AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 34
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
23. avgusta 1973
■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbb^bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb.bbbkbbbb ■■■■aaBaaaaBBaBaaaaaaMaBBBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaahaaaaaaaaaaaaBi
■IBB..........
Zemljo v prave rohe
POGLED NAZAJ
Una “reforma” abusiva
Usoda Ljubljanskih vrat
članek is tem naslovom je 26. julija natisnilo ljubljansko Delo. Slovenska republiška skupščina je namreč sprejela dva zakona, ki naj bi pripomogla, da bi slovenska zemlja zopet rodila in pridelala kruha, ki ga morajo danes dovažati od drugod. Sta to: zakon o kmet. zemljiščih in zakon o dedovanju kmet. zemljišč in kmetij.
Četrt stoletja je preteklo, da so današnji gospodarji naše dežele prišli do spoznanja, da je njihova kmečka politika propadla na vsej črti. Danes iščejo razlage, zakaj je do poloma prišlo, član-kar pravi med dugim, da so „kmetijske organizacije,” ki so bile doslej privilegirane, spretno izkoriščale svoj položaj.
Z zemljo, ki so jo poceni ali zastonj dobile, so kupčevali, špekulirali in jo u-porabljali v nekmečke namene. Oškodovana je bila družba, ker zemlja ni služila namenu, za katerega je bila določena. Občinske skupščine — te so danes v domovini mogočen birokratski nestvor — so segale neusmiljeno po tej rodni zemlji in na njej ustanavljale cela naselja, tovarne, športne in letoviške naprave in podobno, ker je bila cena teh zemljišč najnižja. Dalje navaja pisec za nas nov pojav: Kar trideset odstotkov kmečkih gozdov in ne dosti manj poljske zemlje v Sloveniji je že v rokah nekmetov, meščanov, uradnikov in vladnih ljudi, ki v gozdove in polja vlagajo svoje prihranke za negotovo bodočnost. Poseben problem je neobdelana zemlja, ki je je od leta do leta več. Te pušče so večinoma v rokah nekmetov, ki jih ali ne znajo ali nočejo obdelovati, člankar omenja še stari zakon o dedovanju, ki je dovoljeval drobljenje kmetij in so tako prehajale znatne površine zemlje v roke dedičev-ne-kmetov. Vso to zemljo so na veliko iz-koriščevali prekupčevalci, saj je znanih več primerov neopravičenega obogate-nja s temi prekupčevanji, člankar je prepričan, da bosta nova dva zakona te in podobne hibe odpravila in ustvarila pogoje za smotrno uporabo kmečke zemlje in za okrepitev sodelovanja med tistimi ki jim je kaj do tega, da bi slovenska zemlja dala več pridelka.
To smo pobrali iz omenjenega članka!
Le zakaj neki jadikujejo? Saj je vendar eden redkih uspehov slovenskega komunističnega gospodarstva prav v tem, da so res uspeli z načrtom, da je treba slovenskega kmeta uničiti, spraviti na beraško palico in tako na kolena. Po njihovih lastnih statistikah je bilo pred 25 leti v Sloveniji še 50 odstotkov kmečkega ljudstva, danes pa le še okrog dvajset odstotkov. Gotove pokajine Slovenije pa imajo le še 5 do 10 odstotkov kmečkih ljudi. Zakaj? Rdeči režim je ponižal kmeta na državljana druge stopnje. Njegovo posestvo je obdavčil do uničenja, njegovim pridelkom je določil sramotno nizke cene. Vse dobrine novega režima iso se poznale le okrog mest in industrijskih središč, dežela pa je postala bolj revna kakor kdajkoli. Ljudje so morali zapuščati svoja posestva, seliti se v mesto v tovarno, ali pa v tujino, kjer se dobro živi in dobro zasluži. Tako danes najdete po vsej naši zemlji polho kmetij, kjer le še stara dva garata do onemoglosti, da bi rešila grunt, ni pa več mladih moči in ne več najemnikov, ki bi hoteli za drag denar poprijeti za ponižujoče kmečko deo.
Vsi ukrepi v korist kmečkemu gospodarstvu bodo ostali samo na papirju, dokler tisti, ki so to storili, ne vrnejo slovenskemu kmetu časti in ponosa in mu priznajo položaj, ki mu gre. Nehajo naj že z eksperimentiranjem o združitvi kmetij v nekake „kolhoziče“. Teh par desetletij je dovolj glasno dokazalo, da kmet ne more in ne sme biti uslužbenec za osem ur na dan in z vsemi ugodnostmi, ki jih zahteva industrijski delavec ali uradnik. On ne potrebuje vojske strokovnjakov, blagajnikov, revizorjev, direktorjev in sindiklanih basov, za dobro obdelovanje svoje zemlje, ampak le dostojno zakonodajo, ki bo kmetu vrnila položaj, ki ga je imel: da je majčken kralj na svojem gruntu, ki
Kateri je tisti dejavnik v razpletu druge svetovne vojne, čigar zamisel in propad je najbolj odločilno prizadel končni izid dogodkov naše trojno okupirane in v notranji komunistični revoluciji krvaveče domovine Slovenije?
To vpašanje si ponovno zastavlja v zaton nagibajoča se generacija, ki je pred 30 leti v zreli dobi svoje življenjske poti morala iti skozi pekel tistega časa, čije najbolj aktivni ljudje so danes razkropljeni po svetu in gledajoč nazaj iz razdalja 30 let ugibljejo kako vse drugače bi se bila okrenila usoda njihove domovine in njihova lastna, če bi bil on; načrt dodelan do konca in tudi izpeljan.
To je načrt genialnega angleškega voditelja Winsto'na Churchilla, naj bi armade zahodnih zaveznikov Angležev in Amerikancev vdrle od glavišča Jadranskega morja skozi Ljubljanska vrata in zasedle donavski bazen z Dunajem in Budimpešto ter dosegle celo Romunijo, preden bi tja prodrla sovjetska vojna sila.
Težko je seveda predvideti, kako bi se bile v takem primeru stvari razvijale v Sloveniji, ki bi jo bile zasedle zavezniške čete in jo držale v svoji oblasti do konca sovražnosti in verjetno še potem. Zanesljivo je mogoče sklepati, da bi bilo komunistične revolucije in partizanskih grozodejstev konec na slovenskem ozemlju; ne bi prišlo do Vetri-nja in ne do pokola protikomunističnih borcev; masovni beg v tujino bi bil prihranjen vsem tisočem, ki danes iz tujega sveta gledajo ha tegobe naroda v domovini, ki ga tare diktatura partije in se mu mladi rod pogreza v brezbo-štvo in materializem. To pa so bistvena in osnovna vprašanja vse slovenske politične in ideološke emigracije, saj—so istočasno osnovna vprašanja naroda samega in njegove bodočnosti.
Prehod armad iz jadranskega območja skozi ljubljanska vrata, ali odprtino, ali ožino (angleški izraz za to je „Ljubljana Gap“) v Podonavje bi ne bil v zgodovini osamljen, še manj edini primer prelivanja vojska in ljudstev skozi to ožino v obeh smereh, saj je dovolj znano, kako so se tod valile trume Avarov, Langobardov in drugih ljudskih skupin iz srednjeevropskega postora, vključno naši davni slovenski predniki, proti jugozapadu v nižino reke Pada. To je najnaravnejša in najlažja pot od vseh drugih iz osrčja Evrope v območje Jadrana in na Apeninski polotok — in obratno.
Nič ni torej izrednega, če se je tudi med zadnjo vojno pojavila ideja, da bi si zapadni zavezniki skozi ljubljanska vrata izbojevali pot v kotlino Dobave in jo zasedli, preden bi Stalinova vojska dosegla ta občutljivi del centralno evropskega prostora.
O pomembnosti in važnosti tozadevnega Chuchillovega načrta so si edine tehtne znanstvene razprave o poteku druge svetovne vojne. Poleg Churchilla samega (Closing the Ring, 1951, str. 286) opisujejo podrobno in objektivno-
ima „korenine do pekla in veje do nebes.*1 Rad si bo pustil svetovati, ne pa ukazovati, kaj in kako naj dela na svoji zemlji. Videli bi, da bi bilo kmalu zopet tako, kakor je nekdaj bilo: da ne bo niti pedi slovenske zemlje, ki bo ostala neobdelana. Bojimo pa se, da kaj takega novi gospodarski red ne prenese. Ne prenese stanu, ki hoče samostojno misliti in ki je navezan s sto koreninami na tradicijo. Zato je tako, kakor je: Dežele, kjer je kmet svoboden, danes zasipajo z žitom in drugimi pridelki tisti del sveta, ki hoče pomesti s površine zemlje gnili kapitalistični zapad, ki ga rešuje lakote.
če bi bil rajni Evangelist Krek danes živ, bi šele lahko v vsej kruti realnosti napisal nove črne bukve kmečkega stanu.
kritično zamisel in navajajo razloge, za-zakaj ni bila izvedena. Med najbolj po-mebno tozadevno literaturo smemo šteti knjigo ,The Balkans in Our Time* (Harvard Univ. Press 1956); v kateri pisatelj R. Lee Wolff zaključuje svojo razpravo z značilnimi besedami: Vsekakor pa načrta, kakor koli bi pač njegova strateška in politična vednost mogla biti velika, niso nikoli poskusili.*
Preden avtor začne razmotrivati problem .Ljubljana Gap* pribije brez oklevanja: „Končno so bili Stalin, Churchill in Roosevelt, ki so s tem, kar so podvzeli in opustili (by acts committed and omitted) odločili bodočnost južne Evrope.“ Nato pa analizira celotni sklop Churchillovega načrta za tako imenovano, „kampanjo na Balkanu“ in dokazuje, da je bila ta označba napačna. Ni mu šlo v resnici za vojaške akcije o a Balkanu kot takem, pač pa za dvoje vojaških pokretov ob robu Balkana. Hotel je zasesti otoke Dodekaneza, kar bi po njegovem potegnilo v vojsko Turčijo in odprlo morsko pot v črno morje; na drugi strani pa je z velikim pritiskom vztrajal pri predlogu vojaške invazije v srednjo Evropo iz jadranskega glavišča skozi ljubljanska vrata, ki bi privedla vojaške sile zapadnih zaveznikov na Dunaj pred ruskimi. Ta načrt — pravi pisec — bi nikakor ne vključil zapadnih sil za vojaško „kampanjo na Balkanu“, kakor so površno in krivo v Ameriki imenovali njegov silni pritisk, da bi zagotovil dovozna sredstva in moštvo za zgoraj omenjeni operaciji.
Istočasno je Churchill z vso silo nasprotoval vojaškemu vdoru zapadnih vojnih sil v južno Francijo po dolini reke Rhone (ki je bil vendarle izpeljan). Trdil je, da ta invazija pomeni potrato moči v moštvu in ladjevju ter je popolnoma nepotrebna. Pri tem je mislil, dasiravno ne pove naravnost, naj bi se vse to porabilo za vdor čez ljubljanska vrata v Podonavje.
Sprva je kazalo, kot trdi Sherwood (Robert E. Sherwood: Roosevelt and Hopkins, 1948), da se je s podobno idejo pečal na konferenci v Teheranu decembra 1943 tudi Roosevelt in s tem razburil Hopkinsa (zunanjepolitičnega svetovalca kot je danes Kissinger). Roosevelt je omenil Hopkinsu operacijo čez Jadran v vzhodni smeri proti Romuniji, kjer bi se zapadne sile srečale z ruskimi. Tak načrt je bil zelo blizu Churchillovemu, zato ga je ta hitro podprl. Hopkins pa je nervozno vprašal maršala Kinga, kdo je podtaknil Rooseveltu to jadransko muho, h kateri se vedno vrača. King je odgovoril, da je njegova lastna. Nato pa dostavi Sherwood: „Stalin je tedaj izrazil misel, da bi bilo nespametno raztrositi sile za razne operacije v vzhodnem Sredozemlju. . . on je podpiral istočasne operacije v severni in južni Franciji.”
Ni treba posebno bistre glave, da človek takoj napravi pravilen sklep, zakaj je Stalin zavzel stališče, naj se zapadne sile ne razmetavajo na vzhodnem Sredozemlju, če bi se izvedla Churchill - Rooseveltova ideja zapadnega vdora v donavsko kotlino in še naprej proti Romuniji, bi padli v vodo Stalinovi načrti o podjarmljenju vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope in bi se bila vojna končala na povsem drugačni bazi glede vojaške zasedbe Evrope. Tudi bodočnost Slovenije bi bila povsem drugačna.
Stalinova volja je obveljala: v vodo je padel vdor zapadnih zaveznikov skozi ljubljanska vrata v donavsko kotlino, in ne Stalinova zasedba te kotline in z njo vse Evrope vzhodno od črte Stettin -Trst.
In Lee Wolff sklepa poglavje o Ljubljana Gap z ugotovitvijo, da so na Balkanu, z izjemo Grčije, bili Rusi in njihovi domači komunistični prijatelji tisti, ki so imeli orožje in oborožene može v jeseni 1. 1944.
L.	P.
Además de las expropiaciones hechas por el gobierno chileno en virtud de la ley de la Reforma agjraria de las propiedades que exceden de 80 hectáreas, los elementos dtel M. I. R. se apoderaban frecuentemente, de manera totalmente ilegal y por la fuerza, de propiedades mucho más pequeñas. El gobierno de Unidad Popular desaprobaba (oficialmente) estas “tomas” sin impedirlas. Pero el ejemplo del M. I. R. ha llegado a los partidos gubernamentales. Y propiedades de 20 hectáreas han sido tomadas a la fuerza recientemente en el departamento de Elqui por elementos del sindicato de campesinos “Unión y Progreso”, dirigido por Valen-zuela y Escobar, los do¡s dirigentes del M. A. P. U., partido que pertenece al Gobierno de Allende.
Preganjanje vernih učiteljev
Da se je partija v Jugoslaviji ostro postavila proti Cerkvi in zadnje čase tudi z dejanji pokazala to svoje razpoloženje, je očividno. Ta dejanja so naperjena zlasti proti ljudem, ki delujejo v območju državne strukture, pa kljub temu zavestno hodijo v cerkev in ne skrivajo svojega verskega prepričanja. In v prvi vrsti se je gonja obrnila proti učiteljem. Razvoj je šel že tako daleč, da je prišlo do enostavne izključitve vernega učitelja in prepovedi njegovega nadaljnega delovanja na vzgojnem področju. Tale je primer:
Potem ko so bili v Subotici in Som-boru izglasovani kodeksi prosvetnih delavcev, so začeli tudi v resnici odstranjevati iz prosvete verni prosvetni kader. Tako je osnovna organizacija zveze komunistov šolskega centra za kadre v blagovnem prometu (trgovska šola) v Somboru na svojem zasedanju 23. maja 4973 izdala naslednji
Odlok
Bajič Cecilija, profesor, madžarskega jezika, zaradi zgubljanja lika pri vršenju dolžnosti v izobraževalno-vzgoj-nem delu, v šolskem letu 1973/74 ne bo mogla več poučevati.
Obrazložitev
Družbeno politične organizacije in interesne skupnosti na ozemlju občine Sombor so sprejele svoje predpise in akcije, ki izhajajo iz pisma tovariša Tita in Izvršnega biroja ZKJ kot tudi iz sklepne besede tovariša Tita političnemu aktivu ZK Srbije. Tako je tudi najvišji organ upravljanja te delovne organizacije sprejel smernice in aktivnost šolskega centra.
Iz teh dokumentov nedvoumno sledi: Izobraževalno-vzgojno osebje, ki ne ustreza normam in zahtevam socialističnega vzgajanja mladih, je teba odstraniti iz šole (Program skupščine občine Sombor); vsi, ki so na kakršenkoli način izven ali proti usmeritvi (liniji)
ZKJ (religiozni), ne morejo delovati v izobraževalno vzgojni stroki in jih je treba umakniti (iz programa Skupnosti izobraževanja v srednjih šolah); u-čitelj ali vzgojitelj ne more biti nihče, ki na kakršenkoli način izraža verske predsodke (predrasude) (iz sklepov posvetovanja za izobraževanje občine Som-, bor); vzgojitelji, ki s svojim delovanjem odvračajo mladino od prave poti — izpovedujejo versko prepričanje — in tako ne .sprejemajo osnove (platforme) ZKJ, ne morejo vzgajati naše mladine (iz sklepov medobčinskega prosvetnega pedagoškega zavoda Sombor); (učitelji in vzgojitelji) se morajo boriti proti vplivom religije in cerkve na otroke in mladino ter proti vsakemu verskemu delovanju. To (protiversko usmerjenost) dokažejo s svojim obnašanjem v šoli in izven nje (stališče koordinacijske komisije zavoda za napredek splošnega in strokovnega izobraževanja Novi Sad).
Po sprejemu teh smernic (programa! mera) in akcij, kot tudi širšega političnega delovanja, je mladinski odbor ZK šolskega centra obveščen, da je Cecilija Bajič na verski praznik aktivno sodelovala pri verskih obredih v cerkvi. S tem svojim dejanjem je nedvomno dokazala, da ne spoštuje ustaljenih predpisov in da je proti vsem načrtom za uresničenje Pisma tovariša Tita. Tako se je idejno in družbeno-politično oddaljila, pa zato ne more še naprej opravljati izobraževalno vzgojnega dela. Izobraževalno vzgojni svet Šolskega centra je zato na svojem zasedanju 20. junija leta 1973 sprejel sklep, da za mesto Cecilije Bajič pošljejo razpis v „Politiko“.
Gornje dejstvo ne potrebuje razlage ne komentarja. Le to bi omenili, da medtem, ko se dogajajo podobne stvari, partija pripravlja novo ustavo, v kateri bo (kot v vseh komunističnih ustavah) vsem prebivalcem države zagotovljena svoboda veroizpovedi. Svoboda, ki je v praksi iz dneva v dan zanikana, izigra-vana in teptana.
14. slovenski dan v Toronto
Takoj po drugi svetovni vojni in revoluciji v Sloveniji so tisoči Slovencev masovno zapuščali svojo zemljo, da se umaknejo komunistični diktaturi. Nastala je ideološko politična emigracija, ki ji je pozneje sledila še ekonomska. Letos poteka 25 let, odkar so prvi slovenski protikomunistični begunci prispeli v Kanado, da si tam ustvarijo novo življenje. Temu jubileju je bil posvečen tudi 14. Slovenski dan rojakov v Torontu. Organizirali pa so ga tudi v smislu vseslovenske povezave po svetu, saj so se ga udeležili ne le kanadski rojaki, marveč tudi iz ZDA, Evrope, Koroške in tudi Slovenije. Prišli so zastopniki vseh slovenskih organizacij iz Kanade, pa tudi mnogih iz ZDA, zlasti Clevelanda, tako, da je bilo število častnih gostov izredno.
Pogram slavnosti
Program 14. slovenskega dne je začel Otmar Mauser ob 11 dopoldne, ko sta z Ivanom Marnom dvignila na drogove slovensko in kanadsko zastavo. Ob tej priliki je O. Mauser recitiral dr. De-beljakovo pesnitev slovenski zastavi.
Sledila je sv. maša za vse žive in umrle Slovence. Maševal je in pri maši govoril g. Janez Jeretina iz župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Z njim sta somaševala g. dr. Klemenčič in g. Serec.
Po maši je sledilo kosilo, ob dveh popoldne pa je Janez Marn začel popoldanski program. Za začetek in pozdrav je povedal nekaj besed predsednik Društva Slovencev Baraga O. Mauser. Nato so bili predstavljeni gostje; sledila sta pozdravna nagovora predstavnikov pokrajinskih in občinskih oblasti. Po teh pozdavih je pel mešani zbor župnije Marije Pomagaj pod taktirko pevovodje Klemenčiča.
Jože Melaher je pozdravil slovenski dan v imenu Slovencev iz Clevelanda, Ohio.
Slavnostni govor je imel pisatelj Karel Mauser, ki je med drugim na-glašal sledeče misli:
„Slovenska kri se nikoli ne zavrže“
Slovenski človek je prinesel v tuji svet svoje križe, vsajal jih je in bogme, tudi naši slovenski križi cveto. Cveto v naši mladini, cveto v naših cerkvah, cveto v naših domovih. Slovenski žulji, slovenska volja in če hočete, slovenska trma, sije iz vsega, kar je slovenski človek na tuji zemlji, ki je zdaj naš dom, ustvaril in zgradil. Stopiš lahko v cerkev, ki si jo pomagal graditi, v slovenski besedi moliš, v slovenski besedi se spoveš, v slovenski besedi poješ. Greš v slovenski dom, v slovensko dvorano,
(Dalje na 2. str.)
J. K.
Anglo-ameriška intervencija na Srednjem vzhodu
DOGOVOR Z MOSKVO
Pariški levičarski tednik Le Nouvel Observateur je prejšnji teden objavil poročilo, da so častniki ameriškega in britanskega generalštaba nedavno imeli razgovore in izdelali načrt o spu-stitvi stotin padalcev na petrolejska polja, letališča in druge strateške točke Srednjega vzhoda, če bi Arabci grozili zapreti dotok petroleja na Zahod. Padalci bi bili ali Izraelci ali Perzijci, kakor bi pač trenutno zahtevale razmere.
V načrtu je tudi blokada glavnih pristanišč Perzijskega zaliva, ki naj jo izpelje ameriška vojna mornarica.
Dogovorjeno je tudi, da ho v slučaju gornjega razvoja Nixon po telefonu klical sovjetskega komunističnega diktatorja Brežnjeva in ga opozoril, naj se ne vmeša v akcijo, kakor sta se oba državnika dogovorila na nedavnem vrhunskem sestanku v Washingtonu, kjer je Brežnjev priznal, da spada področje Perzijskega zaliva v ameriško območje.
Tednik nadalje ugotavlja, da „ta dramatična akcija ni politična fikcija. Razpravljali so o njej na naj strožje tajnem sestanku v Londonu med ameriškimi in britanskimi vojaškimi strokovnjaki. Razgovorov so se udeležili tudi diplomatski strokovnjaki in petrolejski izvedenci. Vsi skupaj so izdelali podroben načrt za intervencijo v Perzijskem zalivu, če bo položaj tako zahteval.“
Iz razumljivih razlogov narodnost vojaških oddelkov, ki bodo prevzeli kontrolo ključnih točk, ni bila določena.
Odvisna bo od trenutnih političnih okoliščin ter bodo potem poslali v akcijo ameriške, izraelske ali perzijske čete.
Tednik nadalje navaja, da ta grožnja vojaške intervencije ni naperjena proti „klasičnim zahtevam arabskih petrolejskih držav.“ ZDA namreč ne na mer a va j o tvegati nove svetovne vojne zato, da jim ne bi bilo treba plačati nekaj centov več za sod petroleja. „Ta načrt je pripravljen samo za slučaj, če bi Arabci svoje finančne zahteve spremenili v politično-vojaške zahteve in bi poskušali izkoristiti petrolej kot sredstvo za izsiljevanje ZDA ali sploh Zahoda v svoje politične svrhe,“ ugotavlja Le Nouvel Observateur.
Kakor je razumljivo, da bo Zahod, se pravi Zahodna Evropa in ZDA ter Kanada, storil vse, da si zagotovi na-daljni tehnični razvoj in življenjsko raven, ki sta trenutno še odvisna od zadostne oskrbe s petrolejem, tako je zanimiva trditev francoskega tednika, da sta si Brežnev in Nixon razdelila svoja vplivna področja tudi na drugih delih sveta, v tem primeru na Srednjem vzhodu, če poročilo drži, Kremelj s gvo-jim pristankom na ameriške zahteve znova dokazuje, da se boji povzročiti probleme Washingtonu in mu zato prepušča v kontrolo celotno področje Perzijskega zaliva, sam pa istočasno nriča-kuje, da ne bo s strani ZDA imel problemov, ko bo prišlo do obračunavanja, vojaškega ali drugačnega, s Kitajsko.
Sovjetski azijski varnostni sistem
NAPERJEN PROTI KITAJSKI
Na nedavnem zborovanju sovjetske komunistične partije v Alma Ata, prestolnici sovjetskega Kazakstana, je sovjetski komunistični diktator Brežnjev govoril tudi o sovjetski zunanji politiki ter priznal, da je prepad med Moskvo in Pekingom kljub štiriletnim razgovorom med obema ostal nepremoščen. Vso krivdo za to je z vrgel, kakor je sam izjavil, na „stekli protisovjetizem“ kitajskih vodij. Takoj zatem je znova ponudil Kitajcem, da je pripravljen normalizirati odnose med Moskvo in Pekingom, „na meddžavni ravni. Med sovjetsko in kitajsko partijo kot tako pa trenutno ni možna normalizacija.
Brežnjev je v svojem govoru omenil tudi Zahod in izjavil, da se nevar 14
nost „konfrontacije med dvema svetovnima sistemoma postopoma zmanjšuje.“
Sovjetski vodilni krogi že več mesecev niso odkrito napadali Kitajcev. Sedanji napad Brežnjeva sovpada z napovedanim sklicanjem kongresa kitajske partije, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji kitajskega partijskega vodstva. Sovjetski tajni razgovori s Kitajsko se vlečejo že več kot štiri leta in so bili letošnjo pomlad spet prekinjeni.
Brežnjev je v svojem govoru v Alma Ata omenjal tudi ustanovitev azijskega kolektivnega varnostnega sistema, dostopnega vsem azijskim državam pod enakimi pogoji, istočasno pa je poudaril, da Moskva stremi za dobrimi od-
14.	SLOVENSKI DAN V TORONTO (IDalje s 1. str.)
organizacije imaš, cerkvene in svetne, slovenske so in tvoje so.
Obdali smo ves svet kakor z vencem. Kje pa nismo? Ni nas veliko, pa smo povsod. Če raztegnemo roke in dlan dlan objame, cel svet stisnemo medse. Tu ste, v Ameriki smo, v Argentini, v Bra-zolu, v Venezueli, v Avstralijo smo se zarili, po Evropi hodimo — povsod smo, zakaj slovenska kri je kakor divja roga .— tudi v kamenju raste in cveti. Dragi prijatelji — pokonci glave! Slovenski človek na tujem ne raste v zemljo, mi rastemo kvišku. Glave sklanjamo in kolena pripogibamo samo pred Bogom in pred nikomer drugim. Sloven-venski svobodnjaki smo, pri katerih naj bo beseda kakor pečat in če kdaj veka-mo, vekamo na skrivaj med štirimi stenami in v temi.
Svet naj vidi naš svetel obraz in našo voljo. To je Slovenec, to je slovenski človek, to je naša kri.
Sveti, meči luč na široko! Za to smo ustvarjeni.
Glejte, dragi moji, ni nas treba biti sram teh pet in dvajset let. Lepa so ta leta, polna so in v njih smo nekaj bratov in sester nežno položili v zemljo, na kateri živimo. Ostali so z nami, z nami žive, z nami hodijo, z nami se vesele.
Vem, ko j samo ljudje smo, napake imamo in trmasti smo včasih kakor voli v jarmu. Vem pa tudi, da trdno verujemo v večnost, kamor pokladamo ure, dneve in leta — kamor smo že položili teh pet in dvajset let. Pokladamo jih v božje naročje in ¡sio ara za našo bodočnost.
Večkrat takole mislim: prinesel sem v srcu svojo domovino v tuji svet. Polja in gmajne in bajte in Taborsko cerkev. In če hočemo — nihče ne ve in me ne vidi — počasi in ljubeče jemljem iz srca te svetle podobe in jih kakor otrok igrače razpostavljam po kraju, kjer ži-
vim. Sem gričke postavim, na enega Taborsko cerkvico, pod njo ajdovo njivo in stog za konec.
In gledam in sem srečen, da nam Bog milostno daje tisto moč, da lahko domovino in lepoto oživljamo povsod, kjer živimo.
Dragi moji, nič ne moremo zgubiti, če sami nočemo. Vse nosimo v sebi.
Nov rod je zrastel iz nas. Ne poza» bimo, da smo po petindvajsetih letih še vedno dolžni svetiti tem, ki so na tuji zemlji iz nas zrasli. Nov čas prihaja, čas silnega vetra, ki ugaša mnoge svetilnike. Eno pa trdno verujem in si vedno ponavljam: ni viharja, ki bi mogel ugasniti luč v teh, ki so šli skoz toliko trpljenja, ki so goreli tudi v tistih letih, ko je bilo toliko sveta v temi. Prišel bo čas, ko ne bomo mogli z rokami veliko več storiti, lahko pa bomo tudi tedaj še svetili. Miren bo tisti plamen, ker mu bo že pritaknjen dih večnosti. Sijal bo lepše, kakor sije danes.
Zahvalimo Boga za teh pet in dvajset let. Zahvalimo ga za križe, zahvalimo ga za veselja, zahvalimo ga za vse, ki so nam na težki poti pomagali, zahvalimo ga za prijatelje, pa tudi za vse mrtve, ki v večnosti za nas prosijo.
Trdno upajmo in verujmo tudi po pet in dvajsetih letih:
Slovenska kri se nikoli ne zvrže. Če se vsaka druga — slovenska se ne!“
Zaključek
Med ploskanjem poslušalcev je mala Erika šajnovič iz Orillie Karlu Mau-serju izročila šopek rdečih nageljnov. Po govedu je starosta STZ F. Grmek pripeljal svojo vrsto. Na bradlji so nastopili dekleta in trije najboljši telovadci. Dekleta so izvajala tudi simbolično vajo. Zadnja točka programa pa je bil nastop plesne skupine Biser, pod vodstvom ge. N. Škulj. Dekleta in fantje so v narodnih nošah zaplesali tri narodne plese in so za svoj nastop želi veliko priznanje.
O Bog, ko padem, naj odpadem zrel, naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname, naj ne bom gnil in trpek in ko slame in listja osušenega pepel.
Alojz Gradnik, V zoreči jeseni
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mednarodni teden
NIXONA so na potovanju iz Wa-shingtona skozi New Orleans v Califor-nijo nasprotniki nameravali ubiti, toda je zaroto pravočasno odkrila FBI in o-pozorila Nixona, naj se ne vozi v odprtem avtomobilu po New Orleansu. Nixon se je v New Orleansu ustavil in govoril tamkajšnji organizaciji veteranov.
VATIKANSKI ‘VELEPOSLANIKI’, se pravi nunciji, pronunciji in apostolski delegati, se bodo prve dni septembra sestali na posebno konferenco v Frascafiju pri Rimu, kjer bodo razpravljali o treh problemih: 1) o reorganizaciji vatikanske zunanje politike,
2)	o odnosih vatikanskih predstavnikov z lokalnimi škofi in 3) o vlogi vatikanskega državnega tajništva v vodstvu vatikanske zunanje politike. Vatikan predstavlja v svetu 36 nuncijev, 36 pro-nuncijev in 16 apostolskih delegatov.
V	BOLIVIJI se je desničarskemu predsedniku Banzerju posrečilo zadušiti desničarsko vstajo nekaterih nezadovoljnih častnikov v mestu Santa Cruz ter je večina upornikov zbežala čez mejo v Paragvaj.
V	LAOSU so desničarski krogi hoteli izvršiti državni udar pod vodstvom letalskega generala Thao-Maja, ki je v akciji izgubil življenje. Vlada Souva-nna Fume je obdržala kontrolo v državi. Uporniki Fumi očitajo, da v pogajanjih s komunisti Patet Lao preveč popušča.
V	GRČIJI je prevzel oblast Papa-dopulos, ki je pred kratkim proglasil Grčijo za republiko. Takoj po prisegi je Papadopulos objavil splošno amnestijo, ki je je bil deležen tudi zarotnik, ki je ped petimi leti streljal na Papa-dopulosa, da bi ga ubil. Papadopulos je pozval Grke, naj se pripravijo na nove, svobodne volitve za prihodnje leto.
ZDA so 15. avgusta ustavile bombardiranje Kambodže in~s tem vse svoje vojaške akcije v bivši francoski In-
nosi s Pekingom, „Delamo vse, kar moremo, za normalizacijo sovjetsko-kitajski odnosov,“ je izjavil Brežnjev.
Sovjetsko partijsko č,asopisje se v zadnjih mesecih pritožuje, da kitajska propaganda stremi za ločitvijo vzhodnoevropskih komunističnih držav od Moskve, z argumentom, da je ZSSR azijska država, z azijsko tradicijo.
Sovjetski partijski časopis Komunist tudi piše, da v Aziji sami pa kitajski propagandisti govorijo ravno obratno: da je ZSSR bogata evropska država in da nima nobenih skupnih interesov z azijskimi državami.
Kljub temu, da manjka do volitev komaj še mesec dni, ni videti v ljudeh, pa tudi v strankah ne, pravega volilnega navdušenja. Morda se bo položaj spremenil v zadnjih tednih, a tudi tedaj bo imela kampanja pečat predvidenega rezultata. Ne tisti, ki se aktivno vpletajo v politično delovanje, ne ona večina, ki bo z glasovi odločila volilni izid, se ne more otresti gotovosti nad volilnim izidom.
štirje kandidati, ki se potegujejo za predsedniško mesto s kaj različnimi možnostmi, predstavljajo tudi popolnoma različno mentaliteto. Perón, siguren zmagovalec (če ne bo nepredvidenih političnih potez), se niti mnogo ne briga za razširjanje svojega slovesa, temveč se še vedno najbolj posveča utrjevanju enotnosti v stranki sami. Ob pe-ronistih še naprej stoje njihovi volilni zavezniki iz zadnjih volitev (desarrolli-sti, ljudski demokristjani, konservativci in razne manjše stranke). Neznanka ja edinole, ali bo Perón, ki je hote vztra jal na veljavnosti volilnega zakona iz zadnjih volitev, dobil več kot 50% glasov, ali bo morda potrebna druga runda. V tem smislu opazovalci vztrajajo, da je kandidatura Peronove žene za podpredsednico negativen pojav, ki bo ju-sticializmu odštel zlasti glasove revolucionarne peronistične mladine.
WAWWVWVWVWMWflftftW
dokini. Ameriška letala so začela bombardirati področje Indokine leta 1964. ZDA so proti komunistom v Kambodži uporabljale 400 reakcijskih lovcev in 175 bombnikov B-52, kamboška letalska sila pa ima samo 100 starih letal.
Brežnjev je v svojem govoru omenil tudi to dvoličnost kitajske propagande in izjavil, da ima ZSSR dobre odnose z Mongolijo, Perzijo, Afganistanom in Tučijo in da Moskva išče dobre zveze z vsemi azijskimi državami. Posebej je omenil Japonsko, ki se zanjo poteguje tudi Peking ter poudaril, da „ZSSR pripisuje veliko važnost ustvaritvi vsestranskega sodelovanja z Japonsko.“ Opazovalci pričakujejo, da bo po koncu zasedanja evropske varnostne konference, ki se bo začelo 18. septembra v Ženevi v Švici, Moskva podvojila svoje napore za vključitev vse Azije v svoje načrte proti Kitajski.
Balbin—De la Rua, radikalna formula, skuša tudi to pot pritegniti čim več glasov, računajoč na drugo rundo, ki bi eventualno lahko pripeljala do toliko prežvečene povezave med pero-nisti in radikali. Vendar se radikalna stranka ne more otresti vtisa, da tečejo v tej tekmi ne za prvo, marveč za drugo mesto, in to je razvidno tudi v kampanji, ki se kar ne more razmahniti.
Manrique, tretji kandidat, je po prvih optimističnih napovedih, pričel izgubljati teren. Konvencija neoperoni-stične Unión Popular, ki povezuje zlasti številne stranke te struje v .provincah, se je soglasno izrekla za kandidat turo Perona. Tudi nezadovoljni neodvisni glasovi iz peronističnih vrst se bodo prej nagnili k radikalom, kot k Manri-queju, in ta bo le težko presegel procent zadnjih volitev, čeprav je prav on tisti, ki še najbolj aktivno organizira svoje vrste za volilno kampanjo.
I , Končno ostane še delavska fronta (Coral—Paez), ki more računati le na glasove iz zadnjih volitev in pa revolucionarni mladinski odcep peronizma. Nič pa ni s kandidaturo kordobskega sindikalista Tosco-ja, ki se je zaenkrat odpovedal političnemu nastopu. Opazovalci so izjavili, da verjetno po izrecnem ukazu komunistične partije, ki se bo baje na teh volitvah direktno izrekla za Perona.
Partija sama je trenutno zaposlena s svojimi 14. kongresom. Na njem se ne bo odločila le pozicija na volitvah, marveč tudi celotno delovanje stranke v ustavni dobi, ki bo tekla prihodnje štiri leta. Za financiranje tega delovanja je stranka na svoji letni finančni nabirki zbrala ok. 700 milijonov pesov. (Spričo tega ne moremo, ne da bi primerjali ta rezultat s letno nabirko za revne predele Argentine, ki jo organizira katoliška Cerkev: v treh letih so nabrali komaj 108 milijonov pesov).
V volilnem vzdušju pa je neljubo presenetil javnost vladni dekret, s katerim je prepovedano tujim obveščevalnim agencijam lokalna časnikarska poročila posredovati časopisju znotraj države. S tem je vse časopisje v provincah prisiljeno, da se po informacije zateče k argentinski agenciji Telam, ki pa je praktično v državnih rokah. Je to le nacionalistična poteza ali prikrit način cenzure? Opazovalci se glede odgovora na to vprašanje še niso zedinili.
Prof. Matija Tomc — zlatomašnih
V okviru farne skupnosti v Domžalah je v juliju praznoval zlato mašo eden najreprezentativnejših komponistov slovenske cerkvene glasbe, prof. Matija Tomc.
Slavljenec se je rodil pred 73 leti v župniji Podzemelj v Beli krajini, gimnazijo je končal v škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Po študiju glasbe na Dunaju je poučeval petje in glasbo v škofovih zavodih, kmalu po vojni pa je prišel za župnika v Domžale.
S skladanjem je začel že v gimnazijskih letih. Predolg bi bil seznam, če bi jih hoteli vse našteti, zato se omejimo na seznam njegovih večjih del.
Omeniti je treba pet latinskih maš, med katerimi dosega vrh Missa Imma,-culati cordis. Glasbeno bogate so njegove slovenske maše bodisi na liturgično besedilo (v čast sv. Jožefu in v čast sr. Cirilu in Metodu) kot tudi na izvenli-turgične tekste (na primer zelo znana Stopil bom k oltarju). Napisal je dve Marijini maši, preprosto — pa zelo učinkovito — Dijaško mašo, predelal Riharjevo Veliko mašo, napisal nadalje tudi več rekviemov na latinsko in slovensko besedilo. Njegove zbirke pesmi so prav tako številne. Najbolj so morda priljubljene Blagoslovne pesmi. Od kantat je najbolj „domača“ Slovenski božič. Obsežna je koncertna kantata Križev pot za soliste, zbor, orkester in orgle, tretja pa so Marijina božja pota. Omeniti je treba še dva vokalna oratorija. Prvi je Odrešenik sveta, izvajan na ljubljanskem stadionu pred vojno, drugi pa Kruh iz nebes, vokalno delo
širokega obsega. Prof. Tomc je izdal štiri zbirke orgelskih preludijev. Danes pa še naprej sklada predvsem za potrebe prenovljenega bogoslužja.
Kako je začel v mladih letih s študijem glasbe, ob zlati maši sam pripoveduje takole:
Ko sem bil star deset let, je prišel v našo župnijo za kaplana Pavlin Bit-nar. Bil je po rodu Čeh in dober glasbenik. Kar takoj me je začel „dresirati“. že z dvanajstimi leti sem se učil harmonija. V Novem mestu je bil moj učitelj glasbe Ignacij Hladnik. Že v prvi gimnaziji (sedanji peti razredT) smo izvajali preče] znana dela, na pri-
mer Sattnerjevo Jeftejevo prisego, in nekatere daljše Hladnikove skladbe.
Nato sem se začel učiti violino in klavir. Ker v Podzemlju v osnovni šoli niso poučevali nemščine, ki je bila takrat potrebna za vpis v gimnazijo, sem moral dva razreda ponavljati. Leta 1914 sem v Šentvidu pri Ljubljani študiral pri profesorju Hybašku, vodil zbor, vadil klavir, violino, pel. Marsičesa sem se naučil pri Premrlu, h kateremu sem za časa bogoslovnega študija zahajal po nedeljski maši. Tako sem začel počasi komponirati. Rokopise iz tistih časov hranim še sedaj.
Po novi maši sem šel za leto dni za kaplana v Mokronog. V tem kraju so imeli dobro razvito glasbeno življenje. Po letu dni smo na primer lahko priredili cerkveni koncert. Imeli smo tudi tamburaški zbor.
Med kandidati za nadaljevanje študija na Dunaju Sem bil komaj na petem mestu; pa se je vse zasukalo tako, da sem ravno jaz prišel na vrsto. Leta 1926 sem, tako začel na dunajski državni akademiji za glaJsbo študirati orgle, kompozicijo in obvezne stranske predmete, kot jih je zahteval učni načrt. Veliko sem se ukvarjal z Bachom; kar je morda pripomoglo, da so številne moje kompozicije usmerjene na polifono. čistemu slogu, ki ¡sem ga dobil pri Bachu, se je pridružil še belokranjski ritem. Ne morem ravno reči, da bi mi bili vzior učitelji kompozicije. Schmidt, profesor kompozicije, je bil čisto razumski.“
Prof. Tomcu ob zlatomašni slavno-nolsti najiskreneje čestitamo in mu želimo še mnogo let plodnega in bogatega življenja.

HCWMCC 8ae Slewcrîjc
SLOVE
Osebne novice
N C I
LJUBLJANA — Akademski slikar in profesor Stane Kregar roj. leta 1905 je umrl v Ljubljani po težki bolezni 1. avgusta; bil je duhovnik ljubljanske nadškofije in član škofijskega IJ umetnostnega sveta. Slikarstvo je študiral v Pragi, kjer se je po končanih študijah pred 40 leti prvič pojavil v javnosti. Nato se je vrnil v domovino, kjer se je vključil v skupino Neodvisnih. Bil je utemeljitelj nadrealizma in abstraktne umetnosti v slovenskem slikarstvu. Koncem lanskega leta je bila zaključena v Moderni galeriji v Ljubljani velika retrospektivna razstava pok. umetnika, ki je bila obenem zaključek njegovega plodnega ustvarjalnega dela skozi štin-desetletja.
HOTIČE PRI LITIJI — Sto let življenja je v Hotičah v polnosti zdravja dočakal Franc Lovše, cerkveni ključar domače župnije. Temu življenjskemu jubileju je precej pozornosti izkazalo časopisje in TV. Posebno slavnost pa je organizirala farna skupnost. V izrednem številu so se zbrali pri zahvalni službi božji. Postavili so tudi mlaje in oganizirali pravi ljudski praznik. Pismene čestitke mu je poslal tudi ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik.
LJUBLJANA — Koncem julija je bil v Križankah, v okviru 21. Mednarodnih poletnih kulturnih prireditev, koncert francoske glasbe. Nastopil je Orchestre de Chambre du Comté de Flandre iz mesta Roubaix v Franciji, pod vodstvom dirigent Roberta Del-croixa. Izvajali so dela Maraisa, Le-claia, Debussyja, in Roussela.
KRANJ — V renesančni dvorani Mestne hiše je bil 25. julija koncert, na katerem so nastopali mezzosopranistka Alenka Dernač, violinist Slavko Zimšek in pianist Andrej Jarc. Pred koncertom pa je bila v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev del slikarja Nejca Slaparja iz Kranja.
LJUBLJANA — Karlovški most je zadnja leta postal kaj ozko prometno grlo, ne le zato ker je zastarel in preozek, temveč ker je edina cestna povezava Ljubljane z avtocesto Beograd-Za-greb-Ljublj ana. študije strokovnjakov predvidevajo za rešitev tri variante: nadvoz čez obstoječo železniško progo; podvoz pod progo; slednjič nadvoz ter prestavitev železniške proge. Izbira se sedaj suka med prvima dvema možno-stima. Varianta s podvozom je finančno najugodnejša rešitev, z nadvozom ima to prednost da, čeprav dražja, o-branja v precejšnji meri neokrnjeno lokalno povezavo prek starega mostu oz. z Ižansko in Hradeckega cesto.
JESENICE — Vedno več turistov obiskuje Planino pod Golico, ki se počasi uveljavlja kot nova privlačna turistična točka. Obisk je zlasti številen pozimi, ker so tam lepo urejena smučišča s sedežnico na Španov vrh. A velik
je obisk tudi v maju, ko na pobočjih strme Golice cveto narcise, po še v poletnih mesecih. Prvotno sta bili v Planini le dve gostišči, zdaj jih je pa že pet, od katerih so štiri uredili zasebniki.
NOVA GORICA — V goriškem muzeju v gradu Kromberg pri Novi Gorici je razstava grafik Toneta Kralja. Razstava obsega 27 del, ki so nastala med leti 1921 in 1971, ter kaže razvoj Kraljeve umetnosti od začetkov pa prav do sodobnosti. Razstava bo odprta do konca avgusta.
MURSKA SOBOTA — V Prekmurju snema ekipa Viba Filma nov slovenski celovečerni film, ki nosi naslov „Let mrtve ptice“. Scenarij zanj je napisal Branko šoemen, režira pa ga Živojin Pavlovič, znani beograjski režiser. Bo to letos že četrti slovenski film.
TRBOVLJE —■ Občina Trbovlje že vrsto let sodeluje z občino Sallaumines v Franciji. Letos je preživelo 15 otrok iz Sallauminesa v Novem gradu, v začetku avgusta pa je 19 mladih Trboveljčanov odšlo na 25 dnevne počitnice v Francijo.
UMRLI SO OD 21. DO 29. JULIJA
LJUBLJANA: Albina Stibilj roj. Peteln; Antonija Kleinstein roj. Martinjak (74); Franc Ferlan, čevljar v T). (87) ; Zinka Kravina roj. Pecirer; Jože Ilar, kurjač; Anton Jak°pic, čistilec litine; Štefan Smerkolj, up o L, Vida Mastnak roj. Zarnik; dr. bteti Dollar, gimn. ravnateljica v p. in dvorni svetnik (80); Avgust Klopčič, upok. (82); Avguštin Juh, upok.; Jerica Udovič roj. Ciber, upok.; Radivoje Ilič, obrtnik; Janko Švajger dipl. ing., strokovni publicist; Malči Tarter r. Snm-nič; Franc Vodnik, up.; Anton Prhne, up.; Ana Avguštin r. Hudnik, Ana Planinšek r. Florjane (83); Marija Ju-ran r. Jerše; Mile Treo, dipl. mg. .Helena Kraševec; Terezija Florjan r. Gregorič ; Baldomir Rebek, prof. v p.
RAZNI KRAJI: Frenk Mušič, Loka pri Mengšu; Anton Korenčič, železničar v p., Rakek; Alojz škrbine,v strojevodja v p., Šentvid; Miha Leskošek, Veliki vrh; Anica Kore, šivilja, Gornja Podgora; Zlatko Kabur, Ločna; ing. Janko Švajger, Črnomelj; Albina Če-pin, kuharica, Novo mesto; Maks (iu-ček’ odbornik občinske skupščine, Mengeš; Pavel Pečar, strojevodja v p., Domžale; Jože Kodra, Kamnik;^ Fraijc Voda, diplomirani pravnik, Ptuj; Silva Majdič roj. Praznik, Hrastnik; Anton Končnik, zid. m., Javornik; Jože Grabnar, up. (82), Velenje; Apolonija Graj-želj, Velenje; Ivo Lipar, Mengeš; Marija Kogoj, Kranj; Marija Gruden r. Zakrajšek vd. Bavdek, Verd; Franc Tavčar, Gabrovka; Ivan Rek, up. Celje; Jožica Šmon r. Marinc, Braslovče; Stanko Debevc, župnik v Planini pri Rakeku (57), smrtno ponesrečil; Aleš Snedec, krojač v p., Kranj; Rudi Dor-miš, up. kapetan, Borovnica; Filip Debevec, pos., Vnanje Gorice; Branka Hribar, kuharica, Prestanica; Hela Modrijan, Borovnica; Marija Jarc, up., Črna vas; Elza Kramberger r. čada, Trbovlje; Franc Šebenik, kretnik v p., Laze pri Planini; Leopoldina Ratej, Sevnica ob Savi; Frančiška Pleško r. Sever (72), Puštal; Mihael' Vrankar, Šmartno v Tuhinju; dr. Vojteh Hočevar, sodnik v p., Celje; Stanislav Po-
Nov slovenski diplomant. Na fakulteti, za Agronomijo in Veterinarijo bue-nosaireške univerze je dokončal študije iz agronomije Adrijan Troha. Iskreno čestitamo!
90 letnik. Ing. Gustav Zemanek je v krogu svoje družine, pri dobrem zdravju, praznoval devetdeseti življenjski jubilej, čestitamo!
18.	SLOVENSKI SOCIALNI DAN Vzgoja socialnih kreposti
_V nedeljo, 12. avgusta je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu 18. socialni dan, ki ga je pripravila organizacija Družabna pravda, ki se trudi, da bi med rojaki razširila krščanski sociaLn nauk. — Udeleženci socialnega dne so se najpreje udeležili sv. maše, ki jo L po namenu socialnega dne daroval msgr. Anton Orehcur, ki je po evangeliju poudaril pomen slovenskih socialnih dni, Ki jih v Argentini redno pripravlja Družabne pravda. V nadaljevanju je orisal lik prvega velikega socialnega delavca dr. Janeza Ev. Kreka, ki je vse, s™je javno delovanje postavil v službo duhov-nega in materialnega napredka sloven-skega delavnega človeka. Razmere so sicer danes drugačne kot so bile v Krekovih časih, vendar je na svetu se vedno mnogo materialne revščine; glede duhovne revščine pa moremo reci, da J° je celo še več, kot jo je bilo tedaj. P1*^ zato je dolžnost vseh kristjanov — tudi slovenskih —, da po vseh svojih močeh pomagajo reševati socialno vprašanje po navodilih papežev in njihovih socialnih okrožnic.
Po sv. maši so se udeleženci socialnega dne podali v gornjo dvorano Slovenske hiše, kjer je bilo zborovanje Začel ga ie predsednik Družabne pravde Lojze Erjavec, ki je pozdravil vse navzoče, še posebej pa msgr. Oreharja in predavatelja prof. dr. Rudolfa Hanzelica, ki je na prošnjo Družabne pravde prevzel na današnjem zborovanju referat o vzgoji socialnih kreposti.
Prof. dr. Hanželič je nato v enournim predavanju odlično rešil svojo nalogo. V uvodu svojega referata 3e podal nekaj misli o tem, kaj je vzgoja, kaj socialna vzgoja in kaj je vzgoja socialnih kreposti. Poudaril pa je, da mora vzgojo v prvi vrsti posredovati družina, podpira,.1 pa jo morata tudi Cerkev in država. Obširno je orisal delo na vzgojnem področju. Starši morajo svoje otroke pritegniti k veselemu sodelovanju zlasti s pomočjo resnične krščanske ljubezni, povezane s potrebno svobodnostjo otrok in z lastnim vzledom.
Namen socialne vzgoje — je poudaril predavatelj — je prvenstveno v tem, da veselo služimo bližnjemu, družbi, lo pa ie potrebno človeku vcepiti ze v otroški dobi, nadaljevati v šolski dobi (od 6. do
12.	leta) in še potem v njegovi mladostni
^Predavatelj je posebno pozornost posvetil trem socialnim krepostim, ki so. čut odgovornosti, delavnosti m brezpogojne iskrenosti. Brez teh treh osnovnih socialnih kreposti se v človeku ne more razviti nobena druga krepost.
Končno je predavatelj tudi omenil nevarnosti modernega okolja za dobro vzgojo. Za odstranjevanje teh negativnih vplivov okolja pa je potrebno, da je sbcialna vzgoja čim bolj povezana z nadnaravno, versko vzgojo.
Udeleženci socialnega dne med katerimi smo opazili zlasti mnogo vzgojiteljev slovenske mladine, so se predavatelju zahvalili za referat s krepkim ploskanjem. Sledil je razgovor, v katerem
potnik, strojevodja, Radeče pri Zidanem mostu; ^Ladislav Zakotnik, Nadgo-rica, Janez Grebenc, Sajevec pri Ribnici; Ivan Ulaga, up., Černivec.
ARGENTINI
je dal predavatelj še nekatera pojasnila na postavljena vprašanja. Pripominjamo, da bo celotno predavanje objavljeno v prihodnjo številki Družabne pravde.
¡Tajnik Družabne ipravde Rudolf Smersu je nato prebral resolucije letošnjega socialnega dne, ki se glasijo:
1.	Vzgoja socialnih kreposti je izredno važna zlasti v naših razmerah, ker: a) naš čas upravičeno poudarja, da naj mladina vedno bolj sodeluje pri vzgoji, delavec naj vedno bolj soodloča pri vodstvu podjetij in državljan pri reševanju javnih problemov. To sodelovanje pa zahteva pri vseh globoko razvite socialne kreposti; b) kot nikdar se danes pači človekova nrav, se neti materializem in egoizem. Zato je družba v nevaronsti razkroja. Reši jo lahko samo temeljita vzgoja socialnih kreposti, zlasti vzgoja čuta odgovornosti, vesele delavnosti in brezpogojne iskrenosti.
2.	Najuspešneje lahko vzgaja družina; a jo mora podpirati Cerkev s svojim intenzivnim versko-nravnim poslanstvom, z resnobnim šolstvom in mladffi-skimi organizacijami; država pa zlasti s tem, da ščiti družino in brani družbo pred razkrajajočimi vplivi okolja.
3.	Socialna vzgoja bo tem bolj uspešna, čim bolj bo povezana z nadnaravno versko vzgojo.
Po soglasnem sprejetju gornjih resolucij in s toplo zahvalo predavatelju je g. Erjavec sklenil lepo uspelo zborovanje.
IZ UREDNIŠTVA
Slovenske podjetnike, trgovce »n obrtnike, ki so pripravljeni z oglasi podpreti izdajo ZBORNIKA Svobodne Slovenije, prosim,'), naj to sporočijo upravi Svobodne Slovenije, Ramón L. Falcón 4158, Capital pismeno (certificado) ali po telefonu 69-9503. Prosimo, da velikost oglasa (celo stran, pol, četrt ali osminko) sporočite takoj. Besedilo oglasa pa pošljete vsaj do 5. septembra.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji“
27.	avgusta 1953 — št. 34
,>CUIDADO CON TITO — POZOR PRED TITOM“
Rihard Pattee iz Quebeca v Kanadi je ob priliki Titovega obiska v Londonu napisal članek, v katerem svari zahodni svet pred tesnejšim sodelovanjem z nosilcem jugoslovanske komunistične diktature. Ta članek objavlja v julijski številki pod gornjim naslovom tudi argentinska katoliška revija “Mensajero”.
V članku Rihard Pattee svoja izvajanja in trditve, da je Tito ostal dosleden komunist... potrjuje s samimi Titovimi izjavami, ki jih je ta dal beograjskim študentom. Tito je študentom govoril takole:
„Naš položaj je težak. Od Zahoda prihajajo valovi buržujskih idej; od vzhoda pa prihaja mora propagande in obtožb, ki hočejo vsiliti težki sovjetski sistem, ki je mumificiral genialno Leninovo delo. Naša partija je iskala sodelovanje z Zahodom kot pomoč za izgraditev socializma v naši državi. V naših razmerjih s temi državami absolutno nič nismo odstopili od svojih marksističnih leninističnih principov. Prosili smo za posojilo in sprejeli smo več milijonov dolarjev. Vse to nam bo pomagalo zgraditi v naši državi komunizem. Toda zaradi te pomoči nismo žrtvovali niti ene točke svojega programa in svoji prepričanj.“
Priredil Anton Vode SDB
Korumbajski Don Bosco
Pohojeno cvetje
Mislim, da se vse te stvari in še nešteto drugih podobnih dogaja zato, ker ni ljubezni v našem življenju, v življenju teh nesrečnih bitij. To je po mojem mnenju največja revščina. Pomanjkanje ljubezni se čuti že v najnež-nejši dobi. K temu prihaja še slab zgled vseh, tudi staršev. Redko je videti kako mamo, ki bi poljubila otroka. Otroci se ne morejo naučiti ljubiti, če ljubezni nikjer ne vidijo in ne čutijo. Otroci, ki so navajeni na vse, na bolezen, na lakoto, na umazanijo, na nesnago, na pretepanje, ne morejo rasti dobri in pridni. Zlo in hudobijo jih vedno huje prepletata in se vanje zajedata. Koliko jih polovi policija, koliko se jih pridruži raznim tatinskim in roparskim tolpam, koliko jih uide z'doma, se klatijo po cestah, spijo na pločnikih, v skladiščih, po vežah v javnih poslopjih, * v parkih ali na bregu ob reki v starih ali zapuščenih čolnih
Celo v šoli se kaže nagon po mošče-vanju, obrekovanju in hudobiji; tako dečki kakor deklice se prepirajo, pretepajo, praskajo, se izzivajo na dvoboj, ki naj bi se vršil kje drugje. Videl sem
deklice, ki so z ošpičenim svinčnikom obdelovale sošolko po rokah in celo po obrazu zato, ker jim ni hotela posoditi neke stvari, žepni nož je sicer prepovedan, a se vedno najde kdo, ki ga na skrivaj nosi pri sebi v pričakovanju, da se vname kak prepir in pretep. Dečki hitro pobesnijo, čeprav so bili prej prijatelji, medtem ko deklice dalje časa ne pozabijo žalitve in se maščujejo tudi po preteku več mesecev ali celo več let.
Zgolj v želji da bi se nad kom znesel, je neki naš tovariš naperil pištolo v trinajstletnega prijatelja, ki je sedel poleg njega, in dvakrat sprožil. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu po treh urah operacijskega dela rešili življenje. Ko je prišel k sebi, ni hotel povedati, kdo ga je ustrelil, da bi ne veljal za izdajalca. Nekega večera sem med šolo tudi videl, kako je misijonar prišel klicat nekega mojega tovaiisa, da bi ga izročil policiji, ki ga je iskala zaradi umora neke gospe. Poznal sem drugega tovariša, ki je v prepiru pri nogometni tekmi obljubil soigralcu, da ga bo ubil; in res ga je
(Sledi na 4. str )
Živo sveti plamenica
V priredbi Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze je bil v soboto, 11. t. m. mladinski pev-sko-glasbeni festival, na katerem je nastopilo 100 deklet in fantov pred nabito polno dvorano v Slovenski hiši v Bue-
Program je bil razdeljen na dva dela, ki sta vsak trajala po dobro uro. V celocnem programu so nastopili: štirje pevski zbori (iz Carapachaya zbor „Mladina“ pod vodstvom A. Pirca, iz Slovenske vasi pod taktirko I. Meletii, iz San Justa pod vodstvom A. Selana in iz Castelarja zbor „Slovenske mladenke“, ki ga vodi ga. Anka Gaserje-va); štirje vokalni ansambli (oktet SDO San Martin — vodi B. Pavšer, kvartet bratov Fink iz Ramos Me j L’, kvartet „Spomin“ iz Berazateguija — vodi J. Omahna in duet J. Vasle—J. Rode iz Adrogueja); en instrumentalni ansambi (M. Dobovšek — klavir, J. Dobovšek — kitara in R. Fink — kitara, Capital) ter štirje instrumentalni solisti (J. Kocmur — kitara, iz Ramos Mejia, Mirijam Klemenc — klavir, iz Palomarja, ter sestri Olga in Silvija Hladnik — klavir, iz Slovenske vasi).
Predsednik SFZ Janez Rode je s kratkim nagovorom o pomenu in namenu slovenske pesmi zaklical: „Tam, kjer Slovenec živi, tam pesem iz srca doni!...“, za kar ga je občinstvo na-
gradilo z odobravajočim aplavzom. Napovedovalca Pavel Fajdiga ml. in Marta Urbančič sta menjaje povezovala posamezne nastope s pesniškimi vložki, da je občinstvo s pozornostjo moglo slediti poteku prireditve.
Zborovski nastopi so znova potrdili, da, hvala Bogu, slovenska skupnost v Velikem Buenos Airesu razpolaga z bogatim glasovnim materialom, z mladino, ki ji slovensko petje prihaja iz srca. Tehnično obvladanje glasovnih variacij je znova dokazal, kakor smo svoječasno že zapisali, predvsem zbor Slovenske mladenke iz Castelarja, ne da bi s tem hoteli zanikati ekspresivno vrednost ostalih zborov na festivalu. Jasnost izgovorjave je bila odlika zlasti dekliškega zbora iz Slovenske vasi,1 tematično raznolikost sporeda pa je predvsem podal zbor iz San Justa. Ka-rapačajski zbor je zapel Novo slovensko pesem, Rožmarin, Znamenje in Pesem svobode, to zadnjo z zanosom; dekleta iz Slovenske vasi: Na zeleni gori", Vesel kmetič in Pripovedke iz Dunajskega gozda; zbor iz San Justa: Nocoj pa, oh, nocoj, Venček, Ave Marija (o!f> tet izbran iz zbora: štiri dekleta in štirje fantje) ter Moja kosa; Slovenske mladenke pa: Da te ni, Pomladna, Jaz 'mam pa konj'ca bistrega in čuk se je oženil.
Vokalni ansambli so prednjačili z glasovno dinamiko, predvsem kvartet bratov Fink in kvartet „Spomin“ iz Berazateguija, prvi v štirih pesmih: Hodi Micka domo, Venezuelski motiv, Mladost in O mraku, drugi pa v: šel sem vrh planin, Arroyito serrano ter Ko boš prišla jemat slovo. Oba ansambla sta isto pesem (kvartet Fink pod naslovom Mladost, kvartet „Spomin“: Ko boš prišla jemat slovo) podala v različni ritmični in glasovni interpretaciji. Oktet SDO iz San Martina s štirimi pesmimi: Luštnejšega ni, Imel sem ptičico, Pojdam u Rute in Valček, je čustveno zajel poslušalce ter je bilo
v zadnjih vrstah v dvorani z lahkoto razločiti sleherno besedo podano tudi pianissimo, medtem ko je duet J. Vasle —J. Rode s pesmimi Stari zvonik, Non ho avuto tempo, Pozdravljam te in Spomini spomnil na trubadursko tradicijo naše glasbene kulture.
Kombiniran učinek glasov, b&,i* električnih kitar in klavirja je pričaral instrumentalni ansambi iz Capitala v Yesterday in Ljubljanskem zvonu, medtem ko so Bachov Minuet v G vsi trije zaigrali s kitarami.
Nadaljni vzpon v njenem umetniškem podajanju je bilo pri Mirjam Klemenc zaznati že ob prvih klavirskih akordih J. S. Bacha partiture v si be-molu, preludija in minueta. Bach je skomponiral vrsto preludijev (glasbo-
nih uvodnih iger), katerih večina je strukturno proste oblike in vodijo poslušalca od začetka skladbe do konca, ne da bi skladatelju bilo treba poslu-žiti kauršne koli ponovitve tematičnega materiala. Občutek svobodnega poleta fantaziji je zagotovljen, kar bi bilo nemogoče doseči s katero koli striktno kompozicijsko obliko.
Minuet, s strukturno tridelno glasbeno kompozicijo, ki je tudi danes močno v rabi, je značilna po povsem jasnem kontrastu med njenimi posameznimi deli. Drugi del skladbe, ki ga včasih imenujejo 'trio', je pogostoma kakor neodvisen od ostalih dveh delov, ki ga z obeh strani oklepata.
Klemenčeva ritmiko Bachove skladbe tehnično obvlada, s spontano kreacijo pa je njeno temo še okrepila.
Solist na kitari Jaka Kocmur je v Zorzalu in v Giielli pokazal, da več kot zadovoljivo obvlada glasbilo, ki je v rokah \eščega godbenika koncertno samostojen inštrument. Publika bi ga še in še poslušala, saj že obvlada bogat repertoar, če se ne bi zaradi časovne omejitve prireditve moral posloviti z odra.
Sestri Olga in Silvija Hladnik s ca štiriročno zaigrali na klavirju Tamboril Chino, nato pa je ena od njiju tako doživeto podala Chopinov Valček opus 64, da bi se občinstvo zavrtelo v dvorani, če bi bilo dovolj prostora. Tudi valček je običajno strukturno tridelna
glasbena kompozicija, s kontrastnim srednjim delom.
Poudariti je treba še soliste v zborih, med soprani, alti in baritoni ter kitariste, ki so spremljali pevce. Ni dvoma, da imamo med pevci solisti bogato zakladnico vokalnega materiala, iz katerega bomo v bodoče deležni Je večjih užitkov.
Za konec so vsi nastopajoči skupaj zapeli Živo sveti plamenica, ki je izzvenela v: „...mladi hej, mladi zbor, žar mladosti vse ogrej, vsi pogumno zdaj" naprej 1“
Zamisel in izdelava scenografije in luči je bila v veščih rokah F. Osojnika,
J.	Cukjatija, T. Pavšerja in L. Kinklja.
Vsej naši mladini želimo več in več uspehov v njienem udejstvovanju na glasbenem področju, v njenem kulturnem udejstvovanju, za katerega naj črpa napotkov in moči iz bogate kulturne tradicije slovenskega naroda, iz katerega izhaja in ki mu je v sedanjosti in bodočnosti lahko v čast in ponos. Ne dvomimo, da nas bodo naši mladi umetniki prihodnje leto spet povabili na svoj pevsko-glasbeni festival.
PF
P. S. Najostrejši ukor pa gre majhni skupini mladenk in mladincev, ki so z balkona večkrat motili nastopajoče in publiko in s svojim vedenjem dokazali, da spadajo vse drugam, kakor na kulturne prireditve, kot je bil tudi ta pevsko-glasbeni festival.
Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slo-venije, najbolj reprezentativne knjige slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70.— pesov. Za pošiljanje po pošti doplačilo (za Argentino) 5,— pesov. Možno je tudi plačilo v obrokih: vsaj do konca avgusta 40,— pesov, ostanek ob prevzemu.
POIZVEDBE
KORUMBAJSKI DON! BOŠKO (Dalje s 3. str.)
dva dni čakal zunaj na cesti z revolverjem v žepu. Posredovati je moral misijonar, ki je fanta spremil daleč domov. Kako je končal, ne vem.
Spominjam se tudi tegale dogodka. Nekoč je prišla k misijonarju dekle v spremstvu svoje matere. Razložili sta, kakšno obupno stanje vlada v družini zaradi očeta: le - ta dela v neki majhni delavnici, a nekaj le zasluži, domov pa od plače nikoli nič ne prinese, vse zapravi in zapije s prijatelji; vsako soboto se pozno zvečer vrne domov grdo pijan, povaljan in natreskan; družina je veli-
Leta 1941 je odšel, leta 1955 pa se je zadnjikrat javil s priloženega naslova moj oče. Njegov takratni polni naslov je bil: Anton Šoštarič, calle Man-tiel 5691, Villa Lugano, Pcia. Buenos Aires, Argentina. — Prosim očeta, če bo bral te vrstice, da se mi javi, hvaležen pa bom vsakomur, ki bi mi sporočil kaj o njem.
Franc Šoštarič, Volčji potok 29, p. Radomlje pri Kamniku.
O B V E S T I L A
PETEK, 24. avgusta 1973:
V	Slovenski hiši ob 20 predavanje g. Jožeta Košička o naših velikih možeh. Organizira Zedinjena Slovenija.
SOBOTA, 25. avgusta 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo v priredbi doma in Lige Žena mati ob pol osmih zvečer predavanje ge. Kristine Prijateljeve o vtisih iz Nemčije.
V	Slovenski hiši ob 18.30 sestanek SKAD-a Predava Tine Debeljak o „Evoluciji“.
NEDELJA, 26. avgusta 1973:
V	katedrali v San Martinu bo ob 8.30 slovesna sv. maša ob 25-letnici prve slovenske maše v San Martinu. Nato skupni zajtrk v domu.
V	Slomškovem domu 4. mladinski dan
ČETRTEK, 30. avgusta 1973:
V	Slovenski hiši ob 17 bo pri Zvszi žena in mater predavala ga. Iva Vivo-dova: „Nepogrešljivi del našega izročila: verske in epske narodne pesmi.“
SOBOTA, 1. septembra 1973:
Koncert mladih lanuških pevčkov ob
8 zvečer v Slovenski hiši pod vodstvom ge. Zdenke Janove v dobrodelne namene Zveze slovenskih žena in mater.
Na Pristavi ob 20.30 pomladanski družabni večer.
NEDELJA, 2. septembra 1973:
Misijonska prireditev v Slovenski hiši 'ob 17 s predavanjem s, Silve žužek.
V	Slovenski hiši ob 9 spominski dan generalu Leonu Rupniku.
V	Našem domu v San Justu Mladinski dan.
NEDELJA, 9. septembra 1973:
Tombola za Slovensko zavetišče v Slomškovem domu.
SOBOTA, 15. septembra 1973:
Sloveniski buenosaireški oktet prireja koncert v Slovenski hiši ob 20.30.
V	Slovenskem domu v San Martinu
družinski večer z večerjo in družabno prireditvijo.
NEDELJA, 30. septemba 1973:
Celodnevna prireditev ob fobletiniei 'Slomškovega doma.
SOBOTA, 6. oktobra 1973:
Slovenski pevski zbor Gallus pripravlja koncert samo narodnih pesmi.
NEDELJA, 7. oktobra 1973:
Velika sanmartinska tombola.
DRUŠTVENI OGLASNIK Prosvetni večer ZS bo 24. avgusta ob 20. uri. G. Jože Košiček bo govoril o velikih slovenskih možeh.
Seja šolskega odseka ZS bo 29. avgusta ob 20. uri. Vsi učitelji lepo vabljeni!
Knjižnica in pisarna ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 20. ure.
ESKNEMA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión Nç 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registró Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
C, g. Jože Košiček bo predaval 24. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani
Slovenske hiše o
ka. devet otrok; a poleg očeta le ona, devetnajstletna, nekaj zasluži. Prosili šfa torej misijonarja, naj bi se kako pri oblasti zavzel, da bi vsaj to pot — bilo je pred božičem in mati bi bila rada otrokom kaj boljšega pripravila za praznike — očetovo plačo potegnil kdo drug. Pol'cija je očeta zaprla zaradi slabega ravnanja z družino in tisto skromno rdečo je dvignila žena. Pred polnočnico smo imeli kratko božično prireditev s petjem in nastopi, med gledalci je bila navzoča vsa tista družina, vesela in šročna. Nenadoma se prikaže med nami oče — policija ga je izpustila, ker je bil sveti večer — in se opotekaje pririne do svojih otrok. Kar je sledilo, ne bom popisoval. Vsi so zagnali jok in žalostno odstavali.	(Bo še)
DRUŽINA FIŠER čestita
Adrijanu Troha
k uspehu ob končanem agronomskem študiju in prejetju naslova agronomskega inženirja.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
■
■
■
• Lepote slovenske zemlje v slikah
a
| ŠTIRJE LETNI ČASI
a
a
5 bo v nedeljo, 2. septembra, ob 16.30 5 v Slovenskem domu v Carapachayu
DR. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
JAVN1 NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
slovenskih velikih možeh: dr. J. Ev. Kreku, dr. Antonu Krošcn in dr. Francu Kulovcu
VSI LEPO VABLJENI — ZLASTI MLADINA!
V San Martinu ho v nedeljo, 26. avgusta.
PROSLAVA 25-LETNICE PRVE SLOV. MAŠE Ob 8.30 v stolnici sv. maša Po nutši v Slovenskem domu skupni zajtrk
SLOVENSKI PROTIKOMUNISTIČNI BORCI
Spominski dan
generalu Leonu Rupniku
ustanovitelju in pokrovitelju Slovenskega domobranstva Slovenska hiša, nedelja, 2. septembra
ob 9.00: pred spomenikom junakov
ob 9.30: is v. maša, ki jo bo daroval msgr. A. Orehar
Naš dom	San Justo
Nedelja, 2. septembra 1972
MLADINSKI DAN
Ob 8.—: mladinska sv. maša v cerkvi, nato v domu skupen zajtrk;
po zajtrku tekmovanje v odbojki.
Ob 12.—: kosilo; nato še tekmovanje v odbojki.
Ob 16.30: kulturni pfrlogram in razvedrilo.
Igra poznani orkester „DUC IN ALTUM“ Vsi od blizu in daleč lepo vabljeni!
Sporočam, da organiziram posebno
POTOVANJE V EVROPO ZA KONEC LETA
ki je namenjeno predvsem za slovenske rojake — ODHOD je predviden v prvi polovici decembra tega leta, povratek pa Sredi februarja 1974. — Ker je število prostorov omejeno, sii čimprej rezervirajte prostor v avilonu.
MAJDA SOSIČ, Córdoba 645, 1. nadstr. B T.E. 392-7220 Buenos Aires
VELIKA IZRIRA NAJBOLJ ŠEGA POHIŠTVA MUEBLES
Frente Estación EZEIZ/1 Ruta 205
T.E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia  Westinghouse -— Godečo — Tonomac — Gamuza -— Olivetti — Kenia Champion — Marshall
Podružnice
CARLOS SPEGAZZINI Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
V soboto, dne 1. septembra, ob 8 zvečer bo v Slovenski hiši
KONCERT MLADIH LANUŠKIH PEVČKOV
pod vodstvom ge. Zdenke Janove
Vabi Zveza slovenskih mater in žena, katere dobrodelnemu fondu je namenjen dobiček koncerfca.
SDO
SFZ
RAMOS MEJIA 26. AVGUSTA
4. MLADINSKI DAN
Začetek ob 8.45 z dviganjem zastav iSv. maša
I.	del kulturnega programa Odbojka
Kosilo
Odbojka
II.	del kulturnega programa
Igra orkester DUC IN ALTUM
KONCERT
SLOVENSKI BUENOSAIREŠKI OKTET
Sobota, 15. septembra, ob 20.30 v dvorani Slovenske hoše
Po pričetku programa vstop v dvorano ne bo dovoljen.
.	"v»
Vstopnice v predprodaji pri članih okteta
SDO SFZ Moron	Te vabita na
POMLADANSKI PLES
1. septembra ob 20.30	Sovenska Pristava, Caetelar
TOMBOLA ZA SLOVENSKO ZAVETIŠČE
1. dobitek ŠOTOR ZA 6 OSEB (znamka 1. vrste)
2 dobitek: HLADILNIK ZNAMKE BLED
Poleg tega pa še 50 tombol,
200 činkvinov in 200 kvatern.
Celotna vrednost dobitkov daleč presega ceno vseh tablic.
Z udeležbo boste podprli to dobrodelno ustanovo.
Zato: NASVIDENJE 9. SEPTEMBRA V SLOMŠKOVEM DOMU
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T, E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
f !