogi in sicer iz Loke Skofja Loka, Konfekcije Jesenice, hotela Golf z Bleda in ki injske Iskre. Delovne organizacije iz Tržiča niso poslale niti enega predloga. Vendar ne gre tu le za zastopanost po občinah. Bolj bi morale biti zastopane večje delovne organizacije. Tako pa razen kranjske Iskre, nobeden od naših industrijskih gigantov ni poslal niti enega predloga. Kje so vzroki? Morda v preostrih merilih? Najbrž to ne bo vzrok. Bolj verjetno bi ga bilo treba poiskati v premajhni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa mladine, saj so Titovi štipendisti pravzaprav še vsi mladinci. Tudi izgovor, da imajo zlasti v velikih tovarnah povsod dobro organizirano izobraževanje ob delu in jim ni treba iskati drugih virov, najbrž ne bi vzdržal. Stipendija iz Titovega sklada namreč ni samo materialna pomoč pri študiju. Je hkrati tudi največje priznanje mlademu delavcu za družbenopolitično aktivnost in nadpoprečne delovne uspehe. Odmerja pa se v višini poprečnega osebnega dohodka v SRS in študentu ves čas šolanja teče delovna doba. Tega pa ne more nadomestiti nobena druga štipendija. Zato je tudi izvršni odbor skupščine Titovega sklada podaljšal razpis štipendij do konca avgusta. L. Bogataj Kaj s praznimi šolami Radovljica — Z izgradnjo nekaterih novih šol v radovljiški občini so ostale prazne nekatere stare šole. To so šole v Poljčah, Begunjah in dve šoli v Bohinjski Bistrici. Izvršni svet občinske skupščine je na zadnji seji ugotovil, da je v starih šolskih objektih treba organizirati oziroma urediti ustrezno drugo dejavnost, ali pa jih zavarovati oziroma vzdrževati. Vendar pa se za nekatere šolske objekte že kažejo interesenti; predvsem za šoli v Poljčah in v Begunjah, kjer sta interesenta krajevna skupnost Begunje in Tovarna verig Lesce. Izvršni svet na zadnji seji ni odločil, kdo od obeh naj bi v prihodnje upravljal s tema objektoma. Sklenil je, da morajo v štirinajstih dneh povedati svoje mnenje o tem izvršna odbora izobraževalne in kmetijsko-zemljiške skupnosti in Šolski center Radovljica. Glede šole v Poljčah je treba prav tako dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti in izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Predvsem bi se omenjeni morali opredeliti glede predloga Verige, ki bi v šoli v Poljčah rada uredila dom za svoje učence. Prav tako pa velja, da se morajo omenjene skupnosti in organi opredeliti glede ostalih izpraznjenih šol v občini. A. 2. Ime za dom upokojencev Radovljica — Odbor zveze društev upokojencev radovljiške občine je na zadnji seji 19. avgusta podprl predlog izvršnega odbora predsedstva občinske konference socialistične zveze Radovljica, da bi se novi dom upokojencev v Radovljici imenoval po pokojnem blejskem zdravniku dr. Janku Benediku. Na seji pa so obravnavali tudi merila in pogoje za sprejem v dom. Prednost bodo imeli upokojenci iz občine, če pa bo več prostora, bodo sprejemali tudi upokojence iz drugih občin. Za delegata v svet doma so člani izvolili Aloj/a Kosa, predsednika zveze društev upokojencev radovljiške občine. Dom bodo odprli še letos. JR Nova SIS V delovnih organizacijah te dni tečejo razprave o gradivu za ustanovno skupščino samoupravne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Ta skupnost bo Po sprejetju zveznih in republiških zakonov, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med našo in drugimi deželami, naslednji pomembni korak pri preoblikovanju naše zunanje trgovinske Prakse. Poleg tega, da bodo razpravljali o gradivu in dali nanj pripombe, bodo delavci v javnih razpravah tudi odločili, v katero od 25 enot skupščine se bo njihova delovna oziroma temeljna organizacije vključila in bodo za to enoto tudi izvolili delegate. Ustanovitev skupnosti za ekonomske odnose s tujino, v kateri bodo delovne organizacije prek svojih delegatov neposredno odločale o zunenjetrgovinski usmeritvi, pomeni podružabljanje tega pomembnega področja, ki ga je do sedaj v celoti urejala »država«. Seveda podružabljanje ne bo uresničeno prek noči in bo treba vložiti še veliko truda, da bodo vsi cilji samoupravne skupnosti uresničeni. Ti cilji pa so združeno delo, pravzaprav delavci temeljnih organizacij združenega dela, naj bi se prek samo- PRIZNANJA RAZSTAVLJAVCEM - Včeraj, 25. avgusta, je bila v prosto-nh gorenjskega medobčinskega odbora Gospodarske zbornice SRS za Go-^njsko na Cesti JLA v Kranju skromna slovesnost, na kateri so podelili Posebna priznanja razstavljavcem na letošnjem 27. mednarodnem Gorenjcem sejmu, ki so imeli najlepše urejene paviljone in so se predstavili z najbolj izvirno ponudbo. Komisija uprave Gorenjskega sejma in zborničnega ^edobčinskega odbora, ki so jo sestavljali Jaka Kolenc, Janez Eržen in Vozika Remic, je od 414 razstavljavcev priznanja podelila Elmi iz Črnuč, Koroški zbornici iz Celovca, Merkurju iz Kranja, Murki iz Lesc, izdelovalcu klobukov Rudolfu Pajku iz Ljubljane, Poljoprivrednemu kombinatu iz Osi-Jgka, Standardu iz Osijeka, Urbasu iz Velikovca in Živilom iz Kranja. Posebnih priznanj pa sta bila deležna tudi naše uredništvo in kranjska Podružnica Ljubljanske banke. Takšna priznanja namerava sejem podelje U(iti tudi v prihodnje, razen tega pa namerava uvesti tudi priznanja za k vali tetagram 54 L Kh2I! „ Na 1. Kg2? bi sledilo Kg8! (ali na 1. Kgl? KR7!), 2. Kf3 Kf7, 3. Kg4 Kg8, 4. Kf4 in "odaj bi črni lahko igral 4. ... Kh5!, ?• Kffi Kg4, 8. KfS Kg3 ter prehitel be-'*ga, lahko pa bi igral tudi 4. ...KfS, ?• Kg4 Kg6 z uspešno zavrnitvijo poskusa belega! L ... Kg8 2. Kg2! Kffi 3. Kf2! Kf7 4. Kf3 Kffi 8. Kf4! Diagram 55 Pozicija po 5. Kf4! Bližnja opozicija in črni je na potezi! Na ta način beli izsili prodor kralja na peto vrsto, nato na šesto itn. 5. ... Kg6 6. Kg4 Kh6 7. Kf5 Kh5 Na 7. ...Kg7 sledi 8. Kg5 Kf7, 9. Kh6 Kg8, 10. Kg6 in nato K17 ali Kh7, odivsno od poteze črnega. 8. Kffi Kg4 9. Kg7 in beli je prehitel črnega. Beli je torej uresničil napoved. Vendar pa mu to ne prinese dobička; če pa bi bili na šahovnici tudi kmetje, bi bila prednost belega lahko odločilna. Seveda pa se moramo zavedati, da tedaj vplivajo na izid tudi drugi momenti, poteze kmetov, ki trenutno opozicijo v korist enega kralja lahko spremenijo v korist drugega. Iz gornjega prikaza lahko povzamemo, da je bila odločilna že prva poteza belega, s katero je postavil svojega kralja v DALJNO OPOZICIJO nasprotnikovemu. Seveda, če beli tega ne stori, potem ima črni odločilno priložnost, kar smo prikazali z varianto k prvi potezi 1. Kg2? Daljna opozicija je tedaj, ko sta kralja na isti liniji, vrsti ali diagonali in je med njima liho število polj, tj. tri ali pet. dr. Srdjan Bavdek Ledolomilec na Severnem tečaju Sovjetski ledolomilec na jedrski pogon »Arktik« je kot prvi v zgodovini navigacije premagal trdo ledeno skorjo osrednjega polarnega bazena in osvojil Severni tečaj. Ledolomilec »Arktik« je dolg 140 m, njegova nosilnost pa znaša 18.172 brt. Ladja ima dva jedrska reaktorja, ki poganjata štiri parne turbine s skupno močjo 75.000 konjskih sil. r Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUT AR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. Rešitev nagradne križanke z dne 19. avgusta: 1. Sodoma, 7. premor, 13. trajekt, 15. pratika, 16. Iller, 17. Ema, 19. kasta, 20. Lim, 21. zorenje, 24. TAS, 25. čas, 27. Karel, 28. Ren, 29. Cigan, 31. lapor, 33. Dior, 34. T, 35. ibis, 37. vojna, 38. sum, 40. Laura, 42. asa, 43. poplaka, 46. mel, 47. NK, 48. Kiso, 49. ruta, 51. NB, 52. domicil, 54. študija, 56. aktuar, 57. Asirec. Prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din), dobi Franica Langerholc, 64220 Skofja Loka, Pevno 11; 2. nagrado (60 din) Alenka Kuhar, 64290 Tržič, Bistrica 33 a; 3. nagrado (50 din) pa prejme Marta Žezli-na, 64000 Kranj, Struževo 47 d. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 30. avgusta, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din izbrali smo za ras V pastelno modri, rjavi, zeleni in sivi barvi imajo pri ALMIRI po zelo ugodni ceni moške puloverje — pol-pulije Tone. Na voljo so vse številke. Cena: 134 din Poleg vseh vrst pasje hrane se pri ŽIVILIH v GLOBUSU dobi posebna pasja čokolada — uvoz iz Italije. Cena: 37,50 din Za prehod bo prav prijetna obleka iz jerseya iz mešanice volne in sinte-tike. Zgoraj jo poživljajo bele črte. V Almirini industrijski prodajalni v Radovljici se dobe v modri, zeleni in rdeči barvi. Vprašajte za model KIKA. Cena: 449 din Iskane stekleničke in dudke za dojenčke iz programa CHICCO in Mi-ster Baby so spet na policah Kokri-nega otroškega oddelka v GLOBUSU. Cena: stekleničke od 9,50 do 143,40 dudke od 6,70 do 15,60 Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (33. zapis) Spet hitim in zapuščam ljubo Ljubno — saj me še toliko krajev čaka samo še na področju radovljiške občine! Kje so še pripovedi o krajih jeseniške, tržiške, kamniške, domžalske in šišensko- ljubljanske občine (le- ta prav gotovo sodi h Gorenjski — spomnimo se le Valentina Vodnika, ki je bil doma v Spodnji Šiški, a se je počutil tako pristnega Gorenjca; tudi za kraje okrog Medvod in Šmarne gore ne moremo reči, da jih ne naseljujejo pravi Gorenjci). Dela, iskanja, raziskovanja in .pisanja bo še dosti — gotovo še za kar več let. Ce mi že prej ne bo pero omahnilo iz rok ... To vse povem kot nekako opravičilo vsem onim krajanom, ki jim njihovo vas sprva s tako vnemo opisujem — potem pa se kar nenadoma poslovim in odidem s pisanjem v druge kraje ... Vselej mi je hudo, saj vsako slovo tudi krajepisca in kronista še kako prizadene. A treba je iti še drugam. Ta popotniška radovednost iri nemir sta gnala tudi Odiseja toliko let po viharnem morju, preden je pristal na svoji ljubljeni beli Itaki... Kjer ga je čakala zvesta Penelopa... Ali le kje je piscev otok, le kdaj bo priplul v svoj pristan, našel svoj mir? Najbrž ga tam, razen zvestega starega psa, ne bo nihče pričakoval... pod domačimi gorami. Izpolnili so mu to poslednjo željo. Ko je kot župnik v Ljubnem dne 12. aprila 1960 umrl, so prepeljali njegove zemske ostanke na Rodine. Zdaj spi pri očetu Matiji in materi Ani pa med svojimi šestimi sestrami (Marijana, Reza, Johana, Helena, Franca in Katra). Ob odkritju spominske plošče na pisateljevi rojstni hiši (dne 29. maja 1971) so spregovorili: v imenu slovenskih književnikov Ciril Kosmač, v imenu Ljubenčanov France Cven-kel in v imenu planinskih tovarišev Uroš Zupančič. Tudi Kranj je dostojno počastil Sisateljev spomin. Ob 80- letnici alnovega rojstva je Gorenjski muzej pripravil v Prešernovi hiši literarno- zgodovinsko razstavo. Odprli so jo 30. decembra 1971. TRIJE LJUBENSKI VELMOZJE eveda pa moram naposled le še spregovoriti o treh Ljuben-čanih, ki so se zapisali v našo kulturno zgodovino. Prvi je bil pisatelj Jožef Rozman-Trebanjski (1801-1871), drugi je bil gospodarstvenik in sadjar Anton Cvenkel (1880-1930), tretji pa je bil publicist in narodni delavec med Slovenci v Argentini Ciril Jekovec. Najprej nekaj besed o najstarejšem iz družbe teh veljavnih mož: ■Xv:.;.:^:->:::-.->-o:::>>:;::. :v::Xv:;:;:;:o:-:.x-v.v-: Spominska plošča na rojstnem domu pisatelja Janeza Jalna na Rodina h (odkrita 2. junija 1971) iJOfd SLOVO OD LJUBNEGA odi to zadnji zapis o tem kraju — pragu s Spodnje na Visoko Gorenjsko. Kar Ljub-nonldije. Vem, da bi moral tudi o starih ljubenških rodovih kaj povedati, a mi nekako ne gre — pisanje o živih, o sodobnikih. V mislih sedaj imam take, stare rodove, kot so Ambrožiči, Cvenkli in še drugi. Še posebej bi moral omeniti poslednjega ljubenskega gradašarja. Moža, ki izdeluje gradaše, preproste naprave za rahljanje in česanje volne iz zmedenih ovčjih run. Uravnavanje in rahljanje volne je bil pomemben del priprav pred predenjem. — Zdaj to delo opravljajo stroji v mehaničnih predilnicah. — No, prav Ljubno je bilo nekoč na daleč znano po svojih lesenih gradašah. Kot vse preprosto, tudi ta domača obrt mineva in počasi bo ostal le spomin na stare čase ročnega predenja in tkanja volne. Oba najbolj znana gorenjska ljudska pripovednika, Finžgar in Jalen, sta bila doma iz krajev, kjer je bila Še do nedavnega ovčjereja močno razvita. Oba sta rada vpletala v svoje povesti navade in doživetja vaških ovčarjev (Ovčar Marko!). Tako je med drugim pisal Finžgar tudi o gradašanju volne. Na koncu podolgastega stola je bil pritrjen zabojček, v njem volna, ki jo je bilo treba zrahljati in uravnati. Na njegovem poševnem pokrovu je bila pritrjena krtača iz železnih ščetin. Na to krtačo so položili primerno na debelo kosme volne iz runa. Te so potem z lopučo ali s taco, ki je bila prav taka železna krtača, začeli rahljati, krtačiti gor in dol, dokler niso bila vlakna volne vsa enakomerno porazdeljena in vsaj v grobem uravnana po vsej spodnji poševni krtači. Nato so z lopučo plast te volne posneli in zvili v valjasto obliko. Ta je dobila ime plasta ali predelanica. — Tako v plaste predelana volna je prišla k predici, h kolovratu. Za konec temu poglavju pe še slovo od pisatelja Jalna. — Želel si je počivati med domačimi na Rodinah, Jožef Rozman- Trebanjski. Le zakaj Trebanjski, če je bil po rodu Ljubenčan? Pač zato, ker je v Trebnjem živel najdlje, od 1. 1848 do 1. 1871 - torej celih 23 let! Tam je živel kot fajmošter in dekan trebanjski, tam je tudi največ pisal. Seve, bolj nabožne stvari. — Toda kot Prešernov sodobnik je bržčas pesnika iskreno cenil. V njegovi zapuščini se je ohranil Prešernov očitno prvi zapis Romarske, še v bohoričici! Torej je objava Romarske v gajici (Peti zvezek Ćbelice) poznejša, predelana pesnitev! Prva, še ne opiljena oblika Romarske ima gotovo svoj poseben čar. (Glej Pintarje-vo objavo v Ljubljanskem Zvonu leta 1908!) — Rozman je marljivo sodeloval tudi v Bleiweisovih Novicah. i. i Nagrobna plošča Jalnovih na Rodinah 10. stran — Glas radijski in televizuski spored; Petek, 26. avgusta 1977 RADIO 27 sobota Prvi program 4.30 8.08 9.06 9.36 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.36 19.45 20.00 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4 03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Izkušnje letošnjega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev Veseli domači napevi Priporočajo vam Glasbena abeceda S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Privška Sobotna glasbena panorama Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Kaleidoskop zabavnih melodij »Tiho prihaja mrak« Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 16.00 16.15 16.40 17.40 18.00 18.40 18.05 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Z vami in za vas Naš podlistek — M. Vukovič: Soba Z majhnimi zabavnimi ansambli Glasbeni casino Popevke jugoslovanskih avtorjev Vročih sto kilovatov Z ansamblom Jože Kampič Svet in mi Tretji program 19.06 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.36 Stereofonski operni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 28 nedelja TV Ljubljana 4.30 8.07 8.48 9.05 10.05 11.15 13.20 13.45 14.05 16.00 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Radijska igra za otroke — Smešni princ Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Nedeljska panorama lahke glasbe Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru in zboru Bedford King in orkestru Pete Jacques z zborom Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — Zadeva Penelopa Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Ljubljana Literarni nokturno - V. Pretnar: Ti Plesna glasba za vas Klasična koncert ant .na literatura za violončelo Pop, ročk, beat Ce še ne spite S pevci jazza Zvoki godal Plošča za ploščo Francoski glasbeni rokoko Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.35 13.40 14.00 14.05 16.00 15.35 15.45 16.00 16.33 18.40 Nedelja na valu 202 Cocktail melodij Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja Glasba iz starega gramofona Mladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Naši kraji in ljudje Operetna glasba Melodije po pošti V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni s t udio 20.35 L. van Beethoven: Godalni kvartet v c-molu, op. 18 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Jože Som 21.15 Richard Wagner: odlomki iz glasbene drame Valkira 23.00 Paganinijeve čarovnije z violinistoma Ruggierom Riccijem in Itzhakom Perlm anom 23.55 Iz slovenske poezije 29 ponedeljek Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic iz zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Razvoj vinogradniških skupnosti v Beli krajini 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore - CSSR 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — I. Malakovskv: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Iz novejše zborovske literature 19.45 Trenutki z Beethovnom 20.35 Iz komornega opusa Slavka Osterca 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije 30 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako- in po čem 11.03 Poletni promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Potrebe po ekonomski informaciji v kmetijstvu 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Tone Janša 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - F. Euba: Želva 21.11 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno - S. PetOfi: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dizieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Torek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Diskomentalnost Z ansamblom Ati Soss Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Iz naših novih posnetkov 19.30 Iskanja in dognanja 19.45 J. Gotovac: odlomki iz opere Ero z onega sveta 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Koncertna srečanja 22.55 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 31 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ob lahki glasbi 9.40 Za poj m o pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Gojenje gozda v mraziščih 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — D. Kette: Iz zadnjih pisem 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Violinist Tomaž Lorenz igra skladbe D. Žebreta 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 21.30 Janez Matičič: Simfonija v e-molu 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - V. S. Naipaul: Miguel Street 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 L. van Beethoven: Godalni kvartet v F-duru 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Klavirski opus Chopina, Brahmsa, Liszta in Skrjabina 3.03 Kaleidoskop melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Večerni concertino 2000 Musica noster amor 20.35 Poje baritonist Tom Krause 21.30 Giovanni Battista Pergolesi: Concertino za godala v Es-duru 21.40 Sodobni literarni portret: Sinkiči Takahaši 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije četrtek Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Fernando Magelan 9.40 V družbi malih vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — Vrt v septembru 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja sopranistke Nade Siriščevič in baritonista Staneta Koritnika 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz Komornega opusa L. M. Skerjanca 23.05 Literarni nokturno — D. Lokar: Splašeni slon 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop melodij 3.03 Jazz s plošč TELEVIZIJA 27 sobota TV Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar — risanka 8.10 Modri plašček - otroška serija 8.40 Čudeži živalskega sveta — serija 9.05 Razgledi: Kot drevesce (Bruselj) 9.45 D. Guardamagna: Krištof Kolumb — nadaljevanka 15.45 Svetovno prvenstvo v veslanju — posnetek iz Amsterdama ■ 16.45 Nogomet Partizan : Radnički — prenos (Bg) 18.40 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Pojmo v dežju — ameriški film 21.40 Moda za vas 21.50 625 22.15 TV dnevnik 22.30 Ob gledanju TV — zabavno glasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 Odisej sreča kiklopa — feljton 20.30 A. Lajovec: Nevsakdanji dan 20.55 24 ur 21.05 Športna sobota 21.20 Boj za obstanek — dok. film TV Zagreb 15.30 Poročila 15.35 TV koledar 15.45 Otroška predstava 16.45 Nogomet Partizan: Radnički — prenos 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 On, ona, ono — film 21.45 TV dnevnik 22.00 Svetovno prvenstvo v veslanju 22.30 Univerziada v Sofiji 28 nedelja TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Za nadeljsko dobro jutro: Dvajset let Koroškega akademskega okteta 9.55 625 10.15 S. Karaoovič: Na vrat na nos — nadaljevanka 110(1 Otroci sveta — serija Konec prejšnjega tedna se je v Memphisu poslovilo od »kralja« ročk an rolla Elvisa Presleya nad 80 tisoč njegovih oboževalcev. Elvis Presley je bil eden redkih pevcev, ki mu je v vsej dolgoletni karieri uspelo ostati na samem vrhu svetovne popularnosti. Številne njegove pesmi so »večne«. O njem je celo ameriški predsednik Jimmy Carter dejal: »Bil je enkraten in nenadomestljiv.« 11.30 12.35 15.50 16.50 17.05 18.05 18.15 18.20 19.15 19.30 20.00 21.00 21.40 22.10 22.45 Ljudje in zemlja Poročila M. Vučetič: Otroci rastejo ponoči — drama TV Beograd Okrogli svet Svetovno prvenstvo v veslanju — finale moških, posnetek Moda za vas Poročila Sandokan — serijski film Risanka TV dnevnik S. Stojanovič: Več kot igra — nadaljevanka Ljudje, ki prestavljajo hribe — dokumentarna oddaja TV Beograd Reportaža z nogometne tekme Hajduk : Crvena zvezda (Zg) Športni pregled (Sa) Poročila Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 18.20 G. Verdi: Trubadur — 1. del opere 19.30 TV dnevnik 20.00 Ko sem se vrnil domov — film 21.35 24 ur 21.40 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.20 Jugoslavija, dober dan 15.45 TV dnevnik 16.00 Igre brez meja 17.45 Celovečerni film 19.30 TV dnevnik 20.05 F. Žižek: Ipavci 21.20 T V dnevnik 21.40 Reportaža z nogometne tekme Hajduk : Crvena zvezda 22.10 Športni pregled 29 ponedeljek TV Ljubljana 17.10 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 18.00 Obzornik 18.15 Čudeži živalskega sveta — serija 18.45 Mladi za mlade (Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M.Krleža: Michelangelo Buonarotti — gledališka predstava 21.35 Kulturne diagonale 22.15 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Japonske pravljice 18.00 Povej mi, povej 18.15 Življenje knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Breza — celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 G. de Maupassant: Gospa Baptiste - 2. del TV drame 20.55 Kultura danes 21.40 Dokumentarni film 21.55 T V dnevnik TV Ljubljana 17.55 Obzornik 18.10 Pika Nogavička — serijski film 18.42 Cas, ki živi: Vračanje dolga 19.15 Risank« 19.30 TV dnevnik 20.00 Novele Grahama Greena — nanizanka 20.55 I. Kuljarič: Moč vrline - opera 21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Majhna čudesa velike narave 18.00 Beli delfin lH.lT) Velike reke: Ren — dok. film 19.30 TV dnevnik 20.00 H. Ibsen: Hedda Gabler - 1. del TV drame ta teden na TV Sobota Ameriški plesni glasbeno-revijski filmi so imeli kot zvrst svoje zlato obdobje v času umetniške zrelosti ustvarjalcev kot so Gene Kelly, Stanlev Donan, Fred Astaire, Vincent Minelli in še nekaterih. POJMO V DEŽJU je eden najboljših filmov te zvrsti. — V glavnih vlogah so nastopili: Gene Kellv, Jean Hagen, Debbie Revnolds, Donald 0'Connor. Nedelja KOROŠKI AKADEMSKI OKTET, ki ga skozi vsa leta vodi Ciril Krpač, je letošnjo pomlad praznoval 20-letnico sojega delovanja. V tem obdobju je predvsem obudil in iztrgal pozabi Številne izvirne koroške narodne pesmi ter jim dal veljavo sestavnega dela najbogatejše ljudske tvornosti jugoslovanskih in slovanskih narodov. Oddaja nas bo vodila na njihove vaje, radijska snemanja, od koncertov na vasi, v tovarnah, šolah pa vse do koncertnih dvoran in snemanja v TV studiu. Ni dolgo tega, ko smo na malih ekranih gledali komedijo Milenka Vučetiča Opekline iz serije Variacije. Isti avtor je tokrat napisal dramo OTROCI RA8TEJO PONOČI. Tema je boj med generacijama v družinskem krogu. Otroci želijo sami odločati o svojem življenju in poti, ki so jo izbrali, medtem ko starši pozabljajo, da so otroci odrasli in jih skušajo obvarovati pred krutostjo življenja. Vendar vsi ti napori so več ali manj navidezni, saj se na koncu vedno najde nek skupen jezik, ki združi obe generaciji. Ponedeljek Dramska legenda Miroslava Krleže MICHELANGELO BUONAROTTI je doživela svojo premiero konec julija letos v Splitu. Predstavo je pripravil režiser Ljubiša Ristič z igralci iz vse Jugoslavije, v naslovni vlogi pa je nastopil slovenski igralec Boris Cavazza. Uprizoritev je naletela na različne kritične odmeve, vsi pa so si bili edini, da se je to mladostno Krleževo delo (iz 1919. leta) imenitno vključilo v kaj nenavaden prostor: predstava je bila postavljena v pred osmimi leti pogorelo in do danes še ne obnovljeno poslopje Splitskega kazališta. Sreda Srečanje z baletom LABODJE JEZERO Petra Ilji-ča Čajkovskega je tokrat povsem poučno, saj nam komentatorica Marina Lončar-Kraus pove strnjeno zgodovino baleta, opiše nastanek tega gotovo najslavnejšega dela klasičnega baletnega repertoarja in nas povede skozi zgodbo o princu in sanjskih labodkah. Odlomke iz baleta so si zagrebški oblikovalci oddaje izposodili iz predstave moskovskega Bolšoj teatra, ko je v vlogi Odete nastopila znana balerina Maja Pliseckaja. Film tedna NAFTNE VOJNE NE BO je po svoji zasnovi silno zanimiv, žal pa mu manjka življenjske pristnosti. Ves čas ostaja zgolj na nivoju političnega feljtona, v katerem so prikazani na eni strani bogati lastniki vrelcev, na drugi strani pa izkoriščani, nepismeni in ekonomsko docela nesamostojni domačini brez najosnovnejših življenjskih pogojev. Film ima izrazito osveščevalno vlogo, vendar ie dramaturško vse premalo obdelan, da bi posamezni liki zaživeli. Vseeno pa je zanimiv dokument o zelo drzno zastavljeni proizvodnji filmov v Maroku. 21.16 24 ur 21.25 Muppet shovv — zabavno glasbena oddaja 21.55 Z n:most TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije: Turizem 21.00 Feniksov let - celovečerni film 23.05 TV dnevnik TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Ljubljana za tujce 18.50 P. I. Čajkovski: Labodje jezero 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Naftne vojne ne bo — marokanski film 21.22 Včeraj, dans, jutri: Odporništvo italijanskega ljudstva 22.05 TV dnevnik 22.20 Reportaža z nogometne tekme CZ: Dinamo (Bg) 22.50 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1,start... 23.55 24 ur TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo 22.05 TV dnevnik 22.20 Reportaža z nogometne tekme CZ : Dinamo 22.50 Športni pregled Četrtek TV Ljubljana 16.20 Državno prvenstvo v nogometu, srečanje Trepča : Hajduk (Pr) 18.15 Obzornik 18.35 Modri plašček - otroška serija 19.05 Cesta in mi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 S poštenostjo prideš najdlje — nanizanka Prijatelji in sosedje 20.40 Svet 1900- 1939 — dokumentarna serija 21.32 Jazz na ekranu: Kvartet Eje Thelin — 2. del 21.55 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Odgovor na vse 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Huxiey: Kontrapunkt življenja — serijski film 2050 Dolina žerjavov — dok. oddaja 21 20 24 ur 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 14.20 Za mlade radovedneže 16.00 Oglašam se vam z dopusta 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za sporede izbirajo Jugoslovanski zbori unanjepolitični feljton 19.45 B. Smetana: odlomki iz opere Prodana nevesta 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 VIII. festival baročne glasbe v Mariboru 21.55 F. Francoeur: Adagio in Allegro vivo iz Sonate v E-duru 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Kupimo pravočasno seme novih sort ozimnega žita 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 13.60 Človek in zdravje 14.06 Glasbena pravljica 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in C)zdravljajo apotki za turiste 15.36 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19.46 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Scherzi F. Chopina 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 B. Smetana: Godalni kvartet v e-molu 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.25 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 18.40 Petek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Zvoki dežel ob mediteranu Radijska šola za nižjo stopnjo: Vrtiljak ugank Z vami in za vas Prometni leksikon Vodomet melodij Top albumov Prijetni zvoki Stereo jazz Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra — C. Malaparte: Koža »Kuga« 20.00 Glasbeni intermezzo 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.35 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRZNI PREGLED JESENICE Solata 10,20 din, cvetača 14,40 din, korenček 11,66 dinarjev, česen 26,65 din, čebula 7,20 din, fižol 8 do 13,10 din, pesa 5 din, kumare 4 din, paradižnik 6 din, paprika 7,70 din, slive 10,95 din, jabolka 990 din, hruške 13,40 din, grozdje 12 do 13,55 din, limone 20,25 do 26,45 dinarjev, ajdova moka 18,30 din, koruzna moka 5,78 din, kaša 18,03 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,66 din 1, skuta 26,56 din, sladko zelje 4,80 din, kislo zelje 8,63 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 4,05 din KRANJ Solata 10 do 12 din, cvetača 14 din, korenček 10 do 11 din, česen 25 do 30 din, čebula 8 do 10 din, fižol 12 do 14 din, pesa 6 do 8 din, kumare 4 do 6 din, paradižnik 8 din, paprika 12 do 14 din, slive 10 do 12 din, jabolka 8 din, hruške 14 do 15 din, grozdje 14 do 16 din, breskve 18 din, pomaranče 16 din, limone 18 do 20 din, med 66 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 60 do 65 din, smetana 26 din, skuta 8 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 10 din, orehi 160 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 4 din TRŽIČ Solata 10 do 14 din, špinača 8 din mer., cvetača 20 din, korenček 12 do 15 din, česen 30 din, čebula 10 do 12 din, fižol 16 do 18 din, pesa 10 din, kumare 8 do 10 din, paradižnik 8 do 12 din, paprika 10 do 12 din, slive 10 do 14 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 16 din, grozdje 16 do 18 din, buče 10 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, smetana 8 din mer., skuta 26 din, sladko zelje 6 din, jajčka 3 din, krompir 5 din IZ PAVLIHE - Noš hotel )o dostopen za vsak lop, samo da Je polni 21.30 Celovečerni film TV Zagreb 15.35 Poročila 15.40 TV koledar 15.50 Mali odred 16.20 Nogomet Trepča : Hajduk — prenos od 18.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Bela knjiga: Kitajska — 3. del 20.45 Glasbena oddaja 21.15 Svet 1900-1939 22.05 TV dnevnik TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Profesor Baltazar — risanka 18.24 Glasba z obrobja — serija 18.45 Tuja folklora: Folklorni ansambel Bali 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski komentar 20.05 D. Guardamagna: Krištof Kolumb — nadaljevanka 21.25 Razgledi: Moj dom 22.10 Policijske zgodbe — senjski film 23.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.30 Vaterpolo Mladost- Industrogradnja : Partizan 18.45 Reportaža 19.05 Kulturni pregled 19.30 Dtisseldorf: atletska tekmovanja za svetovni pokal — prenos 21.25 24 ur 21.30 Srednja glasbena izobrazba TV Zagreb 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Naša obramba 18.45 Reportaža 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.50 Serpico — serijski film 21.35 Dokumentarna (Kidaj a 22.05 TV dnevnik Jubilej lovcev Udin boršta ZNAČILNO SUŠENJE SENA - V Sloveniji še vedno uporabljamo najrazličnejše načine sušenja sena. Kmetovalci se ogrevajo za klasične kozolce, za švedske kozolce, kjer se seno suši na napetih žicah, in za običajne kopice. Vedno več kmetov pa ima v skednjih že vgrajene prevetrovalne naprave, ki skrajšujejo čas ležanja sena na travnikih in omogočajo, da je tudi na pol suho seno mogoče že spraviti pod streho. V zgornjesavski dolini pa so še vedno udomačene zanimive kopice oziroma seneni stožci, ki jim domačini pravijo »strvi«. Pretekle dni jih je bilo še posebno veliko v okolici Rateč in Podkorena. Q'k) — Foto: F. Perdan Skoz in skoz je bila trda Udin Boršt — Letos praznuje lovska družina Udin boršt 30. obletnico obstoja in se obenem vključuje v praznovanje jubilejev partije in Tita. Na zadnjem občnem zboru so se lovci odločili, da se bodo udeleževali vseh proslav po organizacijah SZDL, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, razen tega pa bo mogoče lovce iz Udin boršta srečati tudi na praznovanjih 70. obletnice slovenske lovske organizacije. Lovska družina Udin boršt bo letos še aktivnejša kot običajno pri delovnih akcijah, varstvu narave in okolja, urejevanju lovišč, vzgoji mladih članov in organizacijskem izpopolnjevanju lovske družine. Lovišče Lovske družine Udin boršt je obsežno, saj se razteza od Kranja do 1582 metrov visoke Kriške gore in meri 4180 hektarjev. Osrčje lovišča je Udin boršt (nekdanji Vojvodin boršt), po katerem se imenuje tudi lovska družina. Boršt ima bogato zgodovino, še posebno med narodnoosvobodilno borbo,' o čemer pričajo številni spomeniki. V lovišču Lovske družine Udin boršt ležijo partizanska vasica Gozd, okrogelska jama, Čevdrci, Strahinj itd. Lovišče je deloma nižinsko (kranjsko in nakelsko polje), deloma pa srednjegorsko. Glavna divjad je srnjad, zadanja leta pa je porasel stalež gamsov, ki jih je blizu 40, in jelenjadi. Robovi Kriške gore pa so izredna rastišča ruševcev. Pomembna je kolonija muflonov, ki obsega že blizu 60 živali. Leta 1965 se je pojavil tropič petih ali -šestih živali in izbral za svoj dom južni predel Kriške gore. Lovci so pripravili zanje krmišča. Krmljenje je povzročalo precejšnje stroške, zato je lovska družina Udin boršt ponudila zrele ovne v odstrel tujim lovcem. Mufloni so se. razširili in gospodarijo z njimi tudi že nekatere sosednje lovske družine. Kvaliteta črede je izredna, saj je prinesla kopico bronastih, srebrnih in zlatih medalj. V Udinah je prejel na primer najbolje ocenjen oven 213,60 točke! Muflon ni strah za srnjad in še posebno«a gamse. Slednji so se v po- LOVSKE TROFEJE - Stanko Krmelj z Jesenic je že 21 let član jeseniške lovske družine, katere lovišče meri 6000 hektarjev. Stanko Krmelj je tudi oskrbnik lovske koče na Stamarah. Za prizadevno delo v družini je prejel posebno plaketo. V njegovi lovski sobi so številne trofeje. Razen navdušenja za lov je Stanko Krmelj prizadevni družbenopolitični delavec in med drugim tudi predsednik strelske družine Javornik-Koroška Bela. Za številne mlade lovce pa je iskan vzgojitelj in vodnik po lovišču. — B. B. letnem in jesenskem času razširili, in to prav v času, ko so se v lovišče naseljevali mufloni! Kdor ne verjame, naj obišče lovišče. Na voljo so tudi posnetki skupne paše muflonov in srnjadi. Marsikomu pa mufloni niso po volji, ker jih je pozimi nujno potrebno krmiti in je krmljenje drago. Vendar tudi srnjad in jelenjad ne moreta brez krme, razen tega pa je to opravilo krajevno in časovno zahtevno. Mufloni niso tako zahtevni, saj je dovolj le eno krmišče. Najpogosteje prihajajo podnevi, ponoči pa se na krmišču gostf tudi .okoliška srnjad. Družina Udin boršt ima tako krmišče streljaj nad Zgornjim Veternim. Krmišče lahko Muflon, na razstavi v Udinah ocenjen z 213,60 točke, uplenjen v lovišču Lovske družine Udin boršt Nagli razvoj motorizacije povzroča iz dneva v dan večje zaostajanje nekoč razvite konjereje na Gorenjskem. Konj je danes prava redkost t,udi že pri kmetijcih. Zamenjali so jih traktorji in drugi poljedelski stroji. V zgornjem delu Gorenjske so bili pred vojno najbolj znani konje-rejci predvsem v Bohinju. Konj je bil tako rekoč nenadomestljiv pri vsakdanjih delih, pomenil je glavni vir kmetovega zaslužka, zaslužka v gradbeništvu, gozdarstvu in tudi v turizmu. Danes se z vzrejo in oplemenje-vanjem konj na Gorenjskem ukvarja le nekaj zanesenjakov, ki bi jih lahko v vsaki občini prešteli na prste. Vendar je ta peščica dovolj uporna in zavzeta. Lani septembra so ustanovili društvo konjerejcev za Gorenjsko v Lescah, v katerega se je vključilo 25 rejcev konj iz jeseniške in iz radovljiške ter tržiške občine. Kranjski in škofjeloški konjerejci pa Komisija za medsebojna razmerja v Podjetju Meso Kamnik razpisuje prosto delovno mesto ČISTILCA NA AVTOMATSKEM STROJU ZA PROIZVODNE PROSTORE za nepolni delovni čas. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov komisija za medsebojna razmerja delavcev podjetja Meso Kamnik v 15 dneh od dneva objave. sprejme tono sene tono koruze v storžih in pol tone želoda ter kostanja. S tolikšno količino hrane se čez zimo lahko prehrani okrog 50 živali. Stalna divjad so tudi divji prašiči. Zastopani niso v prevelikem številu in zato tudi ne povzročajo preveč škode. Na odročnem lovišču za Savo, kjer v bližini ni njiv in travnikov, je pa dovolj močvirnatih in neprehodnih terenov, imajo urejeno lovišče. Izredno plaho divjad je mogoče opazovati in odstreljevati podnevi, zato do pomote pri odstrelu ne more priti, razen tega pa uživajo popolno zaščito. Med uspehe Lovske družine Udin boršt sodi tudi umetno jezerce blizu Tenetiš, kjer vzgajajo lovci race mlakarice. K objektu sodi tudi brunarica za krmo in dežurnega čuvaja, ki mo'ra biti v bližini še posebno med gnezdenjem. Letno vzredijo lovci okrog 200 račk. Nekaj se jih pojavlja tudi ob okoliških vodah, na katere je mogoč lov. Razen rac mlakaric srečamo v lovišču družine Udin boršt tudi fazane. Vsako leto jih je novih od 100 do 150. Svojo voljero za vzre-Iditev fazanov-kebčkov so postavili lovci in s tem omogočili, da se mlade živalce sčasoma navajajo na življenje v naravi. V lovišču so tudi kure. Pozimi so v voljeri, spomladi pa jim je prosta pot v lovišče. Razen tega so lovci postavili v Udin borštu krmišče za jelenjad in zraven shrambo za seno, kostanj, želod, repo, peso. V bližini je tudi visoka opazovalnica. Lovska družina ima 18 krmišč za srnjad in 23 nizkih ter visokih prež. Posebno ponosni pa so lovci iz Udin boršta na 4 kilometre dolgo lovsko stezo po pobočju Kriške gore. Hoja po njej in zalezovanje divjadi je za lovca izreden užitek. Še posebej pa lovci opozarjajo na sodelovanje z gozdarji in kmeti, ki je najpogosteje' pri pašnih površinah, kjer se pojavlja podrast in jo je treba odstraniti. Prizadevni so člani lovske družine Udin boršt, katerih število je že doseglo 70. Posameznik, izjema so člani, starejši od 70 let, mora opraviti letno tudi 30 ali 40 prostovoljnih delovnih ur. Le redki norme ne dosežejo. Večina jo preseže tri-, štiri- ali celo petkratno! Po zapisu LD Udin boršt pripravil J. Košnjek se za zdaj še niso vključili. Upravni odbor društva, ki ga vodi znani vzre-jevalec posameznih konj Miha Frčej iz Zasipa, je že obravnaval več« pomembnih vprašanj glede nadaljnjega razvoja konjereje na Gorenjskem. Poleg kmečkih in delovnih konj so imeli v mislih tudi jahalne in druge konje, ki. bi lahko služili tako potrebam kmetijstva, turizma in tudi splošnega ljudskega odpora. Vendar kot menijo v odboru društva, vzrok za nazadovanje konjereje ni le v razvoju mehanizacije, ampak tudi v premajhnem razumevanju in zanimanju za to dejavnost. Člani so menili, da bi se na radovljiško-jeseniškem območju kazalo odločiti za vzrejo štirih pasem konj in ^icer za lipicance, haflin-garje, norike in jugoslovanske kasače. Pri tem so tudi opozorili na dosledno izvajanje določil o opleme-njevanju, pri čemer zakon predvideva precej ostre kazni za kršitelje in celo obvezno kastriranje neustreznih žrebcev. Za oplemenjevanje lipicancev bo razplodna postaja pri Frčeju v Zasipu, za konje hafligarske pasme pri Strahu v Žirovnici, za norike pa pri Vestru v Gorjah. Za jugoslovanske kasače bodo postajo določili kasneje. Za zdaj so v tem delu Gorenjske najbolj razširjeni haflingarji, za druge konje pa še nimajo popolne evidence. Člani društva se bodo, kot rečeno, zavzemali za preprečevanje oplemenjevanja kobil z neustreznimi žrebci! Zavedajo pa se, da bodo pri tem naleteli tudi na odpore, podobne tistim izpred deset let in več glede umetnega osemenjevanja krav molznic. Danes si je težko zamisliti drugačen način osemenjevanja pri kravah. Podobno pa naj bi ta proces tekel tudi pri konjih. Društvo konjerejcev za Gorenjsko pa si veliko obeta tudi od propagandnih akcij, predvsem od razstav konj. Tako bodo tudi letos 11. septembra na Hraški gmajni pri Lescah v okviru tradicionalnega kmečkega dne pripravili razstavo konj. JR V soboto so pri Štrajtu na Selu pri Zireh slavili. Oče Franc in mama Albina Miklavčič sta praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ob tej priložnosti se je poleg sester in bratov slavljencev, sosedov in drugih sorodnikov zbralo doma 7 otrok z ženami, 16 vnukov in 5 pravnukov in vsi skupaj so slavljencema zaželeli še veliko sreče in zdrava leta in ponovno snidenje na biserni poroki. Mama Albina je bila rojena v sosednji vasi Dobračevi. Doma so imeli majhno kmetijo, oče pa je bil čevljarski mojster. Pravzaprav, pravi slavljenka, so bili delavska družina, ker je bilo zemlje le toliko, da je bilo dosti dela, kaj prida pa iz nje niso iztisnili. Pač pa je bilo pri hiši dosti otrok. Kar trinajst se jih je rodilo. Potem pa so leta 1920, ko je v Zireh razsajala griža, štirje umrli od nedelje do nedelje. Albini je bilo takrat trinajst let in sploh zbolela ni. Oče Franc, ki je tri leta starejši od žene, je bil rojen leta 1904 na Selu, kot sin gostača. V družini je bilo pet otrok. Ker pa so bili revni, je moral že s petimi leti za pastirja. Služil v Opalah, to je hribovski vasi nad Zirmi. Pri desetih je že delal pri zidarskem mojstru. Vozil je# »šaj-targe«, pomagal pri obmetavanju, skratka, za vse so ga porabili. Vedno pa je želel na boljše. Zato se je pri petnajstih šel učit za mizarja. Ko je odslužil vojsko, je spoznal Albino, in 20. avgusta 1927 sta se vzela. »Svoje poroke se ne spominjam rada,« poseže vmes mama Albina. »Starši so mi Franca zelo branili, ker je bil reven. Prepovedali so, da bi se poročila z njim in zato nobenega ni bilo na ohcet. Le sestra, ki je bila za družico, je prišla v cerkev, potem pa je morala takoj domov.« Po poroki sta Albina in Franc kupila ostanke nekdanje hiše pri Štrajtu, ki jo je 1926. leta odnesla povoden j, in tam zgradila novo. Franc je potem začel »na svoje«. »Imel sem vajence in pomočnike, 22 vajencev se je izučilo pri meni, vendar je bila vseskozi trda. Komaj sva bila na svojem, je nastopila gospodarska kriza in sem zaslužil le za odplačevanje dolga. Ko sva gradila in urejevala delavnico, sem se namreč moral zadolžiti.« V Francovi delavnici so delali okna in vrata in drugo stavbno pohištvo. Kot se spominja, je največ delal za kmete po Žabnici in Bitnju. Ko so gradili, so mizarja povabili kar na dom.« »Za preživljanje smo pa največkrat morali zaslužiti s kleklanjem. Najprej sem delala čipke sama, ko pa so otroci le toliko porasli, da so lahko stali za .punklom', so morali poprijeti tudi oni.« »Danes je vse drugače. Čeprav ima oče majhno pokojnino, se laže živi. Vsi otroci imajo službe, povsod se vsega dobi.« Slavljenca sta še vedno čila in zdrava, le očetu nekoliko nagaja vid. Kljub temu pa še vedno večino dneva preživi v delavnici, kjer ima vedno dosti dela. »Noben mizar noče več popravljati starega, zato mi dela nikdar ne zmanjka. Lani, ko sem se udaril na prst in nekaj časa nisem mogel za „ponk', se mi je toliko nabralo, da sem potem komaj zmogel.« Če je bila poroka bolj žalostna, je bila zlata toliko bolj vesela. Ob veseli družbi otrok, vnukov in pravnukov in drugih zbranih, je bilo praznovanje res takšno kot se za poroko spodobi. Posebno še, če je zlata. L. Bogataj Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje razpisuje prosto delovno mesto samostojnega prodajalca v trgovini Šenčur za 4 ure dnevno. Pogoji: kvalificiran prodajalec, lahko tudi upokojenec. Pismene prijave sprejema komisija za medsebojna razmerja pri TZE Cerklje v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Gamsi (rta fotografiji) živijo v slogi z mufloni in srnjadjo Večja skrb sodobni vzreji konj mali oglasi • mali oglasi » JESENIŠKI GOBARJI NA IZLETU - Jeseniška gobarska družina je organizirala preteklo soboto izlet na Dolenjsko, ki se ga je udeležilo 50 članov družine, čeprav je sprva z vremenom slabo kazalo, se je leto zboljšalo in omogočilo lepo gobarsko popotovanje. Jeseničani so se ustavili blizu Velikih Lašč in v okolici nabirali gobe. Gobarji so pripravili gobarsko pojedino in družabno srečanje, nazadnje pa so obiskali ie Turjak. — J. Mravlje Člani občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin jeseniške občine so se polnoštevilno odzvali vabilu na utrditev znanja o taktiki, strategiji in streljanju. Preskus znanja je pokazal, da se rezervne vojaške starešine stalno izpopolnjujejo. Osnovne organizacije ZRVS iz jeseniške občine se pripravljajo tudi na občne zbore. Na fotografiji udeleženci enega od predavanj. — B. B. Rateče — Zadnja vas v zgornji savski dolini Rateče iz dneva v dan spreminja svojo podobo in dobiva lepši videz. Ratečani obnavljajo fasade svojih hiš, da pa so hiše še lepše, oblagajo pročelja z bujnim cvetjem in zelenjem. Med cvetjem se še vedno najde pravi gorenjski nagelj, ki krasi stare »ganke«. Vaščani se zavedajo, da z olepšavo vasi vzbujajo pozornost tujih gostov, saj so Rateče vedno bolj pogost motir V tujih revijah in časopisih, s tem pa je seveda zagotovljena reklama in večji obisk, saj magistralna cesta pelje prav skozi vas. — A. K. POP-ROCK FEST ŠENČUR '77 Šenčur — Na nogometnem igrišču bo v nedeljo, 28. avgusta, med 16. in 22. uro srečanje mladih ustvar-> jalcev pop- in ročk glasbe in literatov iz vse Slovenije. Prireditev ne bo tekmovalnega značaja, bo pa lepa in redka priložnost, da se talentirani mladi ustvarjalci uveljavijo. Kljub pesimističnim začetnim izgledom bo zdaj Gorenjsko predstavljalo kar šest glasbenih skupin. To bodo: Tempo in Hudičeva brv iz Škofje Loke, Turisti in Sibila iz Kranja, Sedmina iz Tržiča in domači Dar. Iz drugih krajev Slovenije pa bodo sodelovali naslednji ansambli, dueti in posamezniki: Atmosfera (Šempeter pri Novi Gorici), Grupa 78 (Trbovlje), Žetev (Celje), Jabolko (Sežana), Kvintesenca in FMP (Ljubljana), Taljub in Zoran (Koper) in Jani Kovačič (Ljubljana). In tu so še mladi literati: Bogomir Šefic, Joži Petrič in Gorazd Majaron iz Ljubljane, Damjan Jen-sterle iz Zasipa pri Bledu, Jadran Jadranskv iz Duto-velj, Marjeta Dajčman iz Novega mesta, Helena Gia-comelli iz Domžal, Kranjčan Martin Kadivec ter domačina Franci Erzin in Jožef Sobočan. Na pop-ročk festu v Šenčurju bodo nastopili tudi člani skupine Hudičeva brv iz Škofje Loke Seveda pa v nedeljo v Šenčurju ne bo samo dosti dobre glasbe in literature, saj bodo šenčurski mladinci poskrbeli tudi za pikniško vzdušje z jedačo in brezalkoholnimi pijačami. Organizatorji bodo v primeru slabega vremena prireditev prestavili v dvorano kulturnega doma v Šenčurju. F. Erzin SKOFJA LOKA — Avtobusna postaja na Titovem trgu je vedno polna potnikov, ki hitijo v vse smeri. Kljub vse večjemu številu osebnih avtomobilov, je avtobusni prevoz za marsikaterega krajana še nuja. (-M TOMBOLA ZA NOV DOM Spodnji Brnik, Vopovlje — Gasilsko društvo Spodnji Brnik-Vopovlje je bilo na pobudo krajanov ustanovljeno leta 1951 in združuje 120 članov. Člani društva so izredno prizadevni. Najbolj -aktivne so članska, ženska in pionirska desetina. Gasilci iz Spodnjega Brnika in Vopovelj so prva leta po ustanovitvi gradili dom in kupili motorno črpalko, ki je postala zastarela in so zato pred leti kupili novo. Lani pa je društvo s pomočjo prispevka krajanov dobilo nov avtomobil, ki dviguje učinkovitost gasilcev in omogoča hitrejše posredovanje. V nedeljo, 28. avgusta, bodo gasilci iz Spodnjega Brnika in Vopovelj organizirali tombolo ob gozdu pri novi asfaltni cesti Spodnji Brnik —Vodice. Tombola se bo pričela ob 14. uri, glavni dobitki pa so zastava 101 in zastava 750, barvni televizor, pomivalni stroj, motorna kosilnica itd. Skupna vrednost dobitkov znaša 200.000 dinarjev. Tomboli bo sledila veselica. Organizacijske priprave terjajo veliko dela, v njih pa sodeluje okrog 150 krajanov Spodnjega Brnika in Vopovelj. Za ples bo igral ansambel Trgovci. Izkupiček od tombole in družabne prireditve namenjajo gasilci za popravilo starega doma ali pa za gradnjo novega. Za takšno investicijo pa bo potrebno precej denarja. Doma namreč ne bi uporabljali le gasilci temveč tudi druge družbenopolitične organizacije in društva. Razen tombole so za dom voljeni prispevati tudi krajani, ki še nikdar doslej gasilcem niso odrekli pomoči. P. Jenko Festival domače zabavne glasbe Ptuj — Danes in jutri (26. in 27. avgusta) bo v Ptuju na prireditvenem prostoru na Trgu svobode deveti ptujski festival domače zabavne glasbe. Letošnji festival, na katerem bo nastopilo 24 domačih ansamblov in skupin, bo potekal pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor in podružnice Ptuj. Izbirni del festivala se bo začel danes (26. avgusta) ob 19. uri, finalni del pa bo na programu jutri ob isti uri, ko bo nastopilo deset do dvanajst ansamblov, ki se bodo uvrstili v finale. Z Gorenjske bodo na festivalu nastopili ansambel Gorenjci iz Radovljice, Gorenjski pihalni ansambel iz Radovljice ter ansambel Ivana Ruparja in Puštalski fantje iz Škofje Loke. A. 2. Tale prav nič vzoren izgled je sredi Kranja, in sicer ob Cesti JLA pri restavraciji Turist (na nekdanjem Bekselnu). Najbrž strošek za zapolnitev luknje ne bi bil ravno velik. Seveda pa se ta primer neurejenosti ni »pojavil« sam. Zato bi tisti, ki so pripomogli k temu, morali tudi nekaj narediti za drugačen izgled tega dela v Kranju. — A. Z. — Foto: F. Perdan Jutri izlet na Kranjsko Rinko Kranj — Odsek za planinsko hojo in vodništvo Planinskega društva Kranj prireja jutri, 27. avgusta, celodnevni izlet na Kranjsko Rinko. Udeležence izleta bo ob šestih zjutraj pred kinom Center v Kranju čakal avtobus in jih popeljal do Jezerskega, od koder se bo prek Ledin začel vzpon. Hoje bo za približno 8 ur. -jk vašega Šolarja opremimo in oblečemo od glave do pete v naših poslovalnicah v lescah, radovljici, na bledu in na jesenicah! m u rli a prodam Prodam trajno žarečo PEČ kiip-persbusch in termoakumulacijsko PEČ AEG 6KW. Čeme, Partizanska 10, Kranj 5817 Termoakumulacijsko E KW PEČ prodam. Informacije na telefon 26-549 od 18. do 20. ure. 5818 Prodam motorno žago JONSE-DERES 0,80. Štupar Polde, Bri-tof 282 5819 BETONSKO ŽELEZO 6-12 mm prodam. Ponudbe pod »Poceni« 5820 Poceni prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Hudo-bivnik, Kokrica, Grosova 18. 5821 Prodam belo dolgo čipkasto POROČNO OBLEKO št. 40. Jezerska cesta 27, Primskovo, Kranj 5822 Poceni prodam 800 kosov rabljene cementne streške OPEKE. Šutna 63, Žabnica 5823 Prodam malo rabljen enofazni ELEKTROMOTOR moči 2,2 KW po zelo ugodni ceni. Zupančič Stane, Taleška 1, Lesce 5824 Poceni prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA in žensko poročno dolgo obleko. Telefon 23-451 5825 Prodam kopalno BANJO litože-lezno, prosto stoječo s komplet pečjo in baterijo s stoječim tušem. Bole, Cesta Staneta Žagarja 26, Kranj 5826 Prodam GUMI VOZ 16-colski ali zamenjam za govedo. Naslov v oglasnem oddelku. 5827 OTROŠKO KOLO prodam. Telefon 23-512 Kranj 5828 PES rodovnik, bernardinec, star 2 leti naprodaj. Omejc, Cesta talcev 12, Kranj 5829 Prodam nekaj ostrešja, 50 kom LETEV (remelnov) 4x5, obdelane deske za pobjon, kletna OKNA nova 180 X 80 vezana in dva 80 X 80. Zalog 62, Cerklje 5830 MIZARJI! Prodam stroj za izvrta vanje grč (flikmašina) s tremi glavami. Komenda 36 H. 5831 Prodam dva PRAŠIČKA okrog 50 kg težka. Zalog 31, Cerklje. 5832 Prodam KRAVO osem mesecev brejo, ki bo četrtič telila. Sodnik Jože, Viševca 3 pod Šentursko goro, Cerklje. 5833 Prodam smrekove PLOHE, ban-kine, izruvač za krompir, potreben manjšega popravila. Praprotna polica 6, Cerklje 5834 Prodam žagan LES 5 m dolžine, primeren za gradnjo. Ambrož 1, Cerklje 5835 Prodam večjo količino ZAJCEV. Pretnar Janez, Podbrezje 64 5836 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 68 5837 Ugodno prodam dobro ohranjeno, skoraj nerabljeno RISALNO DESKO 700 X 1000 mm s stojalom in risalnim aparatom Libela Celje. Ovse-nik, Šorlijeva 4, Kranj, tel. 24-295 5838 Ugodno prodam dobro ohranjeno 120-basno klavirsko HARMONIKO znamke HOHNER ATLANTIC IV. Ovsenik, Šorlijeva 4, Kranj, telefon 24-295 5839 Prodam poceni dobro ohranjen PRALNI STROJ in 80-litrski HLADILNIK. Cesta talcev 6, Skofja Loka 5840 Prodam KRAVO s teletom. Gode-šič 13, Skofja Loka 5841 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Puštal 51, Skofja Loka 5842 Prodam nov odličen radiokaseto-fon CHROMDIOKSID 5300. Ogled vsak dan popoldne. Šubic, Sv. Duh 128, Skofja Loka 5843 Prodam KRAVO križanko s četrtim teletom. Cemžar Ciril, Potok 7, Železniki 5844 Prodam KONJA, starega 7 let sposobnega za vsa kmečka dela. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled 5845 Prodam novo MIZARSKO MIZO (ponk), nov 100-litrski SOD, vezana balkonska VRATA z oknom 180 X X 250 cm. Tel. 75-976, Na Trati 26, Lesce 5846 Prodam betonsko ŽELEZO 12 mm ca. 1500 kg. Informacije Dernič, Radovljica, telefon 75-775 5847 Prodam dobro ohranjeno klavirsko HARMONIKO HOHNER VERDI II M rdeče barve, 96-basno, 9 registrov in 3 registre pri basih za 7000 din. Štagar, Gozd Martuljk 57 5848 Prodam lepo veliko VOŠČENKO (rožo). Rešek Anica, Betonova 25, Kokrica 5849 Prodam 3 rabljena OKNA zidarska mera 140 X 120. Žiganja vas 11, Tržič 5850 Ugodno prodam PEČ na olje. Tači Rasima, Stara C. 27, Kranj 5851 Prodam odlično ohranjen črno-beli TV SPREJEMNIK ISKRA ATAIR, star 3 leta. Zbogar, Naklo 212, naselje poleg asfaltne baze 5852 Nemškega OVČARJA z rodovnikom, starega 15 mesecev prodam. Močnik, Britof 162, tel. 23-619 5853 VALILNICA NAKLO prodaja 12 tednov stare jarčke vsako sredo od 8. do 17. ure v vzrejališču Podbrezje. GKZ TZE Naklo Prodam KRAVO po teletu ali te-lico 6 mesecev brejo. Benedičič Jože, Lipnica 11 5834 Prodam suhe bukove DESKE 25 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5835 Prodam 2 dvo- in trokrilna OKNA zasteklena in 4 notranja VRATA s podboji. Šenčur, Beleharjeva 6 ali 10 5856 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice ali za zakol. Strahinj 38, Naklo 5857 Prodam ročno KOSILNICO za vrt. Zavec Ludvik, Hrastje 39 5858 Prodam 1 teden staro TELIČKO čiste frizijske pasme. Mošnje 7, Radovljica 5859 Prodam ribiško OPREMO in nov TV STABILIZATOR. Gubčeva 2, stan. 7, Planina 5860 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič telila. Senično 20, Križe 5861 Poceni prodam 4 rabljena OKNA zasteklena 120 X 130 cm. Velesovska 31, Šenčur 5862 Lepo domačo spredeno VOLNO dobite pri Soklič, Cešnjica 16, Pod-nart 5863 Kdor potrebuje rabljen električni ŠTEDILNIK, naj se javi pri Jero-mel Andreju, Moša Pijade 9, Kranj. Plača samo stroške oglasa 5864 Prodam 7 malo rabljenih OKEN različnih dimenzij, 1 kub. m IVERICE (manjše kose), krušno peč z vratci (rostfrei). Zg. Bitnje 252, Žabnica za gasilskim domom 5865 Prodam HAVBO za sušenje las. C. 1. maja 57/1 5866 Prodam mlado KRAVO s teletom. Voklo 86 5867 Prodam 250 kg betonskega ŽELEZA 6 mm po 8,50 din. Pelko, Likozar-jeva 15, Kranj 5868 Prodam eno sezono rabljen ČOLN T 300, motor TOMOS T in novo rusko KAMERO super 8. Gorjanc Franc, Zg. Bitnje 100 5869 Prodam ASSIMIL italijanskega jezika (plošče in učbenik). Rabič, tel. 21-378 5870 Prodam večjo količino GAJBIC za jabolka in krompir. Posavec 19 a, Podnart 5871 Prodam KOBILO ali menjam za starejšega KONJA ali GOVED. Vir-maše 42, Skofja Loka 5872 Prodam PRAŠIČE težke po 80 kg. Sp. Brnik 19, Cerklje 5873 Ugodno prodam nemški ktlppers-busch. Žiganja vas 35, Tržič 5874 Zaradi selitve prodamo 6 mesecev star REGAL za dnevno sobo, 2 gu-galnika, vitrino, otroški voziček, gramofon s 6 ploščami znamke toska. Ogledi vsak dan do 20. ure. Cankarjeva 14, Kranj 5875 Prodam PSA OVČARJA, dobrega čuvaja. Kokrški log 14, Primskovo, Kranj 5876 Prodam vhodna vrata — borova, naravna brez okvirja 95 X 215 cm, vrata pleskana 65 X 190 cm, okno za' garažo in 2 enodelni okni. Vse kompletno in malo rabljeno. Finžgar Jože, Kropa 126 5877 Poceni prodam malo rabljen kiip-persbusch. Tel. 061-59-352 5878 Poceni prodam dobro ohranjeno tridelno visoko OMARO in globok otroški VOZIČEK TRIBUNA. Ul. Mladinskih brigad 14, stan. 15, Kranj 5879 Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK TRIBUNA. Tekstilna ulica 11, Kranj 5880 Prodam zajkle BLEKENTEN okoreninjene sadike LIGUSTRA, gradbeno OMARICO s trofaznim števcem in rabljen HLADILNIK. Šuceva 9, Kranj, Primskovo 5881 Prodam suha bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 5882 Prodam tri PRAŠIČE od 50 do 60 kg in lažja KONJA. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 5883 Prodam dobro ohranjen izkopal-nik krompirja. Čirče 17, Kranj 5884 Prodam KOBILO bosanko, vajeno nositi in voziti. Suha 44, Kranj 5885 Prodam 1500 kosov strešne OPEKE nove — Novoteks s slemenjaki in robniki. Perko, Zg. Bela 10 5886 Prodam malo kaseto ORODJA za avtomehanika. Kirn, Golnik 7 (Ma-lijevo) 5887 Poceni prodam ZIBELKO z vso opremo. Jereb, Nazorjeva 4, Kranj, telefon 21-045 5888 Prodam lepo ohranjen globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, AVTOSEDEŽ in KOŠ za dojenčka. Jakše, Kebetova 18, Kranj 5889 Prodam BIKA za dopitanje. Sr. Bela 29. Preddvor 5890 Poceni prodam VPREŽNI VOZ in SLAMOREZNICO litoželezno na ročni pogon. Zgoša 30, Begunje 5891 Pomivalno MIZO in ŠTEDILNIK Gorenje poceni prodam. Šivic Jože, Loka 2, Tržič 5892 Prodam 12 mladih CVERGEL pe-telinčke in enoletne OLEANDRE. Zg. Bela 8 5893 Prodam 30 kv. m DESK za opaž (pobjon). Hafner, Žabnica 68 5894 Prodam zaprto krastovo KAD 600-litrsko in 200 kg betonskega ŽELEZA 14 mm. Olševek 3, Preddvor 5895 Prodam klavirsko HARMONIKO 40-basno HOHNER in ročno STISKALNICO za mošt. Zg. Brnik 81 5896 Smrekove PLOHE in COLARICE ugodno prodam. Informacije KRZNARSTVO, Cetinski, Kranj, Maistrog trg 2, ali telefon do 7.30 zjutraj ali zvečer št. 21-205 5986 Prodam 5 KW termoakumulacijsko PEČ. Britof 18, K ranj 5987 kupim Kupim knjige za 7. razred osnovne šole: Naš jezik, Kemijo, Nemščino, Družbeno moralno vzgojo. Dolhar, Predoslje 107, Kranj ali tel. 23-341 dopoldan. 5988 Kupim mladega PSA novofund-landca ali bernardinca, po možnosti brez rodovnika. Naslov v oglasnem oddelku. 5952 Kupim dobro KRAVO mlekarico. Karlin Peter, Virlog 4, Skofja Loka ' 5953 Kupim KOSILNICO BCS ali njej podobno. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Kunšič Boris, Perniki 4, Zg. Gorje 5954 Kupim betonske STEBRE za kozolec. Bergant, Podljubelj 91 5955 Ob sobotah plesna glasba v hotelu Bor Preddvor Rezervacije miz možne na telefon 45-080 vozila Ugodno prodam ZASTAVO 750 letnik 1969, ter ZASTAVO 750 letnik 1966 po delih. Zakrajšek Alojz, Go-bovci 9, Podnart. Prodam RENAULT 8, letnik 1970, karamboliran, komplet ali po delih. Kovor 74, Tržič 5735 ALFA SUD, letnik 1974, odlično ohranjen prodam. Ogled možen vsak dan. Alojz Polajnar, Pristava 81, Tržič 5792 Kupim STREHO za škodo, letnik 1974. Dolinar, Oprešnikova 31, Kranj 5897 NSU 1000, letnik 1966 prodam za 6500 din. Ogled v petek in soboto popoldan pri Starič, Moša Pijadeja 46, Kranj 5898 AUSTIN 1300, letnik 1972, rdeče barve, garantirano, 65.000 km, prodam. Tel. 24-448 5899 Ugodno prodam dobro ohranjeni R 10, registriran do maja 1978. Ogled v soboto od 15. ure dalje. Smolej, Luže 22 a, Šenčur 5990 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do 8.8.1978 za 30.000 din. Orehovlje 13, Kranj 5901 Prodam ali zamenjam novo Z 101 L za gradbeno zemljišče. Murnik, Ve-lesovo 47 5902 ZASTAVO 750, letnik 1967/68, 89.000 km, dobro ohranjeno ugodno prodam. Tel. 21-847 5903 Prodam ohranjeno, registrirano motorno kolo JAWA 350, letnik 1977. Ribnikar, Cerklje 145 5904 Prodam SPAČKA po ugodni ceni. Kranj, Partizanska 44 5905 Prodam osebni avto SUMBEAM 1500, letnik 1973, možno tudi na potrošniško posojilo. Bogataj, Groharjevo naselje 7, Skofja Loka 5906 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, neregistriran, za 3000 din. Ogled vsak dan od 14. do 16. Ure. Zupančič Lojze, Delavska 48 a, Kranj 5907 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran do marca 1978. Ogled v soboto in nedeljo. Žižek, Zg. Brnik 114, nad trgovino Cerklje 5908 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - NaroCnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodajam razstavljen FIAT 1300 po delih. Zg. Brnik 115 (farma), Cerklje 5909 Prodam PRINCA 1200, letnik 1969, po generalni. Ogled možen od 16. do 18. ure. Poženik 20, Cerklje 5910 Prodam MOPED TOMOS V 14. Lamovšek Martin, Zg. Bitnje 270, Žabnica 5911 Zelo ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1970, garažiran, registriran do februarja. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Repič, Bistrica 159, Tržič 5912 Prodam odlično ohranjen FORD ESCORD 1100, letnik 1973 in polos za KATRCO. Maček, Tavčarjeva 9, Skofja Loka 5913 Ugodno prodam RENAULT 4, registriran do avgusta 1978. Jamnik, Podlubnik 162, Skofja Loka 5914 Prodam VW 1302 S, letnik 1972, odlično ohranjen. Svoljšak, Virmaše 1, Skofja Loka 5915 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Zg. Bitnje 68, Žabnica 5916 Prodam FIAT 750, letnik 1967, dobro ohranjen. Ogled vsak dan po 15. uri. Repe Vlado, Sp. Gorje 40 5917 Prodam tovorno novo PRIKOLICO. Biček, Mošnje 26, Radovljica 5918 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, delno obnovljeno. Bešter Miha, Kropa 122 5919 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Rakovec Miloš, Zupančičeva 35, Kranj 5920 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1971. Tel. 81-697 od 6. do 14. ure. 5921 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ZETOR 25 KM. Predoslje 47, Kranj 5922 ZASTAVO 750, letnik starejši, dobro ohranjen, prodam. Marčan, Mladinskih brigad 8, Kranj 5923 Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju, letnik 1968. Zupan, Kidričeva 29, tel. 23-808 5924 Menjam AUDI 100 LS 71 super za malo rabljenega KADETA ali prodam dobremu kupcu, ker nimam garaže. Zglasite se pri Mišu, Koroška 23, Kranj 5925 SAAB - 96, letnik 1974 oktober prodam v odličnem stanju. Kranj, Mlaka 29 B 5926 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, ravno registriran in FORD 15 M, letnik 1970. Telefon 24-891 5927 FIAT 850, dobro ohranjen, prodam. Sp. Brnik 47, Cerklje 5928 Ugodno prodam brezhiben R 12 TL, 1971, 87.000 km, dodatno opremljen — plinska naprava in radio. Kristan, Radovljica, Štrukljeva 25, tel. 064-75-947 5929 AMI 8 dobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Smukavec, Kranj, Kebetova 1 pritličje. 5930 ŠKODO 1000 MB, letnik 1968 ugodno prodam. Ogled 26. 8. in 28. 8. v popoldanskem času. Oman Darij, Benedikova 16, Kranj, tel. 23-624 5931 3 komplet GUME rabljene 750 x X 16 ugodno prodam. Zlatnarjeva 8, Kranj, Stražišče 5932 Odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5933 Prodam PRIKOLICO tovorno s priključkom original za PEUGEOT 204 ali 304. Lesce, Alpska 66 5934 Prodam avto ZASTAVO 101, letnik 1975. Heberle Janko, Lesce, Tovarniška 32, tel. 74-106 5935 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1968 ni registriran. Ogled od 16. ure do 19. ure. Zaplotnik Stane, Šuceva 10, Primskovo, Kranj 5936 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Mihelič Karol, Zg. Veterno 5, Tržič 5937 RENAULT 16 prodam, letnik 1970. Gradišar Peter, Zg. Duplje 66 5938 Ugodno prodam SIMCO 1000 GLS. Šemrov, Naklo 67 5939 Ugodno prodam ŠKODO de lux, letnik 1968, registrirano do konca leta. Smolej Miha, Dobravska 14, Jesenice 5940 Prodam dobro ohranjen MOPED na tri prestave. Trboje 70 5941 Prodam PRINCA 1000. Beljkaš Milojica, Smledniška 80, Kranj 5942 Prodam RENAULT 12TL skoraj nov, prevoženih 29.000 km. Mede-tova 6, Kranj, tel. 23-270 5943 Prodam osebni avto BMW 1600 karamboliran. Lauseger Jože, Bistrica 158, Tržič 5944 Prodam LADO, letnik 1972. Informacije na tel. 47-017, Kranj 5945 Prodam nov TRAKTOR UTB 445 DT Universal z obračalnikom za seno tipa Favorit 220. Grašič. Golnik 14 5946 FIAT 125 PZ, letnik 1972, 69.000 kilometrov, garažiran, registriran do oktobra, kasko zavarovan, ugodno prodam. Ogled v petek in soboto popoldan. F. Medja, Delavska 47, Kranj 5947 Prodam avto 850 special. Vehovec Marjan, Valjavčeva 14, Kranj 5948 Prodam d°bro ohranjeno nemško zložljivo safari PRIKOLICO. Tekstilna 3, Kranj 5949 Prodam LADO, letnik 1972. Ogled v petek in nedeljo. Predoslje 136 5950 Prodam osebni avto VOLKSWA-GEN 1200 J, letnik 1974 in osebni avto FORD CAPRI, letnik 1970. Predoslje 123 5951 stanovanja Prodam dvoinpolsobno etažno STANOVANJE v Kranju (66 kv. m) s centralnim ogrevanjem. Kropov-šek, Šorlijeva 23, tel. 23-081 5799 Proti predplačilu oddam enosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5956 Študent išče SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Priden« 5957 Oddam SOBO dekletu. Naslov v oglasnem oddelku. 5958 Oddam dve opremljeni in ogrevani SOBI, po možnosti s predplačilom. Naslov v oglasnem oddelku. 5959 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Predplačilo za dve leti. Metod, Partizanska 7, Kranj 5960 Iščem neopremljeno SOBO od Radovljice do Kranja. Ponudbe na oglasni.oddelek pod »Soba« 5961 Miren pleskar išče SOBO. Pobarvam stanovanje ali hišo — po dogovoru. Ponudbe pod »Kranj — okolica« 5962 V Radovljici, na Bledu ali širši okolici iščem enosobno prazno STANOVANJE. Ponudbe pod »September« 5963 SOBO prazno z vso oskrbo pri kmečki družini okolica Radovljice za stalno iščem. Ponudbe pod »Mir« 5964 Ogrevano SOBO s souporabo kopalnice išče študent II. letnika VŠOD. Ponudbe pod »Nujno« 5965 SOBO v Kranju, ogrevano, išče študentka VŠOD s septembrom. Pir-kovič Ivanka, Roška 5, 61330 Kočevje 5966 Mati s petletnim sinom nujno rabi SOBO ali manjše STANOVANJE nekje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddajte pod šifro »Nujno« 5967 Mamica z dve in pol letnim sinom išče STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pošljite pof šifro »Nujno« 5968 Trgovski potnik star 55 let, nevezan išče SOBO pri vdovi, ločenki ali samski, možnost ženitve. Ponudbe pod »Kranj in Gorenjska« 5969 Sprejmem delavca, ki bi imel veselje do cementne obrti. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 5815 Sprejmem otroka v VARSTVO. Tači Rasima, Stara c. 27, Kranj 5972 VAJENKO-CA sprejmem za modno krznarstvo iz Kranja ali okolice. Informacije KRZNARSTVO Cetinski, Kranj, Maistrog trg 2 ali telefon do 7.30 zjutraj ali zvečer št. 21-205 5973 PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ išče honorarne DELAVCE za gostinska dela na Ledinah. Vse informacije v pisarni PD Koroška 21, telefon 22-823. Nastop takoj*. 5974 Nujno iščemo žensko, ki bi pazila 16-mesečno punčko. Naslov v oglasnem oddelku. 5975 Iščem VARSTVO za štiriletnega fantka za dve izmeni po možnosti okolica Vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku. 5976 ZIDARSKEGA MOJSTRA iščem za gradnjo hiše. Naslov v oglasnem oddelku. 5977 prireditve GD IZ SREDNJE VASI pri Šenčurju vas vabi v soboto, 27. 8. 1977, ob 19. uri na veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za nagrade. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni. 5978 GD KOKRICA prireja v nedeljo, 28. 8.1977, ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO ob vsakem vremenu. Bogat srečelov in kegljanje. Igra skupina SELEKCIJA! 5979 SZDL LADJA - SENICA uprizarja v petek, soboto in nedeljo, 26., 27. in 28. avgusta, ob 20. uri na Markovem dvorišču na Sp. Senici 1, znano ljudsko igro VERIGA (Zlajdra). Vstopnice se dobijo ali zamenjajo v petek od 16. ure dalje na Sp. Senici 1 5980 DU ŠENČUR vabi svoje člane in ostale krajane na izlet 10.9.1977 v Ptuj. Cena izleta 170 din. Odhod ob 6. uri. Prijavite se čimprej pri svojih poverjenikih ali pri Pajerjevi najkasneje do 4. 9. 1977 5981 Gasilsko društvo Sp. Brnik priredi v nedeljo, 28. 8. 1977, VELIKO ob 14 uri TOMBOLO GLAVNI DOBITKI: 1. ZASTAVA 101 2. ZASTAVA 750 3. BARVNI * TELEVIZOR 4. pomivalni stroj 5. motorna kosilnica 6. ponyexpres 7. hladilna skrinja 8. orodje »Combi« Iskra 9. radioaparat 10. beton, železo (200 kg) 11. ponv kolo 12. sobna vrata (komplet) in več sto manjših dobitkov v skupni vrednosti 200.000 dinarjev. Po tomboli bo velika vrtna veselica. Za ples in zabavo igra ansambel Trgovci Vabljeni posesti Kupim novejšo enostanovanjsko HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Plačam v gotovini« 5970 Frizerski salon — opremljen, oddam v najem. Ponudbe oddajte pod šifro »Kranj« 5971 zaposlitve Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj, izučila ali se zaposlila. Tudi pomagam. Kaplan, Ga-ljevica 14, Ljubljana 5623 AVTO-MOTO DRUŠTVO TRŽIČ IN ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TRŽIČ prirejata dvomesečni tečaj za inštruktorje avto šole za kategorije A, B, C, CE in D. Tečaj se prične v sredo, 7. septembra 1977, ob 17. uri v prostorih Avto-moto društva Tržič, Ulica heroja Bračiča 4, Tržič. Prijave sprejema pisarna društva vsak dan od 7.30 do 14.30, v sredo pa od 7.30 do 12. in od 14. do 16.30. obvestila ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER-ju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 5627 TAPETE polagam prvovrstno. Naslov v oglasnem oddelku. 5982 GRADITELJI: Za gradnjo vaše hiše preskrbim opeko Ljubljanskih opekarn, talne sinter keramične ploščice in strešnik Novoteks. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije daje zastopnik, ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu) tel. 25-579 5406 najdeno Našla se je ZLATA ŽENSKA ZAPESTNICA. Olševek 27 5983 ostalo Preklicujem, kar sem govorila 13. 8. 1977 o Jožici Borštnar, Tomšičeva 19, ker je neresnično. Leban Angelca, Tomšičeva 38, Kranj 5984 Posodim PUNTE. Rebernik, Bele-harjeva 45, Šenčur. 5985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Podjed Vrbančkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in vsem tistim, ki ste jo polnoštevilno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Sajovicu za njegovo dolgoletno skrb in dr. Stenškovi. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom GG in Osnovne šole iz Preddvora, Ljubljanske banke, Elektro in Iskre iz Kranja, PZT iz Ljubljane, ZB in Krajevni konferenci Visoko, tov. Hinku Cigliču za lepe poslovilne besede, DU Šenčur, Senčurskemu oktetu, duhovniku in cerkvenim pevcem za opravljen obred in Kuharjevi mami za zadnjo skrb. Žalujoči vsi njeni. Olševek, 22. avgusta 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Franca Križnarja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Osnovne šole v Gorjah in finančnemu sektorju tovarne Tekstilindus, ki so nam pomagali v težkih dneh, darovali cvetje, izrazili svoje sožalje in ga spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala borcem za severno mejo in borcem NOV za podarjeno cvetje, spremstvo na zadnji poti in poslovilne besede. Toplo se zahvaljujemo dr. Hriberniku za požrtvovalno in dolgotrajno zdravljenje. Prisrčna hvala g. župniku in pevcem. Vsi njegovi! Kranj, Stražišče, 22. avgusta 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Frančiške Bernik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, ji poklonili cvetje in vence, jo pospremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo izrekamo njenemu zdravniku dr. Grilu, sosedom za nesebično pomoč, pevcem in godbi za žalostinke, govornikoma Krajnik Vinkotu in Peternelj Tonetu-Igorju za ganljive besede ter kolektivom KZ Skofja Loka in PO Trata, Centru slepih in oddelku oskrbe, brigadirjem MDA Goric -ko 77 in MDB Jože Gregorčič, organizaciji WI Poljane, Obratu mehanične delavnice Jelovica, Osnovni šoli Sostro in organizaciji RKS Skofja Loka. Vsem še enkrat naša iskrena hvala Žalujoči vsi njeni! Skofja Loka, 23. avgusta 1977 ZAHVALA Ob tragični, nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Ivana Pestarja izrekamo iskreno zahvalo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali in nam v urah obupa stali ob strani; vsem, ki so se v tolikem številu na njegovem domu poslovili od njega, pevcem za zapete žalostinke, godbi, sodelavcem in sindikalni organizaciji iz Save in tov. Milojeviču za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za pogrebni obred, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na poslednjo pot. Neutolažljivi njegovi: žena Milka, hčerka Mili z družino, sinovi Ivo z družino, Tone, Marjan, hčerka Slavka, sestra Francka, nečak Slavko in ostalo sorodstvo. Bobovek, 20. avgusta 1977 OBLETNICA Mineva leto dni kar je ugasnilo dobro in ljubeče srce mojega moža Hironima Mravljeta Tako rad bi bil še živel, a kruta neizprosna smrt te je iztrgala — pustila j.e le bol in neizmerno praznino. Vsem, prav vsem, kateri se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prižigate svečko in poklanjate cvetje — iskrena hvala. Žalujoča žena Pavla Stražišče, 25. avgusta 1977 ZAHVALA Danes mineva mesec dni, kar je prenehalo utripati plemenito srce naše ljube mame, babice, prababice in tašče Ivane Tavčar roj. Dolenc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter počastili njen spomin. Posebej se zahvaljujemo sostanovalcem, znankam in prijateljicam, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Topla zahvala dr. Novaku za vso pomoč v času bolezni. Lepa zahvala družbeno-političnim organizacijam in Krajevni skupnosti Vodovodni stolp, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbi. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Žalujoči hčerki Anica in Angelca z družinama. Kranj, Ziri, 30. avgusta 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega sina, brata in strica Izidorja Eržena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje ter za vsa izražena sožalja. Posebna hvala dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, g. župniku in kaplanu za poslovilne besede in pogrebni obred, enako tudi župniku iz Bele cerkve na Dolenjskem. Iskrena hvala nosačem kolektiva Vino Kranj, govorniku in pevcem za žalostinke. Posebej se zahvaljujemo za darovane vence podjetja Vino Kranj, sodelavcem, klubu »Večno mladi fantje« Radovljica, TOZD-u Vino Kranj, Sindikalni organizaciji Vino Kranj, sodelavcem obrata Bled, delavcem delovne skupnosti Skupnih služb ter kolektivu za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, ata, hčerki Marinka in Ivica z družinama Cerklje, 16. avgusta 1977 Požar in nesreči pri delu Jesenice — V četrtek, 18. avgusta, opoldne je v predelovalnem obratu jeseniške Železarne izbruhnil požar, katerega škoda še ni ocenjena. Delavca v tem obratu Srečko Vlahek in Anton Pintar sta metala kamenje v razne kovinske in lesene predmete. Zadeta je bila tudi steklenica s solitrno kislino. Le-ta se je razlila, kar je bilo dovolj za ogenj. Gasilci so požar omejili in pogasili, sicer bi se utegnil ogenj razširiti tudi na druge steklenice s solitrno kislino. Kaj lahko bi prišlo do eksplozije. Isti dan se je v valjarni na Beli pripetila obratna nezgoda. Poškodovan je bil Nenad Gigovič z Jesenic. Le-ta je delal pri rezalnem stroju, v katerem sta bila nameščena dva omota pločevine, ki bi jih moral posamič zapakirati. Ko se je lotil pakiranja prvega, se je drugi odvil in padel na delavčevo levo roko. Omot tehta več kot tono, Poškodovani je bil prepeljan v jeseniško bolnišnico. Pri omenjenem stroju bi morala praviloma delati dva delavca! nesreče VOZNIK POBEGNIL Kokrica — Voznik princa Franc Zižmont iz Kranja, star 24 let, je vozil v ponedeljek, 2. avgusta, od Kokrice proti Naklem. V levem preglednem ovinku mu je nasproti z veliko hitrostjo in po levem voznem pasu pridrvelo neznano vozilo. Predrzni voznik je s prednjim odbijačem in blatnikom zadel v levo stran Žižmondovega princa. Neznano vozilo ni ustavilo, temveč je oddrvelo proti Kokrici. Prometni miličniki so ugotovili, da gre najverjetneje za mercedes bele barve starejšega datuma. NEPREVIDNO PO GLAVNI CESTI Naklo — Mira Jošt, stara 19. let, in Milena Voglar, stara 18 let, obe iz Naklega, sta v ponedeljek, 22. avgusta, ob pol enajstih zvečer pešačili po magistralni cesti od Police proti Naklem. Po desnem voznem pasu sta hodili vštric, čeprav bi bolje in varneje hodili po bližnji poti za počasni promet. Blizu Naklega je za njima pripeljala voznica osebnega avtomobila Annemarie Pordes iz Hong Konga. Miro Jošt in Mileno Voglar je zbila po cesti. Pri padcu sta bili huje poškodovani in so ju po nuđenju prve pomoči v kranjskem Zdravstvenem domu prepeljali v ljubljanski Klinični center. -jk Naslednji dan, 19. avgusta, se je pripetila v Železarni še druga obratna nezgoda. Sefik Mulalič, delavec nove valjarne, je delal v popoldanski izmeni druge linije. Malo pred deveto uro zvečer se je ta linija ustavila, zato je odšel Mulalič k prvi liniji želeč pomagati. Pristopil je k ožemalnemu valju, ki ga je ta trenutek mazal Djuro Mlinaric. Avtomatsko mazanje se je ustavilo, zato je prišlo do okvare. Sefik Mulalič se je tudi lotil mazanja in zlil na valj tri stekleničke olja. Vrvica od stekleničke je prišla nenadoma pod valj. Mulalič jo je hotel potegniti nazaj, vendar mu je potegnilo roko do komolca pod valj. Hudo poškodovanega so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. -jk OMDR osnovne šole Lucij an Seljak Kranj razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti: - UČITELJA PB razredni učitelj — snažilke na podružnični šoli Orehek. Nastop dela takoj po razpisu. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete Ančka Benedičič iz Ševelj št. 16 se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom infekcijske bolnice iz Ljubljane, g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V imenu sorodnikov družine Lavtar Stražišče, Ševlje, Kranj, Selca, 23. avgusta 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Gorenca iz Pševega se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga spremljali na zadnjo pot. Posebna hvala ZB za venec in predsedniku KS Jošt za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem delovnim kolektivom in sindikalni organizaciji Sava Kranj za darovanje venca. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lep cerkveni obred, zvonarjem, pevcem in pogrebnemu zavodu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena s sinovi in hčerka z družino ter ostalo sorodstvo. Pševo, Zg. Brnik, Drulovka. Kranj, Ljubljana, 22. avgusta 1977 Namesto komentarja Uspeha sta tu, kako naprej? KRANJ - Za konec preteklega tedna je . i po rt v gorenjski metropoli z uspehom plavalca Boruta Petriča na evropskem prvenstvu v plavanju v ■vedskem mestu Jonkopingu in z vstopom domačih vaterpolistov v prvo »vezno vaterpolsko ligo spet pridobil dva izredna uspeha, ki pa bosta terjala obilno pomoč vse naše Športne javnosti. Uspeha sta torej tu, uspeha ki pa terjata novih načrtov in ne malo skrbi «a prihodnost obeh. Kako sedaj naprej h višjim ciljem in ie boljiim uspehom? Če se povrnemo na evropsko prvenstvo v plavanju, smo s tretjim mestom Boruta Petriča jugoslovansko in slovensko ter nenazadnje tudi gorenjsko Plavanje obogatili s se enim izrednim uspehom, ki je plod enega samega »konjenika«, ki se je vse dni prvenstva •am boril s sekundami in minutami med vso plavalno moško elito starega kontinenta. Čeprav je bil najmlajši med že prekaljenimi asi, ni poznal milosti in ui hotel priznati, da se boji mnogo boljših nasprotnikov. Vse dni prvenstva se je na 200 m delfin, 200 m, 400 m in 1500 m kravi izredno boril. V prvih dveh disciplinah sicer ni prišel med osmerico najboljših, vendar je dokazal, da je izredno nadarjen plavalec. V obeh je krepko izboljšal svoja državna rekorda, na vmesnih 200 m delfin pa je na 100 m postavil še nov absolutni slovenski rekord in prvič premagal mejo pod eno minuto. Že prvi nastop je bil zanj lepa spodbuda za nadaljevanje. Tudi na 200 m kravi je plaval bolje kot v svoji kratki plavalni karieri doslej. Z rezultatom pod dvema minutama se je že prebil med prvo dvanajsterico najboljših evropskih plavalcev. V še enkrat daljši disciplini pa je krepko Jtrekrižal račune favoritom, ki so se že meli za finaliste. Mladi Kranjčan je tudi na 400 m kravi dal vse od sebe in zmagal v svoji predtekmovalni skupini in se prvič z novim državnim rekordom spustil pod štiri minute. V finalu je ta dopoldanski rekord za nekaj stoti nk sekunde še izboljšal in zasedel odlično peto mesto. Vse to je dajalo uspešno nadaljevanje, da tudi na 1500 m kravi zaplava v finale. To se je tudi uresničilo. Čeprav v predtekmovanju ni posegel po rekordni znamki, je bilo vseeno pričakovati, da ima za finale še veliko rezerve. In res jo je imel. Toliko rezerve je imel, da ja na koncu utrujajočega moškega maratona izplaval v enajstem času vseh dosedanjih najboljših dosežkov na svetu. Ta fantastični čas novega državnega rekorda — 15:30,74 — mu je prinesel nepričakovano bronasto odličje. S tem časom pa je za nameček še tretji plavalec Evrope. Pred njim sta edino le oba predstavnika SZ Saljnikov — 15:16,46 kar je nov evropski rekord — ter bivši evropski rekorder s 15:27,5 Parinov, ki je bil s 15:30,05 drugi. Torej Borut je tu presenetil vso evropsko plavalno javnost; in tudi svojega trenerja Stjepana Jelačiča in očeta Dragota. Vse to je v veliko korist zdaj že znanemu Petriču, ki mu je prve plavalne napotke dajala njegova bivša trenerka Anka Colnar-Košnik. Če ne bi bilo nje, očeta ter sedanjega trenerja, Borut prav gotovo ne bi bil to kar danes je. VATERPOLISTI PONOVNO PRVOLIGAŠI Čeprav smo tik pred zadnjim nastopom vaterpolistov Triglava v Zadru proti domačemu Jedinstvu že vedeli, da je prvak in novi prvoligaš že odločen, tega nismo hoteli zaupati igralcem. Igralci sami so bili prepričani, da morajo v tem srečanju zaigrati na vse ali nič, če hočejo po sedmih letih ponovno v najvišjo jugoslovansko vaterpolsko družbo. Edini konkurent za prvoligaško druščino je namreč že ure pred tem izgubil že drugo tekmo na gostovanju v Beogradu s tamkajšnjim Studentom. Torej razplet dogodkov v zadnjem kolu je bil v prid kranjskemu drugoligašu. Igralci so torej v Zadru skočili v bazen v prepričanju, da morajo zaigrati na vse. Za to na klopi, kjer je tekmo vodil trener Trifko ni bilo nobenega živčnega vpitja, ko so domačini že v prvi minuti povedli z 2:0. Tudi ko je gostitelj dal še tretji zadetek, je bilo vse mirno. Ko so nato triglavani v preostalih četrtinah vodili, je bilo to le zadovoljstvo vseh. Pa tudi remi na končuje bil dokaj prepričljiv. Sele nato so si igralci in trener stisnili roke,, saj jim je bilo jasno, da so ponovno v tako zaželeni, prvi ligi. In to so letos, to sezono, dolgo deset mesecev, tudi zaslužili. Že nekaj let nazaj se ni tako marljivo delalo kot to. Pred Petričem in vaterpolisti je torej sezona uspehov. Vsi ti uspehi pa nalagajo nove naloge, nova odrekanja, saj bodo vse oči uprte v prihodnji sezoni prav v njih. Boruta čaka nastop na svetovnem prvenstvu v vzhodnem Berlinu, vaterpoliste pa ponoven krst v prvoligaških srečanjih. Vsi pa bodo prav ftotovo potrebni podpore vseh, da bodo ahko uspešno sklenili tudi novo sezono in da bomo tudi na koncu le-te s ponosom v srcu in glasno vskliknili to so Krančani, Gorenjci, Slovenci in Jugoslovani. Že sedaj pa je treba razmisliti, ali bomo kos tem nalogam, ki čakajo nas vse. k v d. Humer Prvoligaš na Nizozemskem KRANJ — Novo pečeni vaterpolski Prvoligaš domači Triglav bo jutri odpotoval na Nizozemsko. Člansko moštvo Triglava bo vrnilo obisk vaterpolistov iz Grttninga, ki so bili v mesecu juniju na gostovanju v Kranju in Kopru. Tu se bodo trikrat pomerili z domačini. Na devetdnevnem gostovanju na Nizozemskem pa bodo Kranjčani zaigrali tudi Ua močnem turnirju v Utrechtu, kjer bodo Poleg njih nastopili še trije nizozemski Prvoligaši. Vaterpoliste Triglava torej čakajo prva mednarodna srečanja kot prvoligaša. -d h Rokometaši Jelovice pomlajeni Trener Igor Stupnišek zadovoljen z dosedanjimi pripravami — Pomladili ekipo — Start v H. ZRL — sever 4. septembra Drugi del priprav, ki se jih je udeležilo 17 igralcev je bil v Slovenj Gradcu, kjer so v petih dneh odigrali tudi štiri prijateljske tekme. S Slovenj Gradcem so prvič izgubili s 26:31 (12:13), drugič pa zmagali z rezultatom 22:21 (11:12). Ravenskega Fužinarja so obakrat premagali z visokim rezultatom, prvič 35:24 (13:11), drugič pa 40:19(16:5). Najboljši strelci so bili Peternel z 28, Veber z 22, Vrbinc s 17, Lušina s 14 zadetki itd. Na pripravah v Slovenj Gradcu so bili tudi mladinci Jelovice, ki so v prijateljski tekmi premagali ekipo Fužinarja z rezultatom 25:14 (13:11). Namen priprav je bil uigranje ekipe v novih taktičnih variantah. Ekipa 12 igralcev se bo določila šele zadnji teden, vendar tudi ne bo dokončna in se bo lahko spreminjala iz tekme v tekmo. Že pred začetkom priprav so ekipo zapustili: Kalamer, Kužel, Oblak in Debenc. Oblak je prenehal z aktivnim igranjem zaradi preobremenjenosti v službi in se ne more udeleževati treningov, Debenc pa se je odločil, da ne želi več sodelovati ter biti trener mladih vratarjev in prvi vratar Jelovice. Vodstvo kluba je zato skušalo okrepiti vrste z nekaterimi igralci od drugod. To jim je tudi uspelo, kajti pred začetkom letošnjega prvenstva so k Jelovici pristopili: igralec ljubljanskega Slovana Fister, piranski vratar Pušpan, igralci Alplesa Lušina, Dolenc in Anžič ter iz Žabnice Fireder in Rebič, bivši igralec Jelovice. Rokometaši Jelovice bodo v II. ZRL-sever nastopali pomlajeni in bo letošnja sezona predvsem priložnost za mlajše igralce Jelovice, med katerimi je že lani zablestel Peternel, ki je kandidiral celo za mesto v državni mladinski reprezentanci. Skofjeločani niso prav nič zadovoljni z žrebom, saj se bodo že v prvi tekmi prvenstva 4. septembra pomerili v Skofji Loki z reškim Kvarnerjem, ki je eden od glavnih konkurentov za naslov prvaka. Tudi v drugem kolu igrajo doma z labinskim Rudarjem, v tretjem kolu igrajo v Senju, v četrtem kolu pa doma z ribniškim Inlesom. V petem kolu bodo gostovali v Rovinju, v šestem pa gostili ekipo reškega Par-tizana-Zamet. V sedmem kolu igrajo z drugim konkurentom za naslov prvaka ekipo Varteksa v Varaždinu, v osmem pa doma z Slatino iz Podravske Slatine. V 9. kolu bo srečanje Industro-montaža : Jelovica, v desetem kolu Jelovica : Zagreb in v zadnjem kolu Jadran : Jelovica. Kljub temu pa so prepričani, da jim bo tudi tokrat uspelo ostati v družbi drugoligašev. Več kot polovica ekip imajo tudi oni svoje dvorane in tako tudi v zimskem času nemoteno trenirajo. Glede na nov registracijski pravilnik in si-' stem tekmovanja v Sloveniji bo tesnejša povezava med gorenjskimi klubi lahko še bolj dvignila kvaliteto rokometa, že sedaj pa imajo dobre stike z ekipo Tržiča. J. Kuhar I t Jf Igor Stupnišek, trener RK Jelovica, ki je v letošnji sezoni zelo pomladil ekipo — Foto: J. Kuhar Skofja Loka — »Le še 9 dni je do pričetka tekmovanja v II. zvezni rokometni ligi. S kondicijskim delom priprav so pričeli dokaj pozno v začetku avgusta zaradi objektivnih težav (dopusti, delovne brigade in razne druge obveznosti), ostali pa, ki niso imeli obveznosti, so pričeli s pripravo že deset dni preje,« pravi trener RK Jelovica Igor Stupnišek. »Prvi del priprav v Skofji Loki je bil kondicijski in je trajal 12 dni. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem s T rtičem, Jadranom in beograjsko Crveno zvezdo, ki je bila na 10-dnevnih pripravah na Goropekah oziroma v Skofji Loki; vendar niso bile najbolj koristne, ker igralci v tem delu še niso vadili z žogo.« KRANJ - PRIPRAVA V POLNEM ZAMAHU - Košarkarji kranjskega Triglava se vneto pripravljajo za novo sezono. Pod vodstvom novega trenerja Marjana Lampreta člansko moštvo - seveda brez Čosiča, vadi petkrat tedensko. Prvega oktobra po vsej verjetnosti v Trbovljah, jih namreč čaka težak izpit. Za vstop v ponovno drugoligaško druščino se bodo morali ta dan pomeriti s selekcijo Dolenjske, republiškim prvakom. Zato so imeli tudi skupne priprave, ki so bile pred dnevi v Ptuju. Tu so se dvakrat srečali tudi z domačo Dravo. V prvem srečanju so bili uspešni Kranjčani, v drugem pa domačini, ki so nastopili tudi s triglavanoma Skubicem in Fartkom. (-dh) »Loka rally 77« prvič za prvenstvo SFRJ Kvalitetni nogometni turnir v Naklem Naklo — V soboto, 27., in v nedeljo, 28. avgusta, organizira nogometni klub Partizan Naklo v počastitev 40-letnice ustanovitve kluba (predvojnega nogometnega kluba Slovan) in letošnjih partijskih in Titovih jubilejev kvalitetni nogometni turnir članskih moštev, na katerem bodo sodelovali: novo člansko moštvo Gorenjske, ki bo jeseni nastopalo v slovenski ligi, nogometni klub Tržič, nogometni klub Lesce in domače moštvo. V soboto ob 7.30 bo žrebanje nasprotnikov, potem pa bosta obe pol-finalni tekmi. Popoldne ob 14. uri pa bo tekma za 3. oziroma 4. mesto. V nedeljo ob 9.30 bo finalna tekma, ki se bo sklenila s slovesno podelitvijo pokala zmagovalcu. Pokal bodo dale družbenopolitične organizacije Naklega in domače moštvo. Tekme bodo na igrišču v Naklem. Turnir pomeni tudi začetek prireditev ob 40-letnici NK Partizan. Prireditelj vabi ljubitelje nogometa, da si ogledajo turnir. L. B. Bled 77 nogometašem Jesenic BLED — V organizaciji nogometnega kluba Bled je bil tu vsakoletni tradicionalni nogometni turnir za prehodni pokal Bleda. Na turnirju so nastopila moštva Lesc, Bohinja, Bleda in Jesenic. Z nekoliko tehnično boljšo, predvsem pa borbenejfto igro v predtekmovanju in finalu, so prehodni pokal zasluženo osvojili nogometaši Jesenic, drugo mesto so zasedli nogometaši Bleda, tretje nogometaši Lesc in četrto nogometaši Bohinja. IZIDI PREDTEKMOVANJA: Jesenice : Bohinj 3:1, Bled : Lesce 5:4 — po streljanju enajstmetrovk, FINALE: ZA l. MESTO: Jesenice : Bled 3:2, ZA 3. MESTO: Lesce: Bohinj 3:1. / V. Matjašič Pokal balinarjem Istre RADOVLJICA - V nedeljo, 21. avgusta, je bilo v Ljubljani na pokritem igrišču balinarskega kluba Zarja 12. tradicionalno mednarodno tekmovanje balinarjev za pokal Gorenjske. Na tekmovanju je nastopilo 12 najboljših ekip iz Slovenije, Hrvatske in Italije. Tekmovanje so pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica organizirah' prizadevni člani balinarskega kluba Radovljica, ki so morali zaradi deževnega vremena v izvedbo tekmovanja vložiti veliko truda in iznajdljivosti. Tekmovanja namreč zaradi stalnega dežja ni bilo mogoče izpeljati na prvotno predvidenih igriščih v Radovljici, zato so iznajdljivi organizatorji tekmovanje prestavili na popoldanski čas, na pokrita igrišča balinarjev Zarje Ljubljana. Kljub nevšečnostim zaradi dežja, pa je bila organizacija tekmovanja zelo dobra, za kar gre pohvala prizadevnim članom balinarskega kluba Radovljica in zahvala za pomoč in razumevanje balinarskemu klubu Zarja Ljubljana. Z boljšo igro v predtekmovanju in finalu so prvo mesto zasluženo osvojili balinarji Istre iz Poreča. IZIDI FINALA: ZA 1. MESTO - Istra : Poreč : Alla Pesa (Italija) 13:11, ZA 3. MESTO — Železničar Postojna : Radovljica 13:8. KONČNI VRSTNI RED: 1. Istra Poreč, 2. Alla Pesa Ronchi (Italija). 3. Železničar Postojna, 4. Radovljica, 5. Šiška Ljubljana itd. V. Matjašič SKOFJA LOKA - Marljivi delavci loškega avto-moto društva, ki ima prek 1500 članov so že v januarju prijavili Zvezni športni komisiji »LOKA RALLY 77«. Turnir ob obletnici GODESIČ - Domače športno društvo Kondor to leto praznuje deseto obletnico organiziranega delovanja. Ob tem praznovanju in v počastitev letošnjih velikih jubilejev bo društvo jutri in v nedeljo organizator nogometnega turnirja za pokal Godešič. Za pokal se bodo borila moštva Alpine, Zbilj, Rateče in domači nogometaši. Prvi dan turnirja bo prvo srečanje ob 14,30, v nedeljo pa ob 8,30. J. S. Letos bo tako prvič v Sloveniji organizirana ena izmed sedmih prireditev v avto rally športu, ki se točkuje za državno prvenstvo Jugoslavije. Da bi bilo tekmovanje v tej zvrsti športa še bolj zanimivo, so se v avto-moto društvu odločili, da hkrati organizirajo tudi republiško prvenstvo. Uspehi kljub denarni suši Tržiški nogomet je letos dobil le 50.000 dinarjev, kar je premalo za normalno delo — Člani in mladinci v lanski sezoni drugi na Gorenjskem, pionirji pa četrti — Športniki sami iščejo denar Tržič - V tržiški občini deluje 17 društev in klubov, katerim ostaja letos za delovanje 1()6 milijonov starih dinarjev, kar je premalo za normalno delovanje društev in klubov, za razširjeno in kvalitetnejše delo in za vlaganja v objekte pa denarja najpogosteje zmanjka. Športniki so zato prisiljeni sami iskati dodatne dinarje, bodisi na način, ki bi mu lahko dejali prosjačenje, ali z organizacijo raznih družabnih prireditev. Nogometaši pri tem niso izjema. Lani so poslovali gospodarno in z redno dotacijo in s pomočjo treh družabnih prireditev preskrbeli denar, ki je zadostoval za redno delo in za Zanimivi srečanji v Puštalu SKOFJA LOKA - Ljubiteljem nogometa in drugim občanom se obetata dve zanimivi nogometni srečanji, ki si jih bodo lahko prihodnji mesec ogledali na igrišču v Puštalu. V sredo, 7. septembra, ob 16. uri se bosta pomerili moštvi nogometnega kluba Maribor in nogometnega kluba LTH. V petek, 9. septembra, pa bo zanimivo srečanje med novinarsko reprezentanco Ljubljane, ki jo bo vodil Tone Fornezzi-Tof in novinarsko reprezentanco Gorenjske. L.B. pokritje starih neplačanih dolgov. Čeprav je organizacijsko delo v klubu slonelo le na dveh ali treh odbornikih in je bila menjava vodstva nogometnega kluba skorajda vsakdanjost, so bili tekmovalni uspehi v lanski sezoni zavidljivi. Člansko moštvo je bilo drugo na Gorenjskem. Enako mesto so zasedli mladinci, pionirji pa so bili kot novinci četrti. Ob tem pa je zmanjkSvalo denarja za vzdrževanje in popravilo objektov, saj je zob časa načel opremo, igrišče in garderobe. Letošnja denarna pomoč nogometašem je pičlejša od lanske. Le pet starih milijonov so dobili, kar je najmanj 3 milijone premalo za normalno delo. Da bi prebrodili krizo, so se nogometaši na izrednem občnem zboru odločili za dodatne akcije, ki bodo /.boljšale gmotni položaj kluba. Organizirali bodo družabne prireditve in nogometno igrišče odstopili za parkirišče na bližnji šuštarski nedelji! Po razpravi na izrednem občnem zboru sodeč, kjer so potrdili nova klubska pravila in izvolili nov izvršilni odbor, pa to niso edini problemi tržiškega nogometa. Utrditi kaže vodstvo kluba in vključiti vanj več igralcev, obenem pa dejavnost kluba večkrat prikazati javnosti. Nogomet mora v osnovne šole, razen tega pa se morajo nogometaši tvorneje vključevati v interesno skupnost za telesno kulturo. Za člana kluba tajnosti v organizaciji, katere član je, ne bi smelo biti. Zato bo naloga novega izvršilnega odbora seznaniti člane z novimi pravili in z razpravo ter sklepi na izrednem občnem zboru. Ker je oprema draga in dragocena, kaže z njo boljše in odgovornejše ravnati. Mogoče so dejali na izrednem občnem zboru, bi kazalo razmišljati o namestitvi gospodarja kluba, kar je pred leti že bilo in se je dobro obneslo. J. Košnjek Prireditev bo od 23. do 26. septembra; samo tekmovanje bo v soboto, 24. septembra. Proga bo dolga 765 km, tekmovanje pa bo trajalo za vsakega tekmovalca 876 minut. V tem času bodo morali tekmovalci opraviti pet gorskih hitrostnih preskušenj, se 24-k rat ustaviti na prehodnih kontrolah, ki so po vsej dolžini proge postavljene tako, da tekmovalci med tekmovanjem v nobenem primeru ne morejo krajšati proge. Med celotnim tekmovanjem bodo morali osemkrat v Skorjo Loko na Časovno kontrolo, ki bo v vsaki posamezni etapi postavljena pri bencinski črpalki na Trati, Kidričeva cesta. Vsi prijavljeni tekmovalci, prireditelj jih pričakuje med 80 in 160, bodo vosili isto progo, tako sa državno prvenstvo Jugoslavije kot za republiško prvenstvo Slovenije. Tekmovalci sa republiško prvenstvo bodo zaradi dolžine proge in težavnostne stopnje »LOKA RALLY« prejeli za uvrstitve dvojne točke, prav tako pa tudi nagrade. Prireditelju je uspelo, da je dobil od republiške športne komisije pristanek da se »LOKA RALLY 77« točkuje dvojno sa prvenstvo Slovenije. Na »LOKA RALLY 77«, ki bo čez mesec dni, bomo lahko prvič videli vse vrhunske tekmovalce v državnem prvenstvu saj se bodo le-tega udeležili vsi. O letošnjem prvenstvu bo namreč odločalo prav tekmovanje v Skofji Loki, sa prvenstvo Slovenije pa bo to tekmovanje prvo v letošnji sezoni. Da bi prireditev čim bolje uspela, so v društvu te izdelali celotni načrt izvedbe. V tekmovalnih dneh bo zaposlenih 130 športnih funkcionarjev, sodnikov, časomerilcev, vezistov, rediteljev itd. IVK Kolesarski veterani na Beli ZGORNJA BELA - Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica bo v nedeljo, 28. avgusta, ob 9. uri organizirala kolesarsko dirko »III. pokal Kokrice.« Start in cilj dirke bosta na vrhu vzpetine na Zgornji Beli, proga pa bo krožna, v času dirke zaprta za ves promet, in bo potekala po Zgornji in Srednji Beli. Prvi bodo startali člani C (od 18 do 34 let), ki bodo morali prevoziti 10 krogov, t. j. 34 km. Ob 10. uri bodo začeli boj na 27,20 km dolgi poti veterani A (35 do 39 let), nato veterani B (40 do 44 let, 20,40 km), veterani C (45 do 49 let, 17 km), veterani D (50 do 59 let, 13,60 km) in kot zadnji ob 12.30 veterani E (nad 60 let, 10,20 km). Pravico udeležbe na dirki imajo turistični in rekreativni kolesarji od 18. leta dalje, Prijavijo se lahko od 7.30 do 8.30 v tehnični pisarni v gostilni Bizjak na Beli. To je letos že tretja in obenem zadnja dirka, ki jo organizirajo prizadevni Ko-kričani in velja za slovensko prvenstvo. Dirka bo zanimiva, čeprav ne nastopajo vrhunski kolesarji, je pa zato bolj sproščena in prijateljska. Nastopili bodo tekmovalci vseh slovenskih klubov, ki imajo v svojih vrstah tudi člane C in veterane. Organizatorji P* pričakujejo tudi kolesarje pobratenega kluba A dri a iz Trsta. H. J. Najboljši plavalci OOS Iskra Otoče RADOVLJICA - V okviru športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v kopališču v Radovljici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica so tekmovanje organizirali člani plavalnega kluba Radovljica. Na tekmovanju, ki je bilo v hladnem in deževnem vremenu je nastopilo 117 tekmovalcev iz 36 osnovnih organizacij sindikata. Moški so bili razdeljeni v pet, ženske pa v tri starostne razrede in so tekmovali v plavanju na 50 m kravi, 50 m prsno, 50 m hrbtno in v štafeti 4x50 prosto. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa KOOS Elan Begunje in pri ženskah ekipa KOOS Vezenine Bled. V skupni uvrstitvi pa je že tretjič zapored prvo mesto osvojila ekipa OOS Iskra Otoče. Vrstni red: ženske - 50 m kravi do 27 let: 1. Bajželj, 2. Matjašič, 3. Pikon, od 27-35 let: 1. Melink, 2. Lakota, 3. Poljanec, nad 35 let: 1. Djordje-vič, 2. Jug, 3. Jarc; 50 m prsno do 27 let: 1. Bajželj, 2. Matjašič, 3. Mlakar, od 27-35 let: 1. Polianec, 2. Rovan, 3. Ažman, nad 36 let: 1. Kvas, 2. Djordjevič, 3. Ahačič 50 m hrbtno do 30 let: 1. Pikon, 2. Melink. 3. Mlakar: Moški - 50 m kravi do 27 let: 1. Hrustelj, 2. Hegler, 3. Mandeljc, od 27-36 let: 1. Selan, 2. Milojevič, 3. Arh, 36-40 let: 1. Kokalj, 2. Gardener, 3. Arh, 40-46 let: 1. Mevlja, 2. Arh, 3. Zupan, nad 45 let: 1. Mikeš, 2. Majer, 3. Rant: 60 m prsno do 27 let: 1. Ravnikar, 2. Jen-sterle. 3. Mandeljc, 27-35 let: 1. SekovaniČ, 2. Zupan, 3. Vovk, 35-40 let: 1. Romih, 2. Pikelj, 3. Kelih, 40-46 let: 1. Pogačnik, 2. Mevlja, 3. Kvas, nad 46 let: 1. Beravs, 2. Rant, 3. Malej; 50 m hrbtno do 27 let: 1. Ravnikar, 2. Hrustelj, 3. Hegler, 27 - 35 let: 1. Selan, 2. Arh, 3. Milatovič, 36-40 let: 1. Kokalj, 2. Pikelj, 3. Kozamernik, 40 — 45 let: 1. Iskra, 2. Hrovat, 3. Zupan, nad 46 let: 1. Mike?., 2. Beravs, 3. Majer, Štafeta 4x50 moški: 1. Iskra, 2. Elan, 3. Veriga ženske: 1. Iskra, 2. Zdravstveni dom Radovljica Ekipno ženske: 1. Vezenine Bled 158, 2. Iskra Otoče 122,3. Veriga Lesce 76; Ekipno moški: 1. Elan Begunje 233, 2. Iskra Otoče 221,3. Veriga Lesce 163; Ekipno skupaj: 1. Iskra Otoče 343, 2. Vezenine Bled 286, 3. Elan Begunje 256, 4. Veriga Lesce 239, 5. Zdravstveni dom Radovljica 102. V. Matjašič Marjan Mencinger iz Lesc je izdelal 4 metre dolg, prav toliko širok in 17 kilogramov težak model letala DC-9, v katerega je med drugim vložil 3000 delovnih ur, kije pretekli teden uspešno poletel Marjan Mencinger, kije izdelal enega največjih letalskih modelov v Evropi, ima v vnuku Romanu zvestega pomočnika. Oba sta se ie dogovorila, da bosta složno izdelata tudi model concorda — Foto: F. Perdan te dni po svetu V BELGIJI 255.000 BREZPOSELNIH Po nedavnem odpustu kakih 10.000 delavcev je trenutno v Belgiji okoli 255.000 ljudi brez dela. Večinoma so to osebe, ki so začasno ostale brez zaposlitve zato, ker so prosvetne ustanove med poletnimi počitnicami pre-nohnle delati. Med brezposelnimi pa je tudi okoli 15.000 mladih strokovnjakov, ki v Belgiji čedalje teže najdejo aeio.' Sindikati vidijo izhod iz položaja predvsem v skrčenju delovnega časa, skrajšanju časovnih rokov za upokojitev, prepovedi honorarnega dela ipd. USPEŠEN KONEC DELA Sovjetska orbitalna postaja Saljut je. Uspešno končala svoje poslanstvo, potem ko je (ili.lO-krat ohkrožila zemljo. ZaSla je v zemeljsko atmosfero nad zahodnim delom Tihega oceana in »ugasnila«. PROTI PODRAŽITVI KAVE V mehiškem glavnem mestu so se v začetku tega tedna sestali predstavniki latinsko-smeriikih izvoznic kave. Namen sestanka je ohranitev cen kave na svetovnem trgu in ustanovitev stabilizacijskega sklada, ki bi varoval pridelovalce in izvoznike Latinske Amerike. Sestanek je hkrati priprava na zasedanje mednarodne organizacije za kavo, ki se bo začelo prihodnji teden v Nairobiju. NEZADOVOLJNI KOLUMBIJCI Trije mrtvi in petinštirideset ranjenih je bilanca nedeljske demonstracije v Caicedu na jugu Kolumbije. Demonstranti so grajali družbeni in ekonomski položaj v državi. Omenjena stavka je uvod v napovedane velike socialne nemire. Napetost sedanjega položaja v Kolumbiji dokazuje tudi ustanovitev »enotne fronte«, ki nastopa proti vladi vseh državnih sindikalnih central, čeprav se le-te idejno ostro razhajajo. VEDNO MANJ PRISTAŠEV Kot peti v zadnjih nekaj tednih je odstopu s položaja podpredsednik enotne afriške nacionalne zveze (UANC) Elliott Gabellah. Organizacijo vodi tkof Musoreva. Razlog za odstop je v tem ker UANC ni uspelo doseči nacionalne enotnosti in je postala plemenska organizacija, s katero manipulirajo iz tujine, je izjavil Gabellah. ALŽIRIJA POTEGNILA »KRATKO« Švicarske sodne oblasti so pozvale Alžirijo, naj v dveh mesecih izplača švicarski državi 470.000 frankov. Toliko so znesli sodni in odvetniški stroški maratonske pravde, ki jo je sprožila Alžirija, ko je skušala vrniti v svoje trezorje okoli 18 milijonov dolarjev. Ta denar je vložil bivši generalni sekretar in blagajnik alžirske osvobodilne fronte Mohamed Kider v neko švicaroko banko v Ženevi, ko pa je pobegnil iz države, je denar »odšel« z njim . .. NARKOMANI V HONG KONGU Komisija za preučevanje narkomanije v Hong Kongu je objavila podatek, da je v bolnicah tega mesta več kot 8 tisoč narkomanov. To je do sedal največje število, predvidevajo pa, da je vseh uživalcev mamil v Hong Kongu od 80 do 100 tisoč. V ZRN KONEC S »HROŠČI« Avtomobilska družba Volksvvagen ie objavila, da bo do konca leta ustavila domačo proizvodnjo klasičnega »hrošča«. Kljub ustavitvi proizvodnje v ZRN pa bodo po svetu še izdelali po kakih tisoč i shaošesini ns das> 1 ■" NOV AVTOMOBIL V tovarni avtomobilov v sovjetskem mestu Gorki so te dni dokončali prototip novega potniškega avtomobila. Nova »čajka« bo po zatrjevanju strokovnjakov te tovarne bolj udobna in bo zadovoljila še tako razvajenega potnika. Posebno pozornost so konstruktorji posvetili zunanjemu videzu vozila. SKANSEN NA POLJSKEM Petindvajset starinskih hiš in hišic že stoji na gričevnatem področju pri Novem Soncu v Sudetih na Poljskem. Do leta 1980 bodo postavili še 35 stanovanjskih hiš; takšnih, kot so bile hiše v Sudetih v prejšnjem stoletju. Eksponati etnografskega parka, ki že sprejema obiskovalce, pa niso verni posnetki takratnih hiš, temveč prave hiše, ki so jih strokovnjaki v celoti prenesli, zaščitili in postavili v parku. Hkrati urejujejo tudi okolico, da bi dobili čimbolj verno podobo takratnih vasi in življenja v njih. Vse hiše so narejene iz lesa in na nekaterih stenah so zelo lepe freske, ki so jih naredili neznani umetniki-samouki. IZGNALI BIVŠEGA PRIPADNIKA CIA Bivšega pripadnika ameriške obveščevalne službe CIA so izgnali iz Francije. Phillip Agee je namreč v nedavnem intervjuju izjavil, da bi CIA s svojim posredovanjem lahko preprečila prihod levičarjev na oblast v Franciji. Dejal je tudi, da bo še naprej razgaljal dejavnost CIA v Evropi in na svetu. Tako kot junija britanski funkcionarji, je tokrat francoski notranji minister izjavil, da predstavlja Phillip Agee s svojo dejavnostjo nevarnost za državo. Phillip Agee je zapustil ameriško tajno službo 1969. leta. »VOYAGER 2« V VESOLJU V soboto, 20. avgusta, so v Cape Cana-veralu izstrelili vesoljsko ladjo »Vovager 2«. Kljub manjšim napakam po vzletu ladja uspešno nadaljuje pot proti Jupitru in Saturnu. Že 1. septembra pa nameravajo izstreliti še »Vovager 1«. Namen vesoljskih ladij je prelet planetov Jupitra in Saturna in pošiljanje posnetkov teh planetov na Zemljo. HUNTA SE NE DA Vodja čilenske vojaške hunte general August o Pinochet je Cilencem sporočil, da bodo parlamentarne volitve v tej državi morda (!) sklicali šele čez osem ali deset let. Pripomnil je tudi, da še nekaj let ne bo dovolil obnovitve dejavnosti sindikata in političnih strank. ČRNA MRZLICA V INDIJI V indijski državi Bihar je za črno mrzlico zbolelo prek 30.000 ljudi. Strokovnjaki menijo, da bo za to pogosto smrtno boleznijo v naslednjih dveh letih zbolelo že okrog 150.000 ljudi. Bolezen, ki jo prenaša posebna vrsta muhe, je zajela cela naselja, zdravniki pa ugotavljajo, da je zaradi nje umrlo že 2000 do 10.000 ljudi. ZLOČINEC ROSCHMANN UMRL Interpol je potrdil, da je v Paragvaju zaradi srčne kapi umrl Edward Roschmann, esesovski oficir, obtožen za pokol Židov v Latviji med vojno. Mednarodna policija je po prstnih odtisih spoznala Roschmanna, znanega kot »klavca iz Rige«, ki je bil odgovoren za smrt 40.000 ljudi. PREBIVALSTVO SZ Državni zavod za statistiko SZ je objavil, da je imela SZ 1. julija letos 258,9 milijona prebivalcev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je število prebivalcev povečalo za 2,2 milijona. Srečanje škofjeloških aktivistov septembra SKOFJA LOKA - Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je nameravala v soboto, 27. avgusta, pripraviti v Železnikih srečanje medvojnih aktivistov Osvobodilne fronte Škofjeloškega okrožja. Načrtovanega srečanja zaradi časovne in organizacijske usklajenosti v soboto ne bo. temveč se je organizator odločil, da bo srečanje 18. septembra na Lenartu v Selški dolini. Ob tej priložnosti bodo na Lenartu odkrili spominsko ploščo padlim članom gospodarske komisije takratnega okrožnega odboru Osvobodilne fronte za škofjeloško okrožje, j k Lesce — Petdesetletnik Marjan Mencinger, strojni tehnik-konstruk-tor, predvojni letalski modelar in član Aerokluba iz Kranja, doma iz Lesc, je pretekli teden na leškem letališču pognal v zrak največji letalski model v Srednji Evropi in , enega od sedmih največjih modelov na svetu. Gre za kopijo potniškega letala DC-9, ki se je dvignil skoraj 150 metrov visoko in po desetih minutah leta varno pristal. Marjan Mencinger, ki je zaradi svojega navdušenja za letalsko modelarstvo in jadralno letenje dobil marsikateri »cvek« med šolanjem, je za izdelavo makete DC-9 potrošil več kot milijon starih dinarjev. V maketo je vgradil balzo, stiropor, poliester folijo in aluminij. Dve leti je v svoji delavnici snoval maketo in vanjo vložil 3000 delovnih ur. DC-9 je dolg štiri metre in prav toliko širok, tehta pa 17 kilogramov. Motorji imajo moč treh konjskih sil, maketa pa se lahko dvigne 300 metrov visoko. Zmožnosti letala so sicer večje, vendar zaradi zmanjšane vidljivosti ne kaže tvegati, saj mora imeti modelar maketo stalno pred očmi. Deset modelov je za zdaj že izdelal mojster Marjan Mencinger iz Lesc. Med drugim je izdelal kopije messershmitta, piperja, karavele in še nekaterih drugih letal. Šest modelov se je že raztreščilo. Pa Marjan vendarle ni zgubil volje do dela. Pri tem mu predvsem moralno pomagata žena Verena in sedemletni vnuk Roman! Repe razbitih maket Mencinger obeša na steno stanovanja. Vsaka šola nekaj stane, poudarja Marjan, in pri vsaki razbiti maketi se modelar nekaj novega nauči. Marjan Mencinger iz Lesc že snuje nov podvig. Izdelati namerava velikansko letečo maketo concorde. Dolga bo več kot 6 metrov, razpon kril pa bo dosegel 2,6 metra. Izdelava tega modela bo zahtevna, saj modelar z letali, ki imajo delta krila, še nima izkušenj. Zato bo najprej izdelal prototip in se šele nato lotil izdelave glavnega modela. Concorde bo terjal od Mencingerja več kot dve leti dela, vendar je modelar trdno prepričan, da bo uspel! J. Košnjek Uši ponovno na pohodu Higiensko epidemiološka služba Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko obvešča prebivalce Gorenjske, da je ušivost na Gorenjskem ponovno v porastu pri otrocih in odraslih. Ob koncu šolskega leta je ušivost med šolarji zaradi upoštevanja navodil za razuše-vanje močno upadla, v nekaterih krajih so jo uspeli popolnoma odpraviti. Med počitnicami pa se je zaradi živahnejšega gibanja prebivalstva (izleti, dopusti itd.) ušivost zopet razširila. Opozarjamo predvsem starše šolskih in predšolskih otrok,' da pred pričetkom pouka pregledajo glave svojih otrok na morebitno ušivost. Ce zasledijo uši, naj jih po spodaj navedenem postopku odpravijo. Če starši ne bodo opravili uši pri otrocih pred pričetkdm šolskega leta, se bodo z njimi srečevali preko vsega leta. J POSTOPEK IN SREDSTVA ZA ODSTRANJEVANJE UŠI - RAZUŠEVANJE Naglavna uš je> sivorumene barve, približno 3 mm velika. Živi na lasišču, najdemo jo lahko tudi v obrvih. Hrani se s krvjo in ker je zelo požrešna, povzroča zaradi gibanja in hranjenja močno srbenje. Uš živi 6 — 8 tednov, v tem času zleze samica veliko število sivorumenih gnid (jajčec), ki jih prilepi z lepljivo tekočino na lase v bližini kože. Iz gnid se v enem tednu razvije ličinka in v treh tednih odrasla uš. Ker živi uš v vodi do 24 ur, se ušive osebe ne smejo kopati v skupnih bazenih. Uš je naprijetna, ker povzroča močan srbež in nevarna, ker lahko prenaša povzročitelje nekaterih nalezljivih bolezni. 1. Pitroid prašek Lasišče enakomerno naprašimo s Pitroid praškom. Po zaprašitvi lasišče pokrijemo z ruto tako, da je okrog glave tesno zavežemo. Naslednji dan lasišče umijemo in prečešemo z gostim glavnikom namočenim v vroč kis. Postopek ponavljamo 2 krat na teden, 3 tedne, ker z njim ne uničimo gnid v razvoju, temveč le uši, ki se v tem času izležejo. 2. Nerazredčeni jedilni kis (5-odstotni acidum aceticum) Umito lasišče namažamo z jedilnim nerazredčenim kisom (5-odstotni kis), glavo pokrijemo z polivinilom, nato pa jo zavijemo še v toplo brisačo ali ruto za 1 uro. Po 1 uri ponovno umijemo glavo 8 šamponom. Postopek ponavljamo. 3. Mazilo proti ušem (20-odstotni benzin-benzoat) Z mazilom zvečer namažemo lasišče in ga zavežemo z ruto. Zjutraj glavo z neutralnim šamponom (Irsa) temeljito isperemo. Postopek ponovimo po 1 tednu. Ker nobeno od navedenih sredstev ne uničuje gnid, se mora postopek 3 krat ponoviti v presledku 1 tedna. Naglavno ruto ali brisačo, s katero smo imeli pokrito glavo, namočimo takoj po uporabi za 2 uri v toplo vodo z dodatkom pralnega praška in temeljito operemo ter zlikamo z vročim likalnikom. Glavnike in krtače za lase namočimo v vroč nerazredčen jedilni kis. Ce se pri razuševanju odločimo za striženje las, kar pa ni obvezno, moramo ostrižene lase zaviti v papir in takoj sežgati. Pri pojavu uši pri enem članu družine moramo pregledovati lasišče tudi ostalim članom družine. Ce najdemo uši ali gnide, izvršimo isti postopek za razuševanje. EPIDEMIOLOŠKI ODDELEK ZSMH KRANJ dr. Alma Vadnjal Gorenjska vplačala prek polovico V vseh gorenjskih občinah je že vplačanega več kot polovico vpisanega posojila za ceste Po podatkih republiške skupnosti za ceste so v vseh slovenskih občinah do konca junija letos vplačali že več kot polovico vpisanega posojila za ceste. Gorenjske občine so v primerjavi z ostalimi v zgornji polovici. Tako so v jeseniški občini vplačali od 28,217.996 dinarjev vpisanega posojila (kar je 47,9 odstotka več od predvidenega vpisa) že 55,2 odstotka ali prek 15,5 milijona dinarjev. Od predvidenega vpisanega zneska posojila pa so vplačali 81,7 odstotka. V kranjski občini, ki bi morala vpisati nekaj nad 37,9 milijona dinarjev, vpisanega pa je bilo prek 56,7 milijona dinarjev, so do konca junija vplačali prek 33,5 milijona dinarjev Začeti z gradnjo obvoznice Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji v torek, 23. avgusta, med drugim razpravljal tudi o izgradnji regionalnih cest v občini. Na seji so še posebej opozorili, da je treba čimprej začeti z gradnjo radovljiške obvoznice. Sedanji most čez železniško progo namreč ne bo več dolgo zdržal, razen tega pa je na tem območju vsak dan več težav zaradi ozkega grla. Zato so člani izvršnega sveta menili, da se je treba lotiti vsaj prve faze izgradnje obvoznice, ki poteka od mostu čez Savo do čebelnjaka. Glavni projekt za ta odsek je gotov. Po predračunih, ki so že gotovi, bi gradnja tega odseka veljala okrog 7,5 milijona dinarjev. Komunalna interesna skupnost bi morala zagotoviti 2,3 milijona dinarjev, razliko pa naj bi dobili od posojila za ceste, pri čemer bi republiška skupnost za ceste morala dati garancijo za kredite. Hkrati pa bodo nadaljevali z dogovori z republiško skupnostjo za ceste 6 financiranju izgradnje celotne obvoznice. Na izvršnem svetu so menili, da bi z izgradnjo prve faze obvoznice že v precejšnji meri rešili oziroma ublažili sc(l;iii|i problem v občini. . , A Z. ali 59,2 odstotka. Od predvidenega vpisanega posojila pa.88,6 odstotka. Podobno je tudi v radovljiški občini. Predvideni plan vpisanega posojila so lani presegli za 35 odstotkov. Od nekaj več kot 20,5 milijona dinarjev pa so vplačali že 61,6 odstotka posojila. Od predvidenega vpisanega posojila pa 83,1 odstotka. V škofjeloški občini so lani predvideno vsoto vpisanega posojila presegli za 53,6 odstotka. Vplačali so že 55,6 odstotka vpisanega posojila oziroma 85,3 odstotka od predvidenega vpisanega posojila. Za 32 odstotkov so lani presegli predvideno vpisano posojilo tudi v tržiški občini. Do 30. junija so od vpisanega zneska vplačali 54,5 odstotka, od predvidenega vpisa pa 72 odstotkov. Ugotovimo torej lahko, da akcija vplačevanja vpisanega posojila za ceste na Gorenjskem dobro poteka. Za primerjavo povejmo, da Še v nobeni slovenski občini od vpisanega posojila niso vplačali celotnega zne- ska, le v štirih občinah so vpalačali več, kot je znašal predvideni vpisani znesek posojila za njihovo občino. To so občine Žalec, kjer so od prvotno vpisanega zneska posojila vplačali 118,4 odstotka (od dejansko vpisanega pa 49,1 odstotka), Slovenske Konjice 107 odstotkov (42,6 odstotka), Murska Sobota 102,3 odstotka (58,9 odstotka) in Mozirje 110,3 odstotka (71,4 odstotka). A. Zalar Tradicionalno srečanje tabornikov BOHINJ - Republiška konferenca zveze tabornikov Slovenije bo v nedeljo, 28. avgusta, organizirala v Bohinju tradicionalno srečanje tabornikov. Srečanje bo hkrati pomenilo tudi zaključek letošnje taborniške Gozdne šole v Bohinju. Taborniki se bodo zbrali na prostoru Gozdne šole (Naklova glava) ob 10. uri dopoldne. Za gornji posnetek hi morda lahko tudi rekli, da vse bolj postajamo ljubitelji narave. A tokrat ne gre :a tovrsten odnos do :ilravega in čistega okolja, pač pa :a pranje jeklenega konjička ob strugi Sare v Kranju. \'enio. da takšno etšeenjc oh rekah m vodah m dovoljeno, čeprav /<• :a tiste, ki sv na lotijo morda prijetno. Prav hi {»to, tla hi sami sptr^mili, <■ to pranje avtom<>-bi lov oh reki Savi r Kranju /e :e kar rev ali mani sploščil po/av A Z -h'oto; /■'. I'e nI a n