*

3smsx3sgTror

fiiirara vt ^ngnrT r F ^]' 1  gs nijp-;;-

£iiJooooooljr_f
rP

'  Flora %
slovenskih
dežel.

V

X

1. snopič.


'o o

~^rioooooor

Poljudno-
I znanstvena
j knjižnica.

W- zvezek.

4 -.


'


• ■ ■ ' /f  /- '/'uf 1 g ! i J >~

%

ktljudno-znanstvena knjižnica. HI. zvezek.

Flora slovenskih dežel.

Ključ

;a določevanje cvetnic in praprotnic, ki po slo¬
venskih deželah divje rasto ali pa se splošno goje.

1. snopič.

Sestavil Julij Glowacki,
uredil dr. L. Poljanec.

Izdaja »Slovenska Šolska Matica“ v Ljubljani.


V Ljubljani 1912.

Natisnila »Učiteljska tiskarna*' v Ljubljani.

žU, 28

r


Pregled naravnega rastlinskega sestava.

Po naravni sorodnosti delimo rastlinstvo na štiri
krdela, ki jim navajamo tukaj znake:

I. krdelo: Steljčnice, Thallophyta.

Steljčniee imajo namesto pravih korenin, stebel in
listov kot edini redilni organ steljko (thallus). Njih
plodila so različna, nikdar pa ne nahajamo v pravilnem
razvoju steljčnic redne izmene dveh različnih rodov,
spolnega in nespolnega rodu, ki jo Imenujemo prerod
(metagenesis). Plodijo, se s trosi (spOrae), ki so jako raz¬
ličnega morfološkega pomena. Steljčnicam pripadajo alge
(algae) in glive (fungi).

II. krdelo: Mahovnice, Bryophyta.

Njih vegetativno telo je še kolikor toliko enostavna
steljka, ali pa se že deli na pravo steblo in očitne
liste. Mahovnice imajo očiten prerod. Spolni zarod so
imenuje gametofit (gametophyton) ter je ali steljka ali
pa rastlina s pravim steblom in z listi. Spolni zarod nosi
spolovila, in sicer moška spolovila ali semeničnjake
(antherldia) in ženska spolovila ali matice (arehegonia).
V onih se razvija mnogo majhnih stanic — semenic
(spermatoidia), v teh-le pa po ena sama jajčna Sta¬
niča (cellula germinatfva). Ko se je združila semenica z
jajčno stanico, se razvija iz oplojenice nespolni zarod
ali sporofit (sporophyton), ki se imenuje izprva kalček

3

1 *

(embryo). Kalček ostaja združen z materinsko rastlino, se
hrani večjidel z njeno pomočjo in se razvije naposled v
sporogon (sporogonium). Sporogon lahko primerjamo
plodu višjih rastlin in nekdaj so ga tudi smatrali zanj.
V sporogonu se snujejo neposredno, t. j. nespolno trosi,
iz katerih se razvijajo zopet spolne rastline. Tu sem pri¬
padajo jetrenjaki (hepaticae) in mahovi (miisci).

III. krdelo: Praprotnice, Pteridophyta.

Praprotnice kažejo očiten prerod. Spotni zarod se
vzrašča iz kalečega trosa, je neznatna steljka ali pa go-
moljica in nosi spolovila. Imenuje se predkal (prothal-
lium) in je ali dvospolna — s semeničnjaki in z maticami
— ali pa enospolna, če se nahajajo semeničnjaki in ma¬
tice na različnih predkalih iste rastlinske vrste. Včasih
sestavlja premajhno predkal le nekoliko stanic. V semenič-
njakih se snuje mnogo semenie, v matici pa le po ena
jajčna stanica. Iz oplojenice vzraste nespolna rastlina, ki
je izprva kalček. Pozneje dobiva prave korenine, steblo
in liste; na listih se razvijajo trosi v posebnih vrečicah,
trosnikih (sporangia). Iz trosov se razvija neposredno
(brez oplodbe) predkal, ki izgine, kakor hitro se preživlja
nespolna rastlina sama. V koreninah, steblih in listih ne¬
spolne rastline so pravi cevni povezki.

IV. krdelo: Cvetnice, Anthophyta.

Cvetnice imajo sicer prerod, toda spolni zarod
(gametofit) je krnjav in skrit v materinski rastlini ter se
omejuje le na neke stanične tvorine, ki so pri moških
gametofitih v pelodu (posebno pri golosemenkah), pri
ženskih gametofitih pa v klicnem mešičku. Nespolni
zarod (sporofit) nastaja v kličnem mešičku iz oplojenice,
ko je peloden mešiček izrastel iz peloda, predrl do
ldičnice in oplodil jajčno stanico. iz oplojenice se vzrašča
namreč kalček in se skriva do kalitve v semenu, ki
se je razvilo iz semenskega popka (dvulum). Kalček

4

predre pri kalitvi semensko kožico in se razvije v so-
vršeno rastlino, ki nosi prave korenine, steblo in liste.
Po različnih stopnjah listne preobrazbe (luskolisti, pravi
listi in ovršni listi) nastavlja slednjič cvet (flos). Naj¬
važnejši cvetni deli so prašniki (stamipa) in pestiči
(earpella). V predalih prašnih vrečic se snujejo moške
plodilne stanice, pelod, ki so istoizvorne (homolog) malim
trosom nekaterih praprotnic. V pestičih se razvijajo
ženska plodila, semenski popki (ovula s. gemmulae);
vsak s. popek obsega klicni mešiček, ki je istoizvoren
velikemu trosu nekaterih praprotnic. Cvetnice imajo cevne
povezke, ki izredka pozneje lahko izginejo.

Tukaj ne opišemo natančneje rastlin prvega in dru¬
gega krdela.

b.  Za kraje.

III. krdelo: Praprotnice, Pteridophyta

(glej str. 4.).

Ključ za družine.

1. Trosniki so zaprti v posebnih zavojih ali torilcih

(sporociirpia), ki so podobni pl. višjih r. ter stojijo
na dnu 1. Mladi 1. so polžasto zaviti. Zrela torilca
se odpirajo z 2—4 loputami. Povodne r. s st., pla¬
zečim v blatu. III. Marsiliaceae.

Prosti trosniki niso zaprti v zavojih. 2

2. Trosniki ležijo posamič v 1. pazduhah. L. se raz¬

vrščajo zavojito, včasih 2 ali 4 vrstno, nikdar pa ne
vretenčasto, so luskasti in pokrivajo gosto nadze¬
meljska plazeča ali privzdignjena st. in veje. 3
Trosnikov je več na enem 1.; če so 1. luskasti, se raz¬
vrščajo vretenčasto, 4

3. Trosniki so vsi enolični, okrogli, ledvičasti ali po¬
vprečno pakrožni, sedijo navadno v pazduhah zgor¬
njih vejinih 1., ki se družijo v trosne klase in ob¬
segajo enolične kakor moka drobne trose.

V. Lycopodižceae.
Trosniki ležijo v pazduhah zgornjih 1., ki se dru¬
žijo v trosne klase. Spodnji, četverogrbavi in večji
trosniki nosijo po 4 velike trose; zgornji, manjši,
okrogli ali ledvičasti trosniki pa mnogobrojne kakor
moka drobne male trose. VI. Selaginellaceae.

4. St. je členasto. Luskasti 1. se razvrščajo vretenčasto,
in sicer se zraščajo jalovi 1. v nazobčane nožnice, okro-

6

žujeoe st. na kolencih, trosonosni 1. pa se zbirajo
na vrhu v trosne klase. Podzemeljsko st. je plazeče,
nadzemeljske veje so pokončne.

IV. Equisetaceae.

St. ni členasto, leži vse v zemlji in je enotno ali
jedva razrastlo. L. so dobro razviti z veliko, navadno
razdeljeno ploskvijo. 5

5. Trosniki so na spodnji strani navadnih ali posebnih
trosonosnih L, ležijo na 1. povrhnici in so oprem¬
ljeni z navpičnim obročkom (anulus), ki se raz-
preza povprek. Mladi 1. se zavijajo polžasto. St. in
navadno tudi 1. so + luskasti. II. Polypodiaceae.
Trosniki so vrastli na posebnem delu edinega 1. v
1. staničje, nimajo obročka ter se odpirajo povprek.
Mladi 1. so zaprti v 1. nožnici in se ne zavijajo pol¬
žasto. R. je brez lusk. I. Ophioglossdceae.

I družina: Ophioglossaceae, enolistke.

Spolni zarod: Iz enoličnega trosa
se razvija gomoljasta, samostojno pod
zemljo rastoča, enodomna predkal brez
1. zelenila. Nespolni zarod: St. je pod¬
zemeljsko, nečlenasto, enotno in pokon¬
čno. Na obvršnem brstu se razvija vsako
leto navadno samo eden L, ki obdaja brst
kakor nožnica. L. delimo v trosonosni in
jalovi del. Jalovi del je dobro razvit, cel
ali različno razdeljen. Trosniki se snu¬
jejo v 1. staničju, so pokriti s povrhnico
in nimajo obročka. L. so v brstu po¬
le o n č n i.

Dvoredni trosniki so zrastli med seboj in s svojo
osjo ter tvorijo navidez stisnjen, črtalast klas. Ja¬
lovi 1. del je cel in mrežastožilnat.

1. Ophiogldssum.

7

Dvoredni trosniki so prosti, obličasti in tvorijo
navadno lat. Jalovi 1. del je skoro vedno razdeljen
in ni mrežastožilnat. 2. Botrychium.

1. Ophioglossum L., enolist.

Jalovi L del je jajčast ali jajčasto podolgast in
prehaja z zoženim dnom v pc. Zrel 5—7. Na trav¬
nikih. Navadni e., O. vulgatum L.

2. Botrjrchium Sw., mladomesečina.

1. Jalovi 1. del je široko trioglat, belodlakav, navadno

dvakrat pernasto razrezan, dolgopecljat in na vrhu
zaokrožen. Zrel 6-8. Kor. Št. Na pašnikih in seno¬
žetih. Kamilolistna m., B. matricariae Spr.

Jalovi 1. del je podolgast ali jajčast, daljši nego
širok in gol. 2

2. Jalovi 1. del je navadno precej dolgopecljat, ne¬
pravilno pernasto razdeljen, trodelen ali nerazdeljen.
Trosonosni 1. del stoji tudi na dolgem pc. in se pri-
trja navadno v spodnji 1. polovici. Zrel 8—9. Kr.
(Na Triglavu). Na močvirju.

Majhna m., B. simplex Hiteli.

Jalovi 1. del je sedeč ali kratkopecljat in se cepi
v sredi ali v zgornji polovici vsega 1. od trosonos-
nega 1. dela. 3

3. Jalovi 1. del je sedeč, podolgast, pernasto razrezan
in na koncu prisekan ter se pripenja sredi vsega 1.
Odrezki so trapezasti, polumesečni ali okroglasti in
dlanastožilnati. Zrel 6 —8. P. in Pp. Na senožetih.

Navadna m., B. Lundria Sw.

Jalovi 1. del se pritrja tesno pod latom in je
kratkopecljat; po obliki je jajčast ali podolgast, en¬
krat do dvakrat pernasto razdeljen in na koncu pri¬
sekan ali top. Oddelki 1. reda so podolgasti in topi,
odd. 2. reda črtalasti, drugi drugim vzporedni, celo-
robi ali narezani. Zrel 6—8. Kor. Po pašnikih in
senožetih. Razrastla m., B. ramosum Asch.

8

II. družina: Polypodiaceae, prapi*otine.

Spolni zarod: Iz enoličnega trosa se
razrašča ploščnata, srčasta ali ledvi-
časta, nadzemeljska in enodomna pred¬
le al, ki raste samostojno, ker je polna L
zelenila. Nespolni zarod: Vztrajne r.

imajo podzemeljsko, nečlenasto kore¬
niko in na njej velike, zavojito prirastle
1. (mahala). St. in navadno tudi 1. so lus-
kasti. Trosniki se snujejo iz spodnje 1.
povrh niče in se zbirajo v kupčke ali go¬
milice (sori), ki jih krije navadno tanek
izrastek iz povrhnice, zastiralce (indu-
sium). Posamezni trosniki so pecljati, o-
premljeni z očitnim, ozkim, navpičnim
in na eni strani navadno nesovršenim
obročkom (anulus) ter se razprezajo po¬
vprek. L. se zavijajo v brstu polžasto.

1. L. se pritrja s sklepom na koreniki in pušča na

njej, ko odpade, gladke obrunke. Gomilice so okro-
glaste in nezastrte. 15. Polyp<5dium.

k. so brez takih sklepov in korenike brez glad¬
kih obrunkov. 2

2. L so celi. Po dvoje črtalastih gomilic se zgrinja v

en večji par; zato se pritrjata zastiralci vsakega
para na zunanjih straneh. Gomilični pari so vzpo¬
redni drugi drugim. 9. Scolopčndrium.

L. so + razdeljeni. 3

3. Trosonosni in jalovi 1. so različni. 4

Trosonosni in jalovi 1. so enolični ali pa so od¬
rezki trosonosnih I. malo ožji. 5

4. Trosonosni in jalovi 1. so enkrat pernasto razdeljeni.

Na vsakem 1. oddelku sta 2 vzporedni črtalasti go¬
milici. Obstranski zastiralci se pritrjata na zunanji
strani vsakega para. 12. Bleclinum.

9

Trosonosni 1. so enkrat, jalovi dvakrat pernasto
razdeljeni. Okroglaste gomilice ležijo v 2 vrstah pod
vsakim 1. oddelkom Zastiralca se pritrjajo na no¬
tranji strani ob oddelkovem rebrcu. Podvihnjeni 1.
rob pokriva izprva gomilice. 5. Struthidpteris.

5. Gomilice ležijo navadno v nepretrgani vrsti pod
robom 1. odrezkov, ki jih pokriva le navidezno, ker
imajo še posebno ozko zastiralee na notranji strani.

14. Pterldium.

Gomilice ne ležijo v nepretrgani črti pod robom
1. odrezkov. 6

6. Gomilice ležijo na robu 1. odrezkov pod nadvihnje-
nimi krpicami in nimajo zastiralca. 13. Adiantum.

Gomilic ne krije 1. rob. 7

7. Spodnjo 1. stran gosto pokrivajo rjave luske. Go¬

milice so črtalaste in brez očitnega zastiralca.

11. Ceterach.

Spodnja 1. stran je brez lusk. Gomilice so okrog¬
laste ali podolgaste. 8

8. Zastiralee je podrastlo, t. j. pripenja se pod okrog-

lasto gomilico. 9

Zastiralee je prirastlo z robom na 1. žilo, na ka¬
teri sedi gomilica, ter krije gomilico od strani. Go¬
milice so vsaj izprva podolgaste ali kljukaste (po¬
zneje okroglaste). 10

Pecljato zastiralee se pripenja sredi gomilice in
je prosto na robeh ali pa ga sploh ni, da je okrog-
lasta gomilica nezastrta. 11

9. Zastiralee obdaja gomilico čašasto in je vejicato na

robu. Gomilice so na vrhu gole. 3. Woodsia.

Jajčasto zastiralee je prirastlo z ozkim dnom ob
gomilici ter jo krije za mlada; kmalu pa se zaviha
in se potem le malo razloči. 4. Cyst6pteris.

10. Luske na koreniki in na 1. imajo vsled odebelelih
staničnih sten mrežasto lice ter so toge in temno-
rjave. Gomilice so vedno podolgaste ali črtalaste.

10. Asplenium.

10

Mehke luske so svetlorjave brez mrežastega lica
ali pa jih sploh ni. Veliki 1. so 2— 3krat pernasto
razrezani. 8. Athyrium.

11. Ledvičasta zastiralca nad mladimi gomilicami se
pripenjajo k pc. v ledvičasti zarezi ali pa jih sploh
ni. 6. Nephrodium.

Zastiralca nad mladimi gomilicami so okrogla,
šcitasta in se pripenjajo v sredi. 7. Pol^stichum,

3. Woodsia R. Br., vudsovka.

L. so pokriti na pc. in na rebru s svetlorjavimi
luskami in dlačicami. L. ploskev je podolgasta ali
suličasta in enkrat pernasto razrezana. Spodnji od¬
rezki so okroglo jajčasti z 2—4 krpicami na vsaki
strani. Kor. (Golovec), Št. (Kameni vrh pri Ljubnem.)
Po pečinah. Planinska v., W. alpfna Gray.

Luske krijejo samo pecljevo dno, drugače so 1.
goli ali pa pokriti z dlačicami. Pc. je rjav le na dnu,
sicer pa rumenkast ali zelenkast. L. ploskev je črta-
lasto podolgasta in enkrat pernasto razrezana. Spod¬
nji odrezki so okroglo jajčasti z 2—3 krpicami na
vsaki strani. Kor. (Pri Rablju). Po pečinah.

Gola v., W. glabella R. Br.

4. Cystopteris Bernh., priščanica.

1. Drobna in plazeča korenika nosi posamezno stoječe 1.
L. ploskev je trioglata ali širokojajčasta in 2 — Škrat
pernasto razrezana. Spodnji 1. odrezki so večji od
zgornjih. Pc. je pičlo luskast in daljši od ploskve.
P. in Pp. Na kamenitih tleh.

Gorska p., C. montdna Link.

Kratko, a debelo koreniko krijejo 1. ostanki in k.
L poganjajo iz luskastega vrha šopasto. L. ploskev
je podolgasto jajčasta ali suličasta in priostrena.
Pc. je navadno krajši od ploskve in luskast le po
spodnji polovici. 2

11

2. L. so navadno dvakrat pernasto razrezani. Odrezki
večjidel niso razcepljeni, pač pa nazobčani. Žilice
se končujejo v zobcih. Po pečinah, zidih in dr.

Krhka p., C. fragilis Bernh.

L. so trikrat pernasto in drobno razrezani. Od¬
rezki so večjidel razcepljeni in nazobčani. Žilice se
končujejo navadno v izrezah. P. Po pečinah in ka-
menitih krajih. Planinska p., C. alplna Link.

5. Struthiopteris Willd., peruša.

Podolgasti jalovi 1. so priostreni, na dnu pola¬
goma zoženi in enkrat pernasto razrezani. Spodnji
odrezki so jajčasti, srednji črtalasto suličasti, vsi pa
pernasto razdeljeni. Trosonosni 1. so krajši, togi,
pokončni in črtalasto suličasti. Kor. Št. Kr. Ob po¬
tokih. Nemška p., S. germanica Willd.

6. Nephrodiuin Rich., glistovnica.

Gomilice so nezastrte. 2

Gomilice so zastrte. 4

Trioglati, priostreni in na obeh straneh dlakavi 1.
so enkrat pernasto razrezani s pernastimi odeepki.
Spodnji odrezki se obračajo navzdol. Odeepki so
podolgasti, topi in nekoliko narezani. Gomilice blizu
roba. Po senčnih krajih.

Podbukovna g., N. phegdpteris Prant!.

Široko trioglati I. so 2— 3krat pernasto razrezani,
goli ali žlezavi. Spodnji odrezki so jajčasti in pec-
Ijati. 3

L. so goli, mehki in mlahavi. Spodnji odrezki 2. reda
so na spodnjih odr. 1. reda tako dolgi kakor tretji
odr. 1. reda. Po senčnih krajih.

Podhrastova g., N. dryčpteris Michx;

k. je žlezav, trd in tog. Spodnji odrezki 2. reda
so na spodnjih odr. 1. reda tako dolgi kakor četri:
odr. 1. reda. Po senčnih krajih na apneniku.

Robertova g., N. Robertianum Prantl

12

L. je enkrat pernastorazrezan s pernasto razcep¬
ljenimi, navadno celorobimi odrezki. Pc. ima 2 cevna
povezka. Zastiralce je odpadljivo. 5

L. je 1—3krat pernasto razrezan z narezanimi
ali napiljenimi odrezki. Pc. nosi več ko 2 cevna po¬
vezka. Zastiralce je trpežno. G

Korenika je plazeča. Posamič stoječi 1. nimajo lusk,
so dolgopecljati, koničasti, na dnu jedva zoženi in
nežlezavi. Trosonosne krpice se zavijajo na robu
in so zato ožje od jalovih. Gomilice ležijo v 2 vrstah
ob 1. robu. V močvirjih.

Barska g., N. thel^pteris I)esv,
Debela korenika se dviga. Sopasti 1. so kratko-
pecljati, široko ali podolgasto suličasti, močno zo¬
ženi in spodaj žlezavi. Trosonosne 1. krpe so ravne.
Gomilice ležijo tik roba. Pc. krijejo odpadljive luske.
V gozdih. Gorska g., N. oreopteris Desv.

Pc. nosi 7 cevnih povezkov L. je enkrat pernasto
razrezan, koničast in na dnu zožen. Odrezki so čr-
talasto suličasti, priostreni in pernasto razdeljeni,
krpice pa tope, narezane ali napiljene, toda nikdar
bodičaste. Pc., ki je krajši od 1. ploskve, in glavno
rebro krijejo goste in dolge luske. V gozdih.

Prava g., N. filix mas Rich.
Pc. nosi 5 cevnih povezkov. L. so 2—Škrat, per¬
nasto razrezani. Spodnji odrezki 1. reda so jajčasti
ali jajčastosuličasti, odrezki 3. reda pa bodičasto
napiljeni. 7

L. so na dnu trikrat, proti vrhu dvakrat pernasto
razrezani s pernastimi oddelki ali odcepki. Luske
so jajčaste ali jajčasto suličaste. 8

L. so tudi na dnu dvakrat pernasto razrezani. 9
Podolgasta 1. ploskev je tako dolga kakor pc. ali
malo krajša. Odrezki 1. reda so priostreni, ne pa
koničasti. Redke luske so širokojajčaste in enako¬
merno bakrenorjave. V gorskih gozdih.

Bodičasta g., N. spinulosum Strempel.

13

Jajčasta, trioglata in drobno razdeljena 1. ploskev
je daljša od pc. Oddelki se iztezajo v dolgo in per-
nasto razcepljeno konico. Debeli pe. krijejo goste
luske, ki imajo v sredi črno črto. L. in zastiralca
so navadno rumenožlezavi. Po gorskih krajih.

Široka g., N. dilatatum Desv.

9. Trosonosni 1. so daljši od jalovih; podolgasta 1.
ploskev se ne zožuje na dnu in je gola na obeh
straneh. Spodnji odrezki 1. reda so trioglati s ši-
rokosrčastim dnom, na vrhu pa topi; srednji in
zgornji odr. pa so podolgasto suličasti. Trosonosni
odrezki so nekoliko nadvihnjeni. Beli, drobni in
krhki pc. je skoraj tako dolg kakor 1. ploskev in
le pičlo luskast; luske so širokojajčaste. V močvir¬
skem jelševju. Kor. Št. Gor.

Češljasta g., N. cristatum Michx.

Trosonosni in jalovi 1. so skoro enako dolgi.
Podolgasto suličasta 1. ploskev se nekoliko zožuje
na dnu ter je žlezavo pikasta. Odrezki 1. reda so
trioglato jajčasti ali jajčasto suličasti in priostreni.
Odr. 2. reda so jajčasto podolgasti, topi in pernasto
razcepljeni ali razdeljeni. Krpice na njih so kratko
bodičasto napiljene. Kratki in trdni pc. zelenorumene i,
barve krijejo goste, ozkosuličaste in bledorjave luske.

P. Po kamenitih krajih.

Planinska g., rfgidum Desv.

7. Polystichum Roth, podlesnica.

1.  Kratkopecljati in togi 1. so suličasti in enkrat per¬
nasto razrezani. Spodnja 1. ploskev kakor tudi pc.
so luskasti. Spodnji trioglati odrezki so na dnu ušati,
srednji in zgornji odr. pa suličasti, srpasto zakriv¬
ljeni navzgor in bodičasto napiljeni. Pp. Po kame¬
nitih krajih. Podplaninska p., P. lonehltis Roth.

Kratkopecljati in suličasti 1. so enkrat pernasto
razrezani s pernastimi oddelki ali pa dvakrat per-

14

nasto razrezani. Spodnja 1. ploskev kakor Uidi pc.
so luskasti. 2

Zimzeleni 1. so usnjasti, trdni, zgoraj temnozeleni
in se svetijo. L. odrezki so podolgasto jajčasti ali
skoro srpasti in bodičasto napiljeni. Na vsakem
odrezku 1. reda je 1. zgornji oddelek večji. Zasti-
ralce je trdno in trpežno. V gorskih gozdih.

Krpasta p., P. lobatum Preši.

Polelnozeleni 1. so mehki in mrenasti in se ne
svetijo. L. odrezki 2. reda so napiljeni, spodnji pa
dostikrat skoro pernasto razcepljeni; 1. zgornji ni
posebno večji. Odrezki se končujejo kakor tudi
zobci z resami. Zastiralc<ye nežno in odpadljivo. 3
L. ploskev se le malo zožuje na dnu in je črtalasto
suličasta. Odrezki so koničasti, vsaj spodnji kratko-
pecljati. Št. Kr. Gor. V gorskih gozdih.

Bodičasta p., P. aculeatuin Preši.

Dno 1. ploskve se močno zožuje. Podolgasli od¬
rezki so priostreni. Izmed sedečih odrezkov segajo
zgornji navzdol. Kor. St. Kr. V gorskih gozdih.

Braunova p., P. Braunii Fee.

8. Athyrium Roth, podborka.

Svetlozeleni 1. so navadno mehki in nežni. Na
kratkem pc. se pritrja do 1 m dolga, podolgasta,
na dnu zožena, priostrena in 2 —-3 krat pernasto
razrezana 1. ploskev. Podolgasti odrezki so topi in
nazobčani. Gomilice so podolgaste, kljukaste ali
podkovaste (okroglaste). Trpežna zastiralca so iste
oblike kakor gomilice in na robu vejicata. Podol¬
gasti ali ledvičasti trosi so rumeni in gladki. V
gozdih. Glistovnična p., A. filix fčmina Roth.

R. je podobna prejšnji. Listi so temnozeleni, go¬
milice pa okroglaste. Majhna zastiralca se malo raz¬
ločijo in kmalu odpadejo. Pakrožni trosi so črno rjavi

15

in bradavičasti. Po skrilavih J', na Kor. (Svinjska
P., Golovec). V ruševju.

Planinska p., A. alpestre Nyland.

9. Scolopendrium Sm., jelenov jezik.

L. so široki, črtalasto suličasti in na dnu srčasti,
Po senčnih, kamenitih krajih.

Navadni j. j., S. vulgare Sm.

10. Asplenium L., sršaj.

Pc. je tako dolg kakor + razrezana, na dnu široka,
na vrhu koničasta 1. ploskev ali pa je daljši. 2
Pc. je krajši od črtalaste, enkrat pernasto raz¬
rezane in na obeh straneh zožene 1. ploskve. L. od¬
rezki so okroglasti. 8

I,. so na 3—5 oddelkov dlanasto razdeljeni ali raz¬
rezani. Sinjezeleni 1. odrezki so sedeči ali pecljati,
na dnu klinasti in celorobi, na vrhu pa topi in
narezani ali napiljeni. Nežno zastiralce je šobasto
nazobčano. Dolgi pc. je gol, spodaj kostanjevorjav,
zgoraj zelen. Po dolomitskih stenah na St., Kr. in
Gor. Seelosov s., A. Seelosii Leyb.

Temnozeleni I. so razrezani na 2—5 različno
ozkih, spodaj klinastih, zgoraj koničastih odrezkov.
Odr. so nepravilno razdeljeni. Zastiralce je celo-
robo. Dolgi pc. je spodaj rjav in nekoliko dlakav.
Po višjih gorah in P.

Severni s., A. septentrionale Hottm.
L. so očitno 2—Škrat razrezani. 3

Zastiralce je vejicalo nazobčano. 4

Zastiralce je celorobo ali nekoliko narezano. 5
Goli (dlakavi) 1. nosijo trdne, jajčaste ali podol-
gaste odrezke, ki so na dnu klinasti, na vrhu pa
narezani ali nazobčani (krpasti).

Pozidna rutica, A. ruta muraria L.

16

L. so žlezavo dlakavi. Najmanjši odrezki so
nežni, spodaj širokoklinasti, zgoraj izvečine trokrpi
z narezanim robom. Pri Gorici.

Žlezavi s., A. lepidum Preši,
p. Nežni 1. so 2-3 krat drobno in precej nepravilno
razrezani. Odrezki so črtalasto klinasti, na vrhu tro-
deini z jako ozkimi, skoro odrezanimi oddelki. Na
apneniških P. po pečinah.

Tenkolistni s., A. fissum Kit.
Trdni 1. so trioglato suličasti, koničasti, na dnu
trikrat (štirikrat), proti vrhu dvakrat pernasto raz¬
rezani s skoro somernimi odrezki. Najmanjši od¬
rezki so jajčasti ali podolgasti, narobejajčasti ali na
dnu klinasti. 6

Zimzeleni usnjasti 1. se svetijo. 7

Poletnozeleni, zelnati 1. se ne svetijo. Najmanjši
odrezki so navadno precej ozki, klinasti in prise-
■ kani. Po serpentinu pri Slov. Bistrici na Št. Po
1  skalah. Serpentinov s., A. cuneitdlium Viv.

Precej debeli in temnozeleni 1. se svetijo na obeh
’ straneh. Odrezki 1. reda se obračajo skoro pravo-
1  kotno od rebra, najmanjši odrezki pa so jajčasti.

Št. Kr. Prim. Po senčnatem kamenju,
o Črni s., A. adiantum nigrum L.

Tenkousnjasti 1. se svetijo zgoraj svilnato, spodaj
srebrnosivo. Koničasti odrezki 1. reda se odmikajo
poševno od rebra ter se krivijo navzgor. Podol¬
gasti (jajčasti) in ostnato napiljeni odrezki zad-
a ‘ njega reda se primikajo Pri Trstu in v Istri. Po

3 senčnatem kamenju.

4 Koničasti s., A. ondpteris L.

Pc. in 1. rebro sta svetla, temnorjava in toga;
'1' 1. rebro je krilato in žlebasto. Temnozeleni od-

? a  rezki so sedeči ali nerazločno pecljati in odpadajo.

Po pečinah in zidih.

L. Rjavi s. (praprotica), A. trichdmanes L.

17

2

9 .

Pc. in 1. rebro sta vsaj nekoliko zelena in šibka:
1. rebro ni krilato. 9

Pc. je na dnu rdečerjav, proti vrhu zelen. L. rebro
ni žlebasto, a je vse zeleno. Pecljati odrezki so
jasno ali rumenozeleni. Po pečinah.

Zeleni s., A. viride Huds.

Pc. je rjav; žlebasto 1. rebro je na dnu rjavo,
proti vrhu zeleno. Po serpentinu pri Slov. Bistrici
na Št. Polutanski s, A. adulterfnum Milde.

11. Ceterach Willd., slatinka.

Kratkopecljati 1. so enkrat pernasto razdeljeni.
Zgoraj goli, spodaj gosto luskasti oddelki so za¬
okroženi. Št. Kr. Prim. Po pečinah in zidih.

Razcepljena s., C. otficinarura Lani. in D. C.

12. Blechnum L., rebrača.

Trosonosni 1. so dolgosuličasti, enkrat pernasto
razdeljeni, dolgopecljati in skoro še enkrat daljši
od kratkopecljatih jalovih I. Oddelki jalovih 1, so
širokočrtalasti in se tesno stikajo, odd. trosonosni h
1. so ozkočrtalasti in precej odmaknjeni drugi od
drugih. Navadna r., B. sptcant Roth.

13. Adiantum L., krpanka.

Šibki in krhki pc. je dolg, gol in svetločrn
kakor ebenovina. L. ploskev je podolgasta ali jaj¬
časta in 2—3 krat pernasto razrezana. Klinasti in
narobejajčasti odrezki so na robu krpasto razcep¬
ljeni in narezani. Pri Gorici, Trstu in v I. Na
skalah, pri studencih.

Lasci device Marije, A. capillus Včueris L.

14. Pteridium Kuhn, bujad.

Korenika je plazeča. L. je trikotnojajčast in
2—3 krat pernasto razrezan. Odrezki zadnjega reda

V

18  —

so celorobi in na robu pod vi liani. Po malo rodo¬
vitnih tleh. Orlova b. (praprot), P. atpiilinum Kuhn.

15. Polypodium L., oslad.

Plazeča korenika je luskasta in sladka. Podol-
gasto suličasti in priostreni 1. so enkrat pernasto
razdeljeni z 8—20 parov podolgastih oddelkov. Na
senčnih krajih po kamenju, zidu in dr.

Navadni o. (sladka koreninica), P. vulgare L.

III. družina: Marsiliaceae, vodorastine.

Spolni zarod: Pred k ali, ki v z r a -

štej o iz dvojnih trosov, iz velikih trosov
(m a c r 6 s p o r a e) in iz malih trosov (m ic r 6 -
sporae), nimajo samostojnega življenja,
temveč ostanejo krnaste in zaprte v
trosu. V predkali velikega trosa se raz¬
vije matica, v predkali malega trosa pa
semeničnjak; predkali so torej dvo¬
domne. Iz oplojenice v z raste nespolni
zarod, r. s plazeči m s t. i n d v o v r s t n i m i 1.
Trosniki so zaprti v predeljenih zavo¬
jih, ki so podobni plodu cvetnic ter se
zovejo torilca (s p o r o c a r p i a). To rilca so
se preobrazila iz listnih oddelkov in
stojijo blizu 1. dna. V vsakem predalu je
1 gomilica, ki ima manjše moške trosnike
(microsporangia) in večje ženske trosnike
(macr o sporangia). V onih se snujejo
mnogobrojni mali trosi, v teh-le pa na¬
staja en velik tros. Mlado 1. se razvija v
brstu polžasto. Te povodne r. imajo do¬
bro razvite k.

Dolgopecljati 1. so četvernati. Pecljata, fižolu po¬
dobna torilca so nekoliko stisnjena od strani in se
razprezajo z 2 loputicama. 16. Marstlia.

19

2

Enostavni 1. so podobni pc. brez 1. ploskve. Se¬
deča in obličasta torilca se razprezajo na 2 - 4 lo-
putic. 17. Piluldria.

16. Marsilia L., marsiljka.

L. pc. je tako dolg, kakor voda globoka, na
suhem krajši. Listki so širokoklinasti, na vrhu za¬
okroženi, celorobi in goli. Torilec je navadno po
dvoje na dnu vsakega 1. pc., v obrisu so pakrožna
in s strani stisnjena. Kor. Št. Kr. (Dolenjsko); v
ribnikih in lužah.

Četverolistna m., M. quadrifdlia L.

17. Pilularia L.,  osvaljkarica.

L. so pokončni in ščetinasti. V stoječih vodah
po jarkih in lužah pri Gorici.

Bobkonosna o., P. globulifera L.

IV. družina: Equisetaceae, presličine.

Spolni zarod: Iz enakoličnih trosov
se razvijajo kr paste in samostojno ra¬
stoče pred kali, ker so polne 1. zelenila.
Navadno so dvodomne, večje ženske in
manjše moške. Nespolni zarod tvorijo
vztrajne r. z razrastlo podzemeljsko ko¬
reniko in z očitno členastimi  st., ki so
lahko jalova ali trosonosna. Vretenča-
sto okoli kolenca razstavljeni 1. se zra¬
ščajo v nazobčano nožnico. St. členke, ki
so navadno votli, prevleka troje ali več
med seboj vzporednih konopcev s cev¬
nimi povezki. Z vsakim cevnim povez-
kom se zlaga na členkovem vrhu 1 nož-
nični list in na členkovem površju 1
vzboklo rebrce; med podolžnimi rebrci
se vdirajo brazde. St. + je raskavo.

20

ker ima v povrhnici kremenastih zrnc.
Po 5—10  trosnikov se razstavlja pod šči¬
ta s t i m i 1., ki se zbirajo v t rosni klas.
Trose obdaja dvojna kožica, iz zunanje
se nastavljata 2 zavojiti pračici  (elate-
res).  Edini rod.

18. Equisetuin.

18. Equisetum L., preslica.

1. Klas je top, st. gladko ali le malo raskavo. 2

Klas je koničast, st. jako raskavo in trdno. 7

2. St. so dvolika, t. j. trosonosna st., ki so mehka,

bela, rjava ali rdečkasta in vsaj izprva enojnata, se
ločijo od jalovih st., ki so zelena. 3

Trosonosna in jalova st. so enakolika; os tros-
nega klasa je votla. 6

3. Izprva se razvijajo le bleda, debela, enojnata tro¬

sonosna st., ki pa kmalu odmro; Sele pozneje poga¬
njajo zelena in vejnata jalova st. 4

Bleda trosonosna st. so izprva enojna ali pa no¬
sijo včasih kratke zelene vejice; kmalu pa odmre
st. vrh in iz spodnjega st. izrastejo zelene veje, da
je trosonosno st. podobno jalovemu. 5

4. Trosonosna st. so rdeeerjava ali mesnordeča, nož¬
nice na njih nosijo 6—12 zobcev. Na zelenem ja¬
lovem st. leži 9 — 18 brazdic. Os trosnega klasa je
zažeta. Po vlažnih njivah, tratah in travnikih.

Poljska p., E. arvense L.

Debela trosonosna st. so belkasta, nožnice na njih
nosijo 20—30 zobcev. Jalova st. so bela kakor
slonokost in gladka (brez brazdic). Os trosnega klasa
je votla. Ob potokih in drugih vlažnih krajih.

Velika p., E. maius Gars.

5. Na kolencih trosonosnih st. sedijo lijaste ali dolgo-
valjaste nožnice, ki se pritiskajo k st., so sinjezelene
in na vrhu rjavopasaste z 12—30 zobci. Enojne

21

veje so trorobate in zobci na njihovih nožnicah jaj¬
časti in koničasti. Po mokrih ilovnatih krajih.

Travniška p., E. pratense Ehrh.

Na trosonosnih st. sedijo zvončaste, na dnu ze¬
lene in na robu rjave nožnice, ki se cepijo na
3 — 6 odcepkov. Vsak odcepek je zrastel iz 2—4
zobcev. Veje se zopet vejijo in so četvero- do pe-
terorobe, zobci na njih so šilasti. V gozdih po
vlažnih krajih. Gozdna p., E. silvaticum L.

6. Sinjezeleno, gladko steblo je 10-20krat podolžno
regasto; osrednja votlina je široka. Kralkovaljaste
nožnice se pritiskajo k st. in nosijo 15 20 tri-
oglato šilastih, črnih zobcev, ki jih robi ozek, bel
in mrenast rob. Trosni klas je vsajen na kratkem
in debelem st. členu. V ribnikih, jezerih in lužah.

Barska p., E. limosum L.

Na zelenem ali rumenozelenem st. se vdira
6—8 podolžnih brazdic; st. osrednja votlina je ozka.
Na dnu valjaste, na vrhu lijaste nožnice nosijo
6 — 10 trioglato suličastih in zelenih zobcev, ki so
zgoraj temnorjavi in obrobljeni s širokim, belim
in mrenastim robom. Trosni klas je vsajen na tan¬
kem in precej dolgem st. členu. Po močvirnih
travnikih. Močvirska p., E. palustre L.

7. Poletno zeleno st. sinjezelene barve je globoko
brazdasto, nosi 8 — 20 vzboklih rebrc in vejice se
razvrščajo vsaj do polovice st. vretenčasto. Nožnice
se širijo zgoraj zvončasto. Os trosnega klasa je za-
žeta. Št. Kor. Gor. Po vlažnih, peščenih krajih.

Košata p., E. ramosissimuin Desf.

St. je enotno ali le pri dnu vejnato (veje so
podobne v tem slučaju st ). Stebelna in vejina re¬
brca se v sredi podolžno vdirajo in so zato ostro
dvoroba. Os trosnega klasa je votla. 8

8. Zimzeleno, raskavo st. je enojnato, znatno in trdno
ter nosi 15— 25 rebrc. Valjaste nožnice se + pritiskajo
k st. in imajo zgoraj prav kratke zaokrožene zobce,

22

ki jim konice kmalu odpadejo. Trosni klasje kratek
in jajčast. Kor. St. Ob rekah in dr.

Zimska p., E. liiemale L.
Poletnozeleno (navadno) st. je na dnu vejnato,
kratko in tanko ter nosi 4—8 (12) rebrc. Nožnice se
širijo na vrhu. Trosni klas je majhen in podolgast.
Ob rekah, po peščenih travnikih.

Pisana p., E. variegatum Schl.

V. družina: Lycopodidceae, lisičine.

Spolni zarod: Iz ena koli kiti trosov
se razvijajo blede, gomoljaste, eno¬
domne predkali, ki rastejo samostojno
pod zemljo. Nespolni zarod: R. poganja
dobro razvite k. Očitno vila stov ej n a to
st., ki ga prevleka 1 konopec cevnih p o -
. vezkov, nosi mnogobrojne, majhne,
enostavne, cele in luskaste k, v katerih
se razteza en sam cevni poveze k. N e p r e -
deljeni trosniki sedijo posamič v 1. paz¬
duhah in se razprezajo povprek na
v  2 1 o p u t i c i. P r i n a s 1 r o d.

19. Lycopodium.

19. Lycop6dium L., lisičnjak.

1. L. so enoliki, spodnji so jalovi, zgornji trosonosni
se ne zbirajo na posebnem klasu. Kipeče st. se
razrašča v vilaste veje, ki so enako visoke. Po
gozdih in po gorskih pašnikih.

Brezklasni 1., L. selago L.
Trosonosni 1. se ločijo od jalovih in se zbirajo
na vrhu v trosnem klasu. Glavno st. se plazi po
tleli. 2

2. Enakoliki jalovi 1. glavnega st. in stranskih vej

stojijo premenjalno (zavoj ito). 3

23  —

Enakoliki jalovi 1. glavnega st. in trosonosnih
stranskih vej stojijo premenjalno; jalove veje pa
so stisnjene, četverorobe z nasprotnimi, četvero-
rednimi in raznolikimi 1. 5

3. Trosni klasi so posamezni in sedeči. 4

Po dvoje (po eden ali po troje) trosnih klasov
je vsajenih na dolgem pe, ki ga krijejo majhni,
luskasti 1. Jalovi 1. so črtalasti ali šilasti in se kon¬
čujejo v belo lasasto ost. Po vresju.

Kijasti 1., L. clavatum L.

4. V klasu so trosonosni L, ki se jedva ločijo od ja¬
lovih, širokojajčasti in ostrokoničasti. Jalovi 1. so
črtalasto šilasti, celorobi in se odmikajo poševno
od st. Po barjih. Kor. Kr.

Barski L, L. innndatum L.

Trosonosni 1. so mrenasti, rumenorjavi, okroglo-
jajčasti in priostreni ter se zelo ločijo od jalovih L,
ki so črtalasto suličasti, ostnati, nepravilno nazob¬
čani in se odmikajo vodoravno od st. ali celo kri¬
vijo navzdol. V gozdih in po ruševju.

Brinolistni L, L. anndtinum L.

5. Trosni klasi so posamezni in sedeči. Kipeče veje
stojijo šopasto. L jalovili vej se ločijo le malo od
drugih, se stiskajo k vejam in so iglasti in koni¬
časti. Po višjih gorah in P. Kor. Št. Kr Prim.

Planinski 1., L. alplnum L.

Po 2—4 trosnih klasov sedi na dolgem pc. Veje
so pokončne in vilaste. L. jalovih dvoreznih vej se
tesneje stiskajo k vejam. 6

6. Jalove veje se zbirajo šopasto okoli plodonosne.
L. na vejali so skoro vsi enakoliki, suličasti in
ostnati. Po vresju.

Cipresoliki L, L. chamaeciparlssus A. Br.

Trosonosne stranske veje obdajajo pahalasto
jalovo srednjo vejo. Izmed četverorednih 1. na ja-

24

lovili vejah sta 2 vrsti rebrati in odmaknjeni od
veje, 2 pa nerebrati in pritisnjeni k veji. Po vresju.

Sploščeni 1,, L. complanatum L.

VI. družina: Selaginellaceae, drežke.

Spolni zarod: Iz dvolikih moških in
ženskih trosov se razvijajo krnaste
predkali, ki ne rastejo samostojno in
ostajajo v trosu. Nespolni zarod je
mahu podobna r. z vejnatimi st., ki
imajo samo 1 cevni povezek, in z m n o -
gobrojnimi gostimi 1. L. so premajhni in
luskasti. Dvoliki trosniki sedijo v paz¬
duhah zgornjih L, ki se zbirajo v klase.
Na klasovem dnu je nekoliko večjih
ženskih trosnikov (macrosporangia), ki
obdajajo po 2, 4 ali 8 velikih trosov in
se razprezajo navadno na 4 loputice.
Na klasovem vrhu je mnogo manjših
moških trosnikov (micr o sp or angi a), ki
se odpirajo z 2 loputicama in iztrošijo
mnogo malih trosov. Edina vrsta.

20. Selaginella.

20. Selaginella Beauv., drežica.

St. je plazeče s kipečimi vejami. Enakoliki 1. se
razvrščajo zavojito po st., štrlijo na vse strani, so
široko jajčastosuličasti, priostreni in na redko ve-
jicato nazobčani. P. Po pašnikih, pečevju in dr.

Planinska d., S. selaginoldes Lk.

Dolgo st. je plazeče. Dvoliki 1. so na st. četvero-
redni Zgornji 1. se krijejo v 2 vrstah kakor streš¬
niki ter so manjši in jajčasti; večji 1. obstranskih
vrst štrlijo v stran, so jajčasto podolgasti, skoro
topi in nazobčano raskavi. Po kainenitih in pe¬
ščenih krajih. Švicarska d., S. helvetica Lk.

25

IV. krdelo: Cvetnice, Anthophyta

(glej str. 4).

Ključ za družine.

Semenski popki so zaprti v pestiču, ki ga sestav¬
ljajo zrastli pl. 1 Angiospermae 4

S. popki so goii, pst. ni. Cv. so enospolni. L.
(vsaj pri naših r.) so iglasti ali luskasti. Gymno-
spermae. 2

Pokončni s. popki sedijo posamič vrhu prikrajšanih
vejic. S. je ovito z mesnatim plaščem. L stojijo v
zavojnici. Vil. Taxaceae.

S. popki ležijo na ploščatih pl. 1., ki se zbirajo

na + dolgem vretenu v Ženski cv. Plod se imenuje
storž. 3

Pl. 1. se razstavljajo v ženskem cv. vretenčasto,
na njih stojijo s. popki pokončno. L. so vretenčasti.

IX. Cupressaceae.
Pl. I. stojijo v ženskem cv. premenjalno v za¬
vojnici. S. popki se obračajo proti vretenu. L. so
premenjalni. VIII. Pinaceae.

L. so večjidel mrežastožilnati. Cv. krogi so veči¬
noma petero- ali dvoštevni. Kalček v semenu ob¬
dajata dve nasprotni kalici. Cevni povezki se raz¬
vrščajo navadno v kolobarju. DicotyIeddneae. 5
L. so progastožilnati, in sicer vzporedno- ali pa
slokastožilnati (mrežastožilnati). Prvi 1. na vsaki

veji, takozvani predlist, se obrača proti st. Cv.
krogi so troštevni (redkeje dvo- ali četveroštevni).
V s. obdaja kalček samo ena kalica. Raztreseni
konopci cevnih povezkov prevlekajo st. Monocoty-
leddneae. 145

Lesaste zelene zajedalke po drevju in grmovju.
Pl je enosemenska (dvo-, trisemenska) jagoda. L.
so nasprotni ali pa jih ni. XX. Loranthaceae.
R. niso lesaste zajedalke, 6

20

6. Cv. so nepopolni. Cv. odevalo je enojno ali

manjka. 7

Cv. so popolni. Cv. odevalo je dvojno z očitno
č. in z očitnim v., čegar 1. pa so včasi zelo
majhni. 49

7. Cv. so enospolni. Prašni cv. so na mačicah, t. j. na vi¬

sečih, odpadljivih klasih. Lesaste r., ki imajo na¬
vadno odpadljive prilistke. 8

Eno- ali dvospolni cv. niso na mačicah. 13

8. Cv. so dvodomni. Pl. je glavica, ki se razpreza
dvoloputaslo L. s prilistki so enojnati

XIII. Salicaceae.

Cv. so enodomni. Pl. so rožke, ki se ne od¬
pirajo. 9

9. L. brez prilistkov so lihopernati. Enosemenski ko-

ščičasti pl. ima nepopolen glavni pretin in na njem
pravokotno stoječi manjši nepravi pretin. S. obda¬
jata dvokrpi, gubasti kalici. XII. Juglandaceae.

L. so enojnati. 10

10. L. s trobastimi prilistki. Cv. sestavljajo oble ma¬
čice. Plodnica je enopredalasta z 1 br.

XLI. Platanaceae.

L. z drugolikimi odpadljivimi prilistki. Br. po 1,
po 2 ali več. 11

11. Omesenelo cv. odevalo obdaja pozneje plodiče, ki

so zato podobni koščičastemn pl. ter se družijo v
birni pl. XV. Moraceae.

Pl. je suh orešek. Po 2 ali več br. 12

12. Tri- ali večpredalasta pic. nosi troje ali več br.

Pic. kakor pozneje tudi pl. obdaja ali pokriva skupen
lesasti ovoj, skledica. XI Fagaceae.

Dvopredalasta pic. nosi 2 br. Skupnega lesa-
stega ovoja ni, nadomeščajo ga lahko zelnate ali
usnjate krovne luske. X. Betulaceae.

13. (7) Nadrastla pic. je prosta, oziroma cv. odevalo je

podrastlo ali obrastlo ali ga ni. 14

27

Podrastla pic. se zrašča z izdolbenim cvetiščem
in cv. odevalo je nadrastlo. 40

14. Mnogobrojni pr. se razvrščajo zavojito pod pst.
Cv. odevalo je obarvano, v. podobno.

XXXII. Ranunculaceae.

Število pr. je določeno; ako jih je mnogo, je
majhno in č. podobno cv. odevalo malo razločno ali
ga sploh ni, ali pa so pr. obrastli. 15

15. Pl. se razpreza ali pa razpada (pokovec). 16

Pl. se niti ne razpreza, niti ne razpada. 24

16. Cv. so dvospolni, č. četverolistna. Pr. je 6, 4 daljši
in 2 krajša, takozvani četveromočni pr. Dvopreda-
lasti pl., lusk ali lušček, se razpreza ob osrednjem
pretinu od dna proti vrhu na 2 loputici.

XXXVII. Cruciferae.
Pr. je več ali manj ko 6. Pl. se ne razpreza ob
osrednjem pretinu na 2 loputici, temveč je poko¬
vec, ki razpada na posamezne delne plodiče, ali
pa glavica. 17

17. Pl. je glavica. 18

Pl. je pokovec. 22

18. R. je grm ali nizko drevo z zimzelenimi, nasprot¬

nimi 1. Tripredalasti pl. se razpreza po predalih.

LVIII. Buxaceae.

Zelnate r. 19

19. Vrat je 1 z nerazdeljeno br. 20

Dvoje ali več vratov; ako pa je 1 vrat, se deli
na 2 ali več brazd, ali pa nosi pic. 2 ali več se¬
dečih br. 21

20. Pic. je enopredalasta. Glavica se razpreza na 5 lo-

putic. L. so mesnati. LXXXIX. Primulaceae.

Pic. je dvopredalasta. Glavica se razpreza nepra¬
vilno. L. so nežni. LXXVII. Lythraceae.

21. Mnogobrojni s. popki sedijo ob osrednjem prostem
stebrcu enopredalaste pic. Prostih vratov je 3, 4
ali 5. Glavica se odpira podolžno.

XXVIII. Caryophyllaceae.

28

S. popek se pripenja na plč. dnu. Br. je 2-3.
Bnopredalasta in enosemenska puščica se odpira
povprek s pokrovcem. XXIV Amaranthaceae.

22 (17) Drevesa s pecljatimi 1., ki so nasprotni, trojnati
ali pernasti in poletnozeleni. Dvodelni pl. je pero tka.

LIH. Aceraceae.

L. so drugače enojnati, pl. je nekrilat. 23

23. R. rastejo na suhem ali po močvirjih. Dvo- ali tri-

predalasta pic. nosi 2—3 brazde. Pl. razpada na
2—3 delne plodiče. LVI. Euphorbiaceae.

Povodne r. Cv. so brez cv. odevala, imajo pa 2
krovna lističa. Četveropredalasta (pozneje) pic. nosi
2 vrata. Pl. razpada na 4 oreške.

LVII. Callitrichaceae.

24. (15) L. obdajajo trpežni ali odpadljivi prilistki. 25

L. so brez prilistkov. 30

25. Zelnate r. Prilistka se zraščata z robovi v 1. škor-

njico, ki obdaja st. nad kolencem. Cv. odevalo je
č. podobno, pl. je orešek. XXII. Polygonbceae.

Prilistka se ne zraščata v 1. škornjico. 26

26. Drevesa ali grmi. 27

Zelnate r., pl. je orešek. 28

27. R. z mlečnim sokom. Enospolni cveti se razvrščajo

v izvotleni cv. osi. XVI Artocarphceae.

R. brez mlečnega soka. L. stojijo dvoredno. Cv.
so dvospolni ali enospolni in se ne razvrščajo v
kaki votlini Pl. je perotka ali koščičasta jagoda.

XIV. Ulmhceae.

28. Pr. se pripenjajo na dnu cv. odevala; samo 1 pst. 29

Cv. odevalo priraste k izvotljenemu cvetišču, ki
ima na robu odebelel obroček, nanj se pripenjajo
obrastli pr. Po 1—4 pst. na cvetiščnem dnu, vsak
nosi svoj vrat. XLII. Rosaceae.

29. V cv. brstu se krivijo pr. navznoter; kadar se cv.
odpira, se prožijo skokoma navzven. Kratki vrat
nosi čopičasto br. S. s semenskim hranivom.

XVIII. Urticaceae.

29

Pokončni pr. v cv. brstu se ne prožijo navzven.
2 br. brez vratu, s. ima malo s. hraniva.

XVII. Cannabaceae.

30. (24) Cv. odevalo manjka vsem cv. ali le ženskim cv. 31

Vsi cv. imajo očitno cv. odevalo. 33

31. Lesaste r. z nasprotnimi 1. Cv. so na isti r. dvo¬

spolni ali enospolni (mnogosvatbeni) in dvodomni.
Pr. 2, pst. 1. Pl je perotka. XCI. Oledeeae.

Zelnate r. z enodomnimi cv. 32

32. Podvodne r. imajo vretenčaste L, ki so dvo- do četve-
rovilasto razdeljeni s ščetinastimi oddelki. Posa¬
meznim pazdušnim cv. manjka brez izjeme cv. ode¬
valo, ogrinja pa jih 9—12 razcepljen ovoj. 1 trpežni
vrat, pl. je orešek. XXXIV. Ceratophyllaceae.

Na suhem rastoče r. s celimi ali krpastimi 1.
Moški cv., ki imajo cevasto peterozobo cv. odevalo,
se zbirajo v cv. glavici, ki jo obdaja mnogolisten
ali razcepljen ovojek Po 1 ali 2 ženska cv. sta za¬
prla v ovojlcu, ki objema tudi pl ter napravlja
tako nepravi orešek. CXVI. Compositae (Xanthium).

33. (30) 1 vrat z nerazdeljeno br. 34

2 ali več vratov; ako je 1 sam vrat, potem se
deli na 2 ali več br. ali pa nosi pic. 2 ali več se-
dečih br. 36

34. Grm ali drevo z zimzelenimi 1. Pr. je 12, vsaka

pralnica se odpira s podolžnima poklopcema; pl. je
jagoda. XXX. Lauraceae.

Pralnice se odpirajo s podolžno režo. 35

35. Grmi ali drevesa s srebrnosvitlimi ali drobnolu-
skastimi 1. Pl. je nepravi koščičasti pl., ker obdaja
orešek trpežno, omesenelo cv. odevalo.

LXXVI. Elaeagnaceae.

Grmi ali zelnate r. Pl. je orešek ali koščičasti
pl., ki ga obdaja trpežno, suho in velo cv. odevalo,
ali pa odpada cv. odevalo, da ostaja goli koščičasti
pl. LXXV. Thymelaeaceae.

— 30  —

36. Drevesa ali grmi. Premenjalni 1. so pernato sestav¬
ljeni. Pl. je suh koščičasti pl. LI. Anacardiaceae.

Zelnate r. ali polugrmi. L. so enojnati. 37

37. 10 pr. se pripenja na dnu cv. odevala. Desetero-
predalasta pic. nosi 10 vratov. Pl. je prava jagoda.

XXV. Phytolaecaceae.

Enopredalasta pic. poganja 1—4 vratov. 38

38. 3—5 plodniei podrastlih pr. sredi cv. se ne pripenja

k cv. odevalu. Pl. je glavica ali orešek.

XXIV. Amaranthaceae.

1 —10 obrastlih pr. se pripenja na dnu ali na
grlu cv. odevala. 39

39. Na pl. se včasi poveča trpežno cv. odevalo, na če-
gar dnu se pripenja za cveta 5 ali manj ko 5 pr.
Plodoiea z 1 nadanjim s. popkom.

XXIII. Chenopodiaceae.

Pr se pripenjajo na obročkasto odebelelo grlo
cv. odevala, ki pozneje otrdne hrustančasto ter krije
pl. Pic. ima sicer 2 s. popka, pl. pa je navadno eno-
semenski. XXVIII. Caryophyllaeeae (Scleranthus).

40. Razcvetje je cv. košek (anthddium); mnogobrojni
cv. stojijo namreč na ploščnatem, poluoblastem ali
stožkastem cv. ležišču, ki ga obdajajo ovršni 1.,
takozvani ovoj ek. Pr. niti so proste, prašnice pa se
družijo v cev, ki objemije vrat. 2 br. Cv. venec je
cevast ali jezičast in obarvan. Pl. je prava rožka

CXVI Compbsitae.

Cv. se ne zbirajo v cv. košku. Pr. so prosti; ako
pa se zraščajo med seboj in z vratom, tedaj nimajo
prostih pr. niti. 41

41. Kolikor toliko podvodne r. nosijo vretenčaste 1. Cv.

so dvospolni ali enodomni. Cv. odevalo je četvero-
delno ali cevasto brez očitnih krpic na robu. Pr.
1-8; pic. obdaja 1—4 s. popke. 42

R. niso povodne ali I. se ne razvrščajo vreten-
často. 43

— 31

42. L. so pernasto razdeljeni. LXXXII. Halorrhaginaceae.

L. so enojni. LXXXIII. Hippuriddceae.

43. Cv. odevalo je v. podobno in obarvano. 44

Cv. odevalo je podobno e., zeleno ali rumen¬
kasto. 46

44. Pr. je 6 ali 12, 1 vrat s šesterokrpasto br. Pl. je
mnogosemenska glavica. XXI. Aristolochiaceae.

2 vrata ali 1 dvodelen vrat, pr. je 2—5. Pl. je
dvodelen pokovec. 46

46. Cv. stojijo v enojnatih, navadno pa v dvakrat se¬
stavljenih kobulih. Cv. odevalo je peterolistno.

LXXXV. Umbeltferae.

L. se razvrščajo le na videz vretenčaslo. Cv. sto
j i j o v pakobulih. Cv. odevalo je zrastlolistno in na
robu 3—6 delno. CX. Rubiaceae.

46. (43) Pl. je mnogosemenska glavica. 47

Eno- ali mnogosemenski pl. je orešek ali košči-
časti pl. 48

47. Pr. 4, 1 vrat z glavičasto br. Četveropredalasta gla¬
vica se razpreza na 4 loputice.

LXXX. Oenotheraceae (Ludwigia).

Pr. je 8 (10), ki se pripenjajo ob kolutcu nad
pic., 2 vrata. Enopredalasta glavica se odpira z 2
dvokrpima loputicama.

XL. Saxifragaceae (Chrysosplčnium).

48. L. so ozki, črtalasti ali suličasti. Zrastolistno cv.
odevalo je trpežno. 3—5 pr. se pripenja h krpam
cv. odevala Pl. obdaja 1—3 s. XIX. Santaliieeae.

L. so mesnati, jajčasti. Prostolistno cv. odevalo
je odpadljivo. Več pr. se pripenja na dnu cv. ode¬
vala. Pl. obdaja 1—8 s.

XXVI. Aizoaceae (Tetragdnia).

49. (6) Cv. v. je prostolisten. 60

Cv. v. je zrastolisten. 109

50. Pic. je prosta, nadrastla. Cv. v. je podrastel ali ob-

rastel. 51

32

Podrastla pic. se zrašča z izvotlenim cvetiščem.
Cv. v. je nadrastel. 98

51. V cv. sta 2 ali je več pst. 52

V cv. je 1 sam pst. 56

52. L. nimajo prilistkov. Pr. je 4—10. Pestiču so pod-

rastle luskice ali kolutec. 53

Pr. je mnogo. Pst. so brez podrastlih luskic in
brez podrastlega kolutca. 54

53. Sočnate zeli z enojnatimi mesnatimi 1 V. 1. je 3 — 5.
Obrastlih pr. je toliko kakor v. 1 ali dvakrat toliko.
3—5 pst. nosi podrastle luskice Pl. je mešiček, ki
se odpira na notranji strani. XXXIX. Crassulaceae.

Drevo s pernato sestavljenimi 1. Cv. so dvo¬
spolni in enospolni in zato dvodomno mnogosvat-
beni. V. 1. je 5, podrastlih pr. 3, 5 ali 10, pst. sedijo
na kolutcu. Pl. je perotka.

L. Simarubaceae (Ailanthus).
. 54. L. nosijo prilistke. Cv. v. in pr. so obrastli in pri¬
peti na rob izdolbenega cvetišča. Č. in cv. v. sta
peterolistna (četverolistna). Č. podpira včasi petero-
listna zunanja č. Pr. se krivijo v cv. brstu navznoter.
Pl. se ali razpreza ali ne razpreza. XLII. Rosaceae.
■* C v. v. in v zavoj niči razvrščeni pr. so podrastli

in pripeti na stožkasto podaljšanem cvetišču. 55

55. L. nosijo prilistke. Č. je odpadljiva.

XXIX. Magnoliaceae (Liriodendron).
L. so brez prilistkov. XXXII. Ranuneulaceae.

56. (51) 20 ali več prostih pr. ne kaže navadno določe¬

nega števila. 57

Pr. je določeno število in manj ko 20. 67

57. Cv. v. in pr. so podrastli. 58

Grmi ali drevesa s prilistki. Cv. v. in pr. so ob¬
rastli, pr. je 20 in se krivijo v cv. brstu navznoter.
Č. in cv. v. so peterolistni. Pl. je koščičast.

XLII. Rosaceae.

58. Pr. so prosti. 59

33

3

Pr. se zraščajo v eden, tri ali pet kosmičev, tako-
zvani eno-, tro-, peterobratinski pr. 65

59. Povodne r. imajo plazečo koreniko in velike plava¬
joče 1., ki se zavijajo v brstu. Pr. prehajajo v v. 1.
Mnogopredalasto pic. krije trakasto razcepljena br.
S. popki se pripenjajo na predalih.

XXXIII. Nymphaeaceae.

R. rastejo na suhem. 60

60. Cv. v. je nepravilen. Enopredalasta pic. je na vrhu
odprta, 3 - 6 krpa s pobočnimi s. letvami.

XXXVIII. Resedaceae,

Pic. je zaprta. 61

61. Dvolistna č. je razpadljiva, cv. v. ima 4 1. Pic. je eno¬
predalasta ali vsaj ni povsem mnogopredalasta in
nastaja iz 2 ali več pl. I. S. letve ležijo pobočno
med loputicami ali na predalih.

XXXV. Papaveraceae.

Č. 1. je 3--5. 62

62. Č. in v. 1. se krijejo v brstu kakor strešniki, pic. je

enopredalasta. 63

Č. 1. se ne krijejo v brstu kakor strešniki. 64

63. Grm z bodičastimi prilistki. Č. in cv. v. sta četvero-
listna. S. letvi sta dvojni in pobočni. Jagodasti pl.
tiči na dolgem podstavku. XXXVI. Capparidaceae.

Zelnate r. so brez prilistkov. S. letva je poedina
in postranska. XXXII. Ranimculaceae.

64. Č. in v. 1. se krijejo v brstu svedrasto. Č. je tro- do
peterolistna, cv. v. pa peterolisten in odpadljiv. Vrat
in br. sta enojnata. Pl. je eno- ali večpredalasta gla¬
vica, s. letve ležijo na loputicah. LXXI. Cistaceae.

Drevesa z odpadljivimi prilistki. C. 1. se stikajo
v brstu z robovi, v. 1. pa se krijejo kakor strešniki.
Č. in cv. v. sta peterolistna. Peteropredalasta pic.
nosi v vsakem predalu 2 s. popka, ki se pripenjata
v notranjem kotu. Pl. je orešek. LXIV. Tiliaceae.

65. (58) Č. 1. se stikajo v brstu z robovi, v. 1. pa se za¬

vijajo svedrasto. Trojno- ali petero nacepljena č.

34

nosi navadno še zunanjo č. Pr. se zraščajo na dnu
v cev (enobratinski pr.), ki se prirašča dostikrat
k 5 v. 1. Prašnice se odpirajo povprek. Pl. je mnogo-
delen pokovec ali pa glavica z osrednjimi s. letvami.

LXV. Malvaceae.
Prašniki so tri- ali peterobratinski. 66

66. Šibja ali skoro polugrmi z nasprotnimi 1. brez pri-
listkov. C. 1. se krijejo v brstu kakor strešniki, v. 1.
se zavijajo svedrasto. Pr. so tri- ali peterobratinski.

3 vrati. Pl. je glavica ali jagoda. LXVI. Guttiferae.

Drevesa s premenjalnimi 1. in odpadljivimi pri-
listki. Č. 1. se stikajo v brstu z robovi, v. 1. pa se
krijejo kakor strešniki. Prašniki so peterobratinski,
1 vrat. Pl. je orešek. LXIV. Tiliaceae.

67. (56) Č. in cv. v. sta četverolistna z navkriž stoječimi

1. in s pr. vred podrastla. Pr. je 6, in sicer 4 daljši
ter 2 krajša (ali samo 4 daljši ali samo 2 krajša).
Dvopredalasti lusk ali lušček, ki ga sestavljajo 2
loputici in osrednji predal, se ali odpira dvolopu-
tasto od dna proti vrhu ali pa se sploh ne razpreza.
S. letve se priraščajo ob loputicah na pretinu.

XXXViI. Cruciferae.
Cv. odevalo, pr, pst. in pl. so drugačni. 68

68. R. so brez 1. zelenila in brez pravih 1., samo z luslto-
listi. Č. in v. 1. je 4—5, pr. pa 8—10. Glavica ima

4 ali 5 nepopolnih predalov. LXXXVII. Pirolaceae.

R. so zelene. 69

69. R. nimajo prilistkov. Č. in v. 1. se krijejo v brstu

kakor strešniki. V. 1. je 5, obrastlih pr. 5 ali 10. Dvo-
predalasta pic. se razvija v glavico, ki se odpira
med vratoma na 2 loputici. XL. Saxifragaceae.

Pl. se odpira na drug način ali pa se sploh ne
odpira. 70

70. Pic. je enopredalasta ali pa samo na dnu pregrajena

ali ima neprave predale. 71

Pic. je povsem predeljena s pravimi predali. 82

71. Cv. v. je pravilen. 75

3*

35

Cv. v. je nepravilen (someren). 72

72. R. imajo navadno sestavljene 1. in vedno prilistke.
Č. je zrastlolistna, cv. v. peterolisten. Obrastlih,
prostih ali zrastlih pr. je 10. Pic. nosi samo eno ob¬
stransko s. letvo. Pl. je strok. XLIII. Leguminosae.

Pr. so podrastli, pic. ima 2—3 pobočne s. letve,
pl. je glavica. 73

73. Pic je odprta na vrhu. Č. je četvero- ali sedmero-
delna, cv. v. ima 4 — 7 1. brez ostrog, prostih pr. je
3—40, s. letev je 4 - 6. XXXVIII. Resedaceae.

Pic. je zaprta na vrhu, cv. v. pa ostrogast. 74

74. Odpadljiva č. je dvolistna, cv. v. četverolisten, dvo-

bratinskih pr. 6 in 2 s. letvi. Glavica se odpira z 2
loputieama. LXVI1I. Fumariaceae.

L. nosijo dobro razvite prilistke. Trpežna č. je
peterodelna, cv. v. peterolisten. 5 pr. je prostih ali
zrastlih. S. letve so 3. Glavica se odpira s 3 loputi-
cami. LXXIII. Violaceae,

75. (71) S. letva je pobočna (včasi na dnu loputic). 76

S. popki se pritrjajo na pic. dnu ali na osrednjem
prostem stebriču. 79

76. Prašnice na podrastlih pr. se odpirajo s poklopcema.
Pic. nosi samo 1 s. letvo in 1 enojnato br. Pl. je
jagoda ali glavica, ki se odpira z 2 loputieama.

XXXI. Berberiddceae.
Prašnice se odpirajo vzdolž. Br. je + razdeljena ali
pa je več br. S. letev je 3—5 in glavica se razpreza
na 3-5 loputic. 77

77. Lesaste rastline z drobnimi, luskastimi 1. Pr. so prosti
ali zrastli na dnu. S. je dlakavo šopasto.

LXXI. Tamaricaceae.

Zelnate r. s prostimi pr. S. ni dlakavo. 78

78. Pritlične I. krijejo samogibne, žlezave, rdeče dlačice.
Cv. v. je peterolisten, pr. so podrastli.

RXX, Droseraceae.

L. so goli. Pr. se pripenjajo na e. dnu. Razen
peterolistnega cv. v. je še pavenec s 5 drobno .raz¬
cepljenimi 1. XL. Saxifragaceae (Parnassia).

79.(75) Lesaste r. s premenjalnimi 1. Č. je zrastlolistna,
cv. v. in pr. se pripenjajo na podrastel kolutec. Pl.
je suh in koščieast. JJ. Anacardiaceae.

Zelnate r. 80

SO. Cv. 1. se krijejo v brstu kakor strešniki. Nepravilnih
pr. je 8—15. Pic. je polunadrastla, ker se zrašča do
polovice s cvetiščem. Glavica se odpira s pokrov-
cem. XXVII. Portulacaceae.

Podrastla pic. je povsem prosta. 81

81. Vsi 1. so šopasto pritlični brez prilistkov. Cevasta
č. je nabrana in peteronazobčana. Cv. v. je petero-
listen, pr. je 5. Pic. obdaja 1 s. popek, nosi pa 5
vratov. Pl. se ne razpreza XC. Plumbaginaeeae.

L. so nasprotni, prav redko premenjalni, v tem
slučaju pa imajo prilistke. Č. 1. se krijejo v brstu
kakor strešniki. XXVIII. Caryophyllaceae.

82. (70) Č.l .se stikajo v brstu z robovi, pr. so obrastli, 83

C. 1. se krijejo v brstu kakor strešniki. 84

83. Zelnate r. brez prilistkov. Cvetišče je cevasto, tr¬
pežna č. nazobčana. V. 1. se pripenjajo na zgornji
cvetiščni rob, pr. pa v cevi sami pod v. 1. Prosti pst.
nosi 1 vrat in glavičasto br. Pl je glavica.

LXXVII. Lythraceae.

Grmi ali drevesa s premajhnimi odpadljivimi pri-
listki. Izdolbeno cvetišče se prirašča k pic., na njem
so odpadljivi č. 1., cv. 1. pa se pripenjajo v cvetišč-
nem grlu. Pr. je toliko kakor v. 1. in so vsajeni pred
v. 1. Plodnico obdaja žlezav krožeč; 1 vrat z 2-4 br.

LXIII. Rhamndceae.

84. p s t. sedijo na podrastlem kolutcu ali pa jih obda¬
jajo podrastle žleze; pr. so prosti. 85

Cvetišče nima niti pst podrastlih žlez, niti pod-
rastlega krožca. 92

37

85. Lesaste r, ki se oprijemljejo z viticami, nosijo pre-

menjalne J. s prilistki. Pr. je toliko kakor v. 1. ter so
vsajeni pred v. 1 Dvopredalasta pic. nosi 1 vrat z
glavičasto br. Pl. je jagoda. LXIII. Vitaceae.

R. se ne oprijemlje. 86

86. L. so nasprotni. 87

Šibja, ki imajo premenjalne 1. brez prilistkov.
Pr. je dvakrat toliko kakor v. 1. Iz tro- do peterokrpe
pic. poganja ravnotoliko vratov, ki se zraščajo ob
vrha. Pl. predali se odpirajo ob šivu na notranji
strani. IL. Rutaeeae.

87. Cv. v. je pravilen. 88

Cv. v. je nepravilen. Drevesa s prstastimi 1. brez
prilistkov. C. je zrastlolistna in peterozoba. Pr. je
7—8. Pl. je tropredalasta glavica z velikimi s.

LIV. Hippocastandceae.

88. Zelnate r. s pernasto sestavljenimi 1. in s prilistki.
Cv. je peterolisten, pr. 10, pl. je pokovec.

XLVIII. Zygophyllaceae.

Lesaste r. 89

89. L. nosijo odpadljive prilistke. Pr. je 4—5. Pic. je

dvo- do peteropredalasta. Pl. je glavica. 90

L. so brez prilistkov. Pr. je 4—10, pl. je po
kovec. 9

90. L. so pernasto sestavljeni. Vrati so + prosti. Kož

nata in napeta glavica se odpira navznoter po šivu
S. je brez s. plašča. XLII. Staphyledceae

L. so enojnati. Vrat je eden in nerazdeljen
Tro- do peterokrpa glavica se razpreza po predalih
S. obdaja rdeč s. plašč. LXI. Celastraceae

91. Pic. je dvopredalasta. Pokovec razpada na krilata

oreška. LIH. Aceraceae.

Pic. je peteropredalasta. Pokovec razpada na
5 nekrilatih plodičev. LIL Coriaridceae.

92. (84) Pr. so + zrastli. 93

Pr. so popolnoma prosti. 96

38

93. Spodnji č. 1. je ostrogast, cv. v. nepravilen. Pr. še

zraščajo na vrhu. Glavica se proži vzdolž na 5
loputic. XLVI. Balsaminaceae.

Č. ni ostrogasta, navadno pravilni cv. v. se za¬
vija v brstu svedrasto. Enobratinski pr. se zraščajo
na dnu. 94

94. L. nosijo prilistke. Pr. (10) je dvakrat toliko kakor
v. 1 Pl. pokovec se proži ob osrednjem stebrcu od
dna proti vrhu v 5 plodičev z 1—5 s., ki visijo
potem na usločenem ali zavojitem vratu ter se lu¬
ščijo od osrednjega stebrca. XLV. Geraniaceae.

L. so navadno brez prilistkov. Glavica se od¬
pira po predalih ali pa po pretinih. 95

95. L. so enojnati. Pr., ki jih je kakor v. 1. (med njimi
včasi jalove niti), se zraščajo na dnu v obroček.
8—10 predalasta glavica je iz 4—5 pravih in po¬
polnih ter iz 4 —5 nepravih in nepopolnih predalov.

XLVII. Limiceae.

L so trodelni. Pr. je dvakrat toliko kakor v 1.
Peteropredalasta glavica je pregrajena samo s pra¬
vimi predali. XLIV. Oxalidaceae.

96. (92) Majhne pobrežne zeli z nasprotnimi ali vreten-

častimi 1. Pr. je toliko ali dvakrat toliko kakor
v. 1. Tro- do peteropredalasta glavica se razpreza
na 3-5 loputic. Vratov je toliko kakor predalov.

LXIX. Elatinaceae.

L. so premenjalni. Samo 1 vrat. 97

97. Ležeči grmički z iglastimi zimzelenimi 1. Cv. so mno-
gosvatbeni in včasi dvodomni. Č. in cv. v. sta
trolistna, pr. je 3, pl. je koščičast.

LIX. Empetraceae.

Zelnate r. z jajčastimi ali okroglastimi in zim¬
zelenimi 1. Cv. so dvospolni s peterodelno č., s
peterolistnim cv. v. in z 10 pr. Pl. je glavica.

LXXXVII. Pirolaceae.

98. (50) Pr. je toliko ali dvakrat toliko kakor v. 1. 99

Lesaste r., ki imajo v cv. mnogo pr. 106

99. Grmovje, ki nosi premenjalne ]. Č. in v. 1. se kri¬
jejo v brstu kakor strešniki. Pr. je toliko kakor
v. I. Enopredalasta pic. z mnogimi s. popki nosi
2—4 vratov, ki se + zraščajo Jagodo krije trpežna č.

XL. Saxifragaceae.

Pic. je dvo- ali večpredalasta. 100

100. Cv. v. in pr. se pripenjajo ob nadrastlem kolutcu;

pl. je mesnat. 101

Pl. je suh. 102

101. Lesaste r., ki plezajo z zračnimi k. in nosijo pre¬

menjalne, zimzelene 1. Č. je peterozoba, cv. v.
petero- ali deseterolisten, pr. je 5 ali 10. Jagoda
ima 5 ali 10 predalov. LXXXIV. Araliaceae.

Grmi ali drevesa z nasprotnimi 1. C. je četvero-
zoba, cv. v. četverolisten, pr. 4. Koščičasti pl. ima
dvopredalasto koščico. LXXXVI. Cornaceae.

102. Pokovec razpada na 2 ali 4 plodiče. 109

Pl. je glavica ali orešek. 104

109. Cv. stojijo v sestavljenih, redkeje v enojnatih ko¬
bulih (cv. glavicah). Č. rob je peterozob, neraz¬
deljenih v. 1. 5, pr. 5. Dvopredalasta pic. nosi
2 vrata. Pokovec razpada na 2 polplodiča.

LXXXV. Umbellfferae.

Podvodne r., na katerih se vrstijo 1. in cv. vre-
tenčasto. C. rob je četverodelen, cv. v. četvero¬
listen Pr. je 4 ali 8. Četveropredalasta pic. nosi
4 vratove. Pokovec razpada na 4 plodiče

LXXXII. Halorrhagidaceae.

104. L. nimajo prilislkov. Č. krpe in v. I. se krijejo v
brstu kakor strešniki. Cv. v. je peterolisten, pr. 5
ali 10. Dvopredalasta pic. ima 2 br. Glavica se od¬
pira med vratoma z loputicama.

XL. Saxifragdceae.

C. 1. se stikajo v brstu; v. 1, ki jih je 2 ali 4,
pa se zavijajo svedrasto. Pr. je 2, 4 ali 8. Dvo- ali
četveropredalasta pic. nosi nitast vrat. Pl. je gla¬
vica, ki se razpreza ob bokih, ali orešek. 105

40

105. Povodne r. z nasprotnimi in nitkasto pernasto raz¬
rezanimi koreninami. Plavajoči 1. so premenjalni
in celi. Enosemenski, veliki pl. z 2 ali 4 bodicami
se ne odpira. LXXXI. Hydrocaryaceae (Trapa).

R. rastejo na suhem (ali v vodi). Korenine so
navadne, ne nasprotne. L. so celi. Mnogosemenski
pl. se odpira; ako pa se ne odpira, je zelo majhen.

LXXX. Oenotheraceae.

100.(98) Premenjalni 1. nosijo navadno prilistke. V. 1. se
krijejo v brstu kakor strešniki. Cv. v. je petero-
listen. Pic. je eno- ali dvo- do peteropredalasta in se
zrašča z votlim cvetiščem, jabolko.

XLII. Rosaceae.

L. so navadno nasprotni, navadno nimajo pri-
listkov in č. 1. se stikajo v brstu. 107

107. V. 1. se zavijajmo v brstu svedrasto. 3—5 vratov se
zrašča na dnu ali pa so prosti. Glavica ima 3 — 10
predalov. S. nosi narezljan ovratnik.

XL. Saxiiragaceae (Philadelphus).

Vrat je enojnat. 108

108. Zimzeleni in žlezavo pikasti 1. imajo obrobno žilo.

Pic. nosi samo 1 vrsto predalov. Pl. je jagoda ali
glavica LXXiX. Myrtaceae.

Poletnozeleni 1. niso žlezavo pikasti in nimajo
obrobne žile. Pic. ima 3 spodnje in 5 zgornjih pre¬
dalov. Pl. je debelo skorjasta neprava jagoda.

LXXV1II. Punicaceae (Pirnica).

109. (49) Pic. je podrastla, cv. v. in pr. pa nadrastli. 110

Pic. je nadrastla, cv. v. in pr. so podrasti! ali
obrastli. 118

110. Zelnate r, ki plezajo z viticami. C. in cv. v. sta
odpadljiva. 5 trobratinskih (enobratinskih ali pro¬
stih) pr. se pripenja na*v. dnu Enojnat vrat nosi
3 5 br. Plod je velika jagoda (tikev).

LXXIII. Cueurbitaceae.

R. nimajo vitic in tudi ne plezajo, pač pa se
včasi spenjajo in ovijajo. 111

41

111. Razcvetje je cv. košek (anthodium); cv. se zbirajo

namreč na ploščnatem, vdrlem ali stožkastem cv.
ležišču, ki ga obdajajo ovršni L, takozvani ovojek.
Včasi ima vsak cv. še svoj ovojček. C., kode-
ljica (pappus) je ali ščetinasta, lasasta oziroma lu-
skasta ali pa mrenasta iri nerazdeljena. Cv. v. je
cevast ali jezičast. Petero pr. se pripenja s pro¬
stimi nitmi v v. cevi, črtalaste prašnice pa se zra¬
ščajo v cev, skozi katero poganjata vrat in + dvo¬
delna br. Pl. je prava rožka, ki jo venca navadno
kodeljiea. CXVI. Compdsitae.

Razcvelje ni cv. košek; ako je glavičasto, so
pr. in prašnice prosti ali pa je pl, glavica. 112

112. L. so premenjalni. Pr se pritrjajo na nadrastlem

kolutcu. 113

L. so nasprotni ali vretenčasti. Pr. se pripenjajo
v cevi. 114

113. Grmiči. Prašnice nosijo 2 rogata priveska, vrat pa
enojnato brazdo. Pl. je jagoda.

LXXXVIII. Ericaceae.

Zelnate r. Enojnati vrat nosi dvo- do peteronacep-
ljeno br. Pl. je glavica. CXV. Campanulaeeae.

114. L. se razvrščajo le na videz vretenčasto. V. krpe
se stikajo v brstu. Ilvopredalasta pic. nosi 2 br.
Pokovec razpada na 2 oreška. CX. Rubiaceae.

L. so nasprotni in se ne razvrščajo na videz
vretenčasto. V. krpe se krijejo v brstu kakor streš¬
niki. 115

115. Pr. je 5 ali več. 116

Pr. so 4 ali jih je manj. Pl. je suh, usnjat ali
kožnat orešek. 117

116. Lesaste r. (šibja s pernatimi 1. in s koščičastim pl).
Č. je peterozoba ali* peterodelna, pr. 5 (4). Pl. je
jagoda ali glavica ali koščičasti pl.

CXI. Caprifoliaceae.

Na majhni in nežni zelnati r. se zbirajo cveti
v glavicah. Č. je dvakrat ali trikrat nacepljena,

42

kolesasli cv. v. pa četvero- do peteronacepljen. Pr.
je 8 — 10 Pl. je majhen, zelenkast in koščičast.

CXII. Adoxaceae.

117. Gosti cv. se družijo v glavicah ali v glavičastih
klasih. Enopredalasto pic. poedinega cv, ki nosi
1 s. popek, obdaja čašasti ovojček (zunanja č.) Pr.
so 4, vrat 1 in 1 br. S. ovija s. hranivo.

CXIV. Dipsaceae.

Cv. se družijo v pakobule. Dvo- ali tropredalaste
pic. ne obdaja ovojček. Pr. so navadno 3, s. je brez
s. hraniva. CXIII. Valerianaceae.

118. Sestavljeni 1. s prilistki so pernati ali prstasti. Č. je
zrastlolistna, pr. je 10. Enopredalasta pic. ima samo
1 pobočno s. letvo. Pl. je strok. XLIII. Legumindsae.

L. so enojnati; ako so sestavljeni, nimajo pri-

listkov. 119

119. Enopredalasta pic. edinega pst. nosi prosto, osrednjo
s. letvo ali osrednji steberc z mnogobrojnimi s. popki,
ali pa se 1—3 s. popki pritrjajo na pic. dnu. 120

Pic. edinega ali več pst. so predeljene; ako niso
predeljene, ležijo s. letve pobočno. S. popkov je 2
ali več. 125

120. Pr. se pritrjajo k nepravilnemu cv. v. 121

Cv. v. je pravilen. 123

121. Cv. v. je ustnat in ostrogast, na njegovo dno se pri¬

penjata 2 prašnika. S. popki sedijo na obličasti s.
letvi. Pl. je glavica. CIV. Lentibularidceae.

Cv. v. ni ostrogast; pr. je 3—4. 122

122. Č. je dvolistna. Rob lijastega cv. v. je peterodelen,
cev pa je na eni strani razparana do dna. Pr. 3,
br. 3. Glavica se odpira s 3 loputicami.

XXVII. Portulacaceae (M<5ntia).

Č. je peterodelna. Zgornja ustna cv. v. je dvakrat,
spodnja trikrat nacepljena, 4 pr. se pritrjajo v cevi
ob vrhu. Vrat in br. sta enojnata. V pic. je samo
1 s. popek; pl. se ne odpira. CVII. Globularidceae.

43

123. (120) Cevasta c. je nabrana. Cv. v. je peterodelen ali

pladnja-t s peteronacepljenim robom, prašnikov je
5, podrastli so ali se pripenjajo na cv. v. Vratov
ali br. je 5, s. popek pa 1. Pl. se ne odpira.

XC. Plumbaginaceae.

Vrat in br. sta enojnata. 124

124. C. je peterozoba, cv. v. peteronacepljen, pr. 5 (ven¬

dar vlada pri 6., cv. v. in pr. tudi število 4). V. je
obarvan. Pr. se pritrjajo v v. cevi pred obrobnimi
krpami. Obličasta s. letva nosi mnogobrojne s. popke.
Pl. je glavica. LXXXIX. Primulaceae.

Č. je četverodelna, cv. v. četveronacepljen in suho-
mrenast. 4 pr. se pripenjajo na v. cevi ali na cve-
tišču ter ležijo med v. krpami. S. letva je dvo- do
četverokrilata, da je pic. včasi na videz predeljena,
ali pa je 1 sam s popek na plodničnem dnu.

CIX. Plantaginaceae.

125. (119) Podrastli pr. se pripenjajo na cvetišče. 126

Obrastli pr. se pritrjajo na cv. v. 127

120. Cv. je nepravilen. Izmed 5 c. I. sta notranja večja
in v podobna. Cv. v. je tro- do peterolisten, njegovi 1.
se zraščajo med seboj in s cevjo, ki jo tvori 8 eno-
bratinskih pr. Glavica je dvopredalasta.

LV. PolygaIdceae.

Grmiči s pravilnimi cv. Č. in cv. v. sta četvero-
do peteronacepljena ali razdeljena, 5—10 pr. je
prostih. Glavica ima 4—5 predalov.

LXXXVII1. Ericaceae.

127. Pst. 1 ali 2. 128

L. so debeli in mesnati. Pravilni cv. imajo 6-20-
delno č. in 6—20 pst. Pr. se zraščajo z v. I. Pl. so
mešički. XXXIX. Crassulaceae.

128. L. so nasprotni, cv. v. je pravilen Cv. v. se zavija

v brstu svedrasto. Pr. je 5. Pst. s + prostima vra-
toma sta 2 ali pa se vrata + zraščata. Iz poedinega
cv. se snujeta 2 mešička. 129

44

Iz edinega pst. se snuje v vsakem cv. samo 1 pl.,
ki se ali odpira ali ne odpira, ali pa je pl. pokovee,
ki dozorel razpada na 2—4 plodiče. 180

129. Pr. so prosti, pelod je prašnat. XCIV. Apocynaceae.

Pr. se zraščajo, ravnotako se zrašča tudi pelod
iz vsakega pr. predalčka v grudico ali pelodino.

XCV. Aselepiadaceae.

130. Zelnate r. zajedalke brez 1. zelenila. 131

Zelene r, ki ne zajedajo drugih r. 132

131. Zajedalne r., ki plezajo po st. in vejah različnih r.
Pravilni cv. v. je četvero- do peteronacepljen, enako
dolgih pr. je 4—5. Eno- ali dvopredalasta glavica se
odpira s pokrovcem.

XCVI. Convolvulaceae (Ciiscuta).

K. zajedajo podzemeljske k. in korenike. Ne¬
pravilni cv. je zijalast. Pr. je 4 in so dvomočni, ker
sta 2 daljša. Enopredalasta pic. nosi nerazdeljen vrat.
Glavica se razpreza + popolno na 2 loputici.

CV. Orobanchaceae.

132. Pic. je tro- do peteropredalasta. 133

Pic. je eno- ali dvopredalasta. 137

133. L. so premenjalni. Cv. v. je peteronacepljen in se

zavija v brstu svedrasto. Pr. je 5. Tropredalasta pic.
nosi 1 vrat s tronacepljeno br. Glavica se odpira na
3 loputice. XCVII. Polemoniaceae.

Pic. je četvero- ali peteropredalasta. Pl., ki je gla¬
vica, koščičasti pl. ali pokovee, se ne odpira. 134

134. Lesaste r. z zimzelenimi 1. Cv. nimajo podrastlega

kolutca. L. pravilnega in četverodelnega c v. v. se
krijejo v brstu kakor strešniki. Enakodolgih pr. in
skoro sedečih br. je 4. Koščičasti pl. obdaja 4 ko¬
ščice. LX. AquifoIiaceae (Ilex).

Vrat je enojnat ali se cepi v 2 dela. 135

135. L. so navadno premenjalni. Cv. se zbirajo v eno¬
stranskih pakobulih ali svaljkih. Cv. v. je pravilen
ali nekoliko nepravilen. Enakodolgih pr. je 5. Pst.

45

sedi na podrastlem kolutcu. Pokovec razpada na 4
enosemenske oreške (včasi pokrili kak plodič).

IC. Borraginaceae.

L. so vedno nasprotni. Cv. v. je nepravilen. Izmed
4 pr. sta 2 daljša ali pa sta samo 2 pr. 136

136. St. je četverorobo. Cv. v. je dvoustnat (enoustnat ali
lijast in četveronacepljen na robu). Četverodelna
pic. sedi na podrastlem kolutcu. Očitno četverodelni
pokovec razpada na 4 enosemenske oreške.

CI. Labiatae.

Cv. v. je jedva ustnat. Pic. je na videz enotna.
Cetveropredalasti koščičasti pl pa razpada čestokrat
na 4 koščice. C. Verbenaceae (Verbena).

137. (132) Cv. v. je pravilen. Skoro enakodolgih pr. štejemo

2—8, nikdar pa 4, izmed katerih bi bila 2 daljša. 138

L. so navadno nasprotni. Cv. v. je nepravilen,
(ako pa je pravilen, nosi 4 pr. in izmed teh sta 2
očitno daljša). Pr je 2, 4 ali 5. Pl. je glavica. 143

138. Lesaste r. nosijo nasprotne 1. Pr. sta 2. Pic. je dvo-

predatasta. XCI. Oleaceae.

Zelnate r. s 4—8 pr. 139

139. Nasprotni 1. so enojnati. Četvero- do deveterona-
cepljeni cv. v. se zavija v brstu svedrasto, vene a
navadno ne odpada. Pr. je 4—9. Enotni vrat nosi
dvakrat nacepljeno ali izrezano br ali pa sta 2 vrata.
Pl je mnogosemenska glavica. XCII. Gentianaceae.

L. so premenjalni. 140

140. L. so tridelni. V. 1 se stikajo v brstu.

XCIII. Menyanthaceae.

L so enojnati in celi ali pernasto razdeljeni. 141

141. Cv. v. je nabran, a njegov peteronacepljeni (4) rob
se krije v brstu kakor strešniki Dvopredalasta pic.
ima mnogo s. popkov. Pl. je glavica ali jagoda.

CII Solanaceae.

Pr. je 5. Pic. je enopredalasta ali pa dvopreda¬
lasta s 4 s. popki. 142

142. L. so celi, nerazrezani. Nabrani cv. v. se zavija na¬
vadno v brstu svedrasto in pr. ne molijo iz njega.

XCVI. Convolvulaceae.

L. so pernasto razdeljeni. Robovi cv. v. se krijejo
kakor strešniki. Pr. molijo iz cv. v.

XCVIII. Hydrophylldceae.

143. (137) Resaste r., navadno drevesa. Cv. v. je zvonast.

Izmed 5 pr. sta samo 2 plodna. Pl. je črez ped dolga,
dvopredalasta in črtalasta glavica. S. je krilato.

CVI. Bignoniaceae.

Zelnate r. ali največ polugrmi. 144

144. Veliki cv. se razcvetajo na debelih, togih klasih in

se opirajo na velike, trdne in bodičasto nazobčane
krovne 1. Izmed 4 pr. sta 2 daljša. Glavica se proži
z 2 loputicama. S. nima s. hraniva, nosi pa poseben
prožni podaljšek. CVIII. Acanthdceae.

Pr. je 4 (različnodolgi), 2 ali 5. Glavica se od¬
pira na razne načine, a se ne proži (včasi je pl.
jagoda). S. ima s. hranivo. CI1I. Scrophulariaceae.

145. (4) Majhne povodne ali podvodne r., ki se ne okore-

ninjajo v dnu, temveč tvorijo samo steljke, cvetejo
redko in nosijo na spodnji strani k.

CXXVI. Lemnaceae.

Listnate r., kojih 1. so vsaj luskasti, ako že niso
dobro razviti. 146

146. Cv. odevalo je podrastlo ali ga ni. 147

Cv. odevalo je nadrastlo. 160

147. p st . je več. Pst. so prosti, ali se zraščajo na dnu in

ostajajo prosti na vrhu, ali se zraščajo s plodnicami
tako, da nosi vsak svoj prosti vrat ali sedečo br.,
ali pa se zraščajo tudi z vratovi. Vedno pa razpa¬
dajo, kadar dozorijo, in ako se odpirajo, se odpirajo
na notranji strani. 148

Edini pst. se snuje iz enega ali iz treh pl. 1., ki
ostajajo zrasti i tudi na zrelem pl. ter se odpirajo
na loputieah, če se sploh odpirajo. 152

47

148. Podvodne ali povodne r. Č. podobno c v. odevalo
je četverolistno ali četverodelno ali ltrnasto ali pa
ga sploh ni. Pr. je 1, 2 ali 4. Plodniea obdaja po
1. s. popek. CXVIII. Potamogetonaceae.

Cv odevalo je šesterolistno ali šesterodelno; pr.
je 6, 12 ali mnogo. 149

149 V. podobno cv. odevalo je šesterolistno, pr.
je 9. Pst. je 6, vsak s svojo brazdo, ki se odpirajo
na notranji strani. S. letve se razprostirajo mre¬
žasto po vsej notranji pic. steni in nosijo mnogo
s. popkov. CXXI. Butomaceae.

S. letve ležijo v notranjem pic. kotu ob
šivu. 150

150. Cv. odevalo je dvojno, zunanje zelnato in č. po¬

dobno, notranje obarvano in v. podobno. Pr. je 6,
12 ali mnogo, pst. 3, 6 ali mnogo, vsak nosi svoj
vrat. Suhi pl. obdajajo 1, 2 ali 5 semen in se ne
odpirajo. CXX. Alisinaceae.

Cv. odevalo je enojno, ali e. ali v. podobno;
pr. je 6. 151

151. Cv. odevalo je č. podobno ali malo obarvano. Iz¬
med 3 ali 6 pst. nosi vsak svoj vrat ali br. in ob¬
daja 1 ali 2 s. popka. Pst. se zraščajo samo na dnu
ali pa po vsej dolgosti; zreli pa se ločijo ob br.
in se odpirajo navznoter. S. je brez s. hraniva.

CXIX. Juncaginaceae.

Cv. odevalo je v. podobno. Edini pst. nosi 1
vrat, ali pa je 3 pst., vsak s svojim vratom ali s
svojo br. Glavica razpada po pretinih v posamezne
pl. L, ki se odpirajo ob šivu. S. popki so mnogo-
brojni. S. ima s. hranivo. CXXX. Liliaeeae.

152. (147) Travnate r., ki nosijo navadno ozke, vzporedno-

žilnate 1. Cv. se družijo v eno- do mnogocvetne
klase ali klaske. Posamezni neznatni in majhni cv.
imajo le krnasto cv. odevalo ali ga sploh nimajo;
obdajata pa jih po 1 ali po 2 luskasti cv. plevi

48

(paleae). Pl., takozvavi žitni pl. ali goleč, se ne od¬
pira, ker se zrašča s. z osemenjeni. 153

R. niso travnate; ako pa imajo travnato lice,
je cv. odevalo očitno in šesterolistno. Cv. so veliki
ali neznatni; navadno stojijo posamič, vsak s krov¬
nim 1. in s cv. odevalom ali brez njega, vendar
jih nikdar ne krijejo pleve. Cv. odevalo je tro-
števno. 154

153. St. ali bil je navadno enojnato, kolenčasto in

okroglo. Premenjalni 1. nosijo nožnice, ki se na¬
vadno parajo na eni strani do dna, na dnu 1. plo¬
skve je 1. kožica (ligula). Po 1 ali po več cv. se
zbira v klaske, ki jih podpirata na dnu po 1 ali
po 2 jalova ovršna 1. ali ogrinjalni pl. Cv. so na¬
vadno dvospolni. Posamezni cv. so iz dveh (1) cv.
plev, med katerima je navadno 3 pr. in 1 pst. z
2 br. CXXVII. Gramlneae.

St. je enojnato, okroglo in trorobo, ni pa ko¬
lenčasto, ali vsaj razločno ne. L. nožnica je cela,
zaprta in nerazparana; 1. kožice ni. Cv. se zbirajo
v klasih ali klaskih in so navadno enospolni. Po-
edini cv. ima na dnu samo 1 krovno plevo. Cv.
odevala ni; ako pa se nahaja, je ščetinasto, nit¬
kasto, ali luskasto, ali pa je mehasti ovoj, ki se
zrašča s pic. Pr. so 3, edini vrat nosi 2—3 br.

CXX1X. Cyperdceae.

154. Cv., ki so navadno enospolni in goli, ali pa imajo

le neznatno cv. odevalo, se zbirajo na tesno ob
betiču. Pl. se ne odpira. 155

Cv. se ne razstavljajo na betiču. 157

155. Okoli betica se ovija navadno velik tulec. Cv. so

enospolni in goli, ali pa obdaja dvospolne cv. lu¬
skasto cv. odevalo. Pic. je eno- ali tropredalasta. Pl.
je večsemenska jagoda. CXXV. Araceae.

Na betičih se razvrščajo enodomno zgoraj mo¬
ški, spodaj ženski cv. Pl. je enosemenski ore¬
šek. 156

49

4

156 .

Betic je valjast. Cv. odevalo je dolgodlakavo. Pr.
so 3. Pic. sedi na visokem, dolgodlakavem pc.

CXXIV. Typhaeeae.
Betici so oblasti in glavicam podobni. Cv. ode¬
valo, ki je navadno (rolistno, obdaja navadno 3
pr. in 1 — 2 sedeča pst. CXXIII. Sparganiaceae.

157. Podvodne r., kojili cv. imajo neznatno cv. odevalo

ali pa so brez njega. 158

Cv. odevalo je šestero- ali četverolistno, šestero-
ali osmerodelno oziroma nacepljeno. 159

158. Enoletne r. plujejo v vodi in nosijo nasprotne ali
trovretenčaste 1. Eno- do dvodomni cv., ki sedijo
v 1. pazduhah ali pa se zbirajo v klobčič, so zaviti
v vrečast tulec. Moški cv. imajo 1 pr., ženski 2
ali 3 trpežne vratove. Pl. se ne razpreza.

CXVIII. Naiadaceae.

Vztrajne pomorske r. poganjajo korenike, ki se
plazijo v blatu, in nosijo premenjalne ali šopaste
in dolgočrtalaste 1., ki imajo nožnice in plujejo po
vodi. Eno- ali dvospolni in goli cv. se zbirajo na
različnih razcvet  j ih,  ki jih zapirajo izprva li-
stasti tulci. Moški cv. imajo 1 — 4 pr , ženski pa
1 pst., 1 vrat z 1—2 br. Pl. je glavičast.

CXVI1. Potamogetonaceae.

159. R. so podobne travam. Majhno, č. podobno cv.

odevalo je šesterolistno. Pic. je eno- ali tropre-
dalasta. Pl. je glavica. CXXVIII. Juncaceae.

Precej veliko, v. podobno cv. odevalo je še¬
sterolistno, šesterodelno ali šesteronacepljeno.

CXXX. Liliaceae.

160. (146) Šesterolistno cv. odevalo je nepravilno in dvojno.

Zgornji, toda pri razcvitu spodnji 1. notranjega
kroga tvori medeno ustno (labellum). Pr. se zra¬
ščajo s pst., pic. je enopredalasta.

CXXXIV. Orchidaeeae.

Cv. odevalo je pravilno. 161

50

161. Šesterolistno cv. odevalo je dvojno; zunanje je
zelnato in zeleno, notranje obarvano in v. po¬
dobno. Pic., ki je predeljena na videz ali sploh ni
predeljena, nosi 2—6 vratov.

CXXII. Hydrocharitaceae.

Cv. odevalo je enojnato, bodisi č., bodisi v. po¬
dobno. 162

162. St. se ovija. Majhni cv. so dvodomni. Šesterona-
cepljeno cv. odevalo je zelnato in malo obarvano.
Prašnice se odpirajo navznoter. Pl. je jagoda.

CXXXII.' Dioscoraeeae.

St. se ne ovija Cv. so dvospolni. Cv. odevalo
je podobno v. Pl. je glavica. 163

163 S 3 pr., katerih prašnice se odpirajo navzven.

CXXXI1I Iridaceae.

S 6 pr., katerih prašnice se odpirajo navznoter. Cv.
so zaprti izprva v tulcih. CXXXL Amaryllidaceae.

L razred: Gymno$permae, golosemenke.

S. popkov ne obdaja kak pst. podoben ovoj,
ti ležijo marveč goli na ploščnatih pl. L, ali v
« pazduhah pl. 1. ali pa brez pl. 1. na brstu. V
klicnem mešičku se nastavlja že pred oplodbo
mnogostanično hranivo, ki je istoizvorno pred-
kali velikega trosa (str. 4.), hranivu nasproti pa
se snujejo matice (corpiiscula) z jajčnimi stani-
cami. Goli moški cv. sestojijo izvečine iz zavojito
razvrščenih pr., ki so posebne, navadno luskaste
oblike in nosijo dvoje do mnogo prašnic. Še predno
se razvija pelodov mešiček, se deli pelodova vse¬
bina na več stanic, ki so istoizvorne predkali
malega trosa (str. 4.). Iz oplojenice se snuje kal¬
ček, ki tiči med dvema ali med številnimi, v vre¬
tencu stoječimi kalicami. Cevni povezki se raz¬
vrščajo v krogu ter se sklepajo v enoten obroč,
tvoreč navznoter les, navzven pa ličje.

4*

— 51

VIL Taxaceae. VIII. Pinaceae.

VIL družina: Taxaceae, tisovnice.

L. se razstavljajo na zavojnici. Cv.
so dvodomni. Na moškem c v. se razvr¬
ščajo pr. 1. zavojito, vsak nosi 2—8 pe-
lodnih vrečic. Na vrhu prikrajšanih ve¬
jic so poedini ženski cv. z enim samim
pokončnim s. popkom. Ob dozorevanju
obdaja seme živordeč in mesnat s. plašč.
Premi kalček leži z obema nasprotnima
kalicama vred v mesnatem hran ivu.

21. Taxus L., tisa.

Drevo ali grm, čegar dvoredno razvrščeni in
zimzeleni 1. so iglasti, ostnati in togi. Pazdušni
moški cv. so oblasti. Ženske, brstu podobne cv.
podpirajo na dnu luskolisti, ki se krijejo kakor
strešniki. Po gorskih gozdih.

Navadna t., T. baccata  L.

VIII. družina: Pinaceae, borovnjače.

Drevesa ali grmi nosijo iglaste L,
ki se razvrščajo prernenjalno, in eno¬
domne cv. Premenjalni in luskasti pr. 1.
moškega cv. nosijo po 2 premi pr. vre¬
čici. Tudi na ženskih cv. so luskasti pl. 1.
premenjalni in na videz podvojeni. Vsa¬
ki pl. 1. podpira namreč pazdušno le¬
žečo in 1. podobno s. letvo, ki nosi 2 s.
popka. Klic niči s. popkov se obračata
navzdol. Pozneje se povečajo s. letve
mnogo bolj ko pl. 1. sami, olesenijo in
tvorijo birni pl.,  ki mu pravimo storž
ali češarek (conus). Kalček in vretenčasto
razvrščene kalice ležijo sredi hraniva.

52

VIII. Piniceae.

1. Po 2—5 zimzelenih 1. sedi na zelo prikrajšani vejici,

ki jo objemajo na dnu kratki, nožnici podobni lusko-
listi. Ozke storževe luske debelijo na zunanjem
robu, kjer tvorijo ščitaste zunanje ploskve. S. zori
v 2. letu in ima odpadljivo krilo. 22. Pinus.

L. je vsak zase in nima na dnu nožnici podobnih
luskolistov. Storževe luske so široke in. tanke in se
tenijo proti zunanjemu robu. 2

2. Poletnozeleni 1. stojijo deloma posamezno na mla¬

dikah, deloma pa šopoma na precej debelih in pri¬
krajšanih starejših vejicah. 23. Larix.

Zimzeleni 1. stojijo vsi posamič. 3

3. Četverorobati 1. so ozki in ostnati. Luske visečega

storža so trpežne. 24. Picea.

Ploščnati 1. so na vrhu izrobljeni. Luske pokon¬
čnega storža so odpadljive. 25. Abies.

22. Pfnus L., bor.

1. V vsaki nožnici sta po 2 poluvaljasta 1. 2

V vsaki nožnici je po 5 skoro trirobih 1. 9

, 2. Puhaste dlake na nožničnih luskolistih se na 1. dnu

prepletajo med seboj. 3

Puhaste dlake na nožničnih luskolistih so na 1.
dnu proste. 8

3- Storž je pecljat, za mlada je tako dolg kakor pe.
ali krajši od njega. L. so + sinjezeleni. 4

Storž skoro sedi, za mlada je daljši od pc. 5
Drobni in šibkih so sicer koničasti, niso pa bodeči. Jaj¬
často stožkasti storži se krivijo navzdol. Mlada skorja
je belkasto siva in gladka. Pri pogozdevanju Krasa
v I. udomačeno drevo. Beli b., P. halepensis Mili.

Togi 1. so koničasti in bodeči. Stožkasti storži so
v mladosti kimajoči. Rdečerumeno lubje se lupi po
vejah v tankih listih. Po gorah in ravninah.

Gozdni b., P. silvestris L.

53

VIII. Pinaceae.

5. Ležeči grm, čegar togi in temnozeleni 1. so kratki in

bodeči. Zimski brsti so smolnati. 6

Drevesa, ki nosijo dolge 1. Zimski brsti niso smol¬
nati. 7

6. Obličasti ali jajčasti in modro nadahnjeni storži se
ne krivijo navzdol, ko dozorijo. Zunanja ploskev
spodnjih storževih lusk nosi popek v spodnji polo¬
vici. Po višjih gorah. Gorski b., P. pumllio Hnk.

Jajčasto stožkasti ali stožkasti storži niso modro
nadahnjeni in se zreli skrivijo navzdol. Zunanja
ploskev storževih lusk nosi bodičasti popek v sredi.
Na P. in Pp. Ruš, P. mughus Scop.

7. Togi in sinjezeleni 1. so debeli in bodeči. Zunanja
ploskev storževih lusk je povprek rebrata s koni¬
častim popkom. Udomačena r. Prim.

Pomorski b., P. pinaster Sol.

Mehki, vitki in temnozeleni 1. so drobni, niso pa
bodeči. Zunanja ploskev storževih lusk je trakasto
nagubana z nerazločnim popkom. Udomačena r.
Prim. Brutski b., P. brutia Ten.

8. L. so temnozeleni, ženski cv. rdeči. Zunanja ploskev
storževih lusk je povprek rebrata in nosi svetlorjav
popek. Krilo je trikrat daljše od majhnega s. Po apne-
niških tleh. Kor. Kr. Prim. Črni b., P. nigra Arn.

L. so svetlozeleni, ženski cv. zelenkasti. Zunanja
ploskev storževih lusk je trakasto rebrata in nosi
velik, siv popek. Storž je velik, veliko s. pa robi
ozko krilo. Udomačena r. v I. Pinija, P. pinea L.

9. Mlade vejice so gole in gladke. Drobni 1. so šibki

in koničasti. Pecljati in kimajoči storž je valjasto
vretenast in koničast. Ob ozkem s. je dolgo krilo.
Udomačena r. Gladki b., P. strobus L.

Mlade vejice so drobno spolščene. Togi 1. so topo
koničasti. Kratkopecljati in pokončni storž je jajčast

54

VIII. Pinaceae. IX. C-upressaceae.

ali jajčasto podolgast in top. S. je nekrilato. Svinj¬
ska P. in Golovec na Kor.

Limba ali cemprin, P. Ceinbra L.

23. Larix Mili, macesen.

Drevo z mehkimi in nepravilno četverorobimi 1.
Oblasto jajčasti moški cv. so sedeči, ženski cv. rdeči.
Jajčasti storži visijo. Po gorah.

Macesen, L. decldna Mili.

24. Picea Dietr., smreka.

Drevo s temnozelenimi in bodečimi 1. Moški cv.
so posamezni. Po gorah in ravninah.

Navadna s., P. excelsa Lk.

25. Abies Mili., jelka.

Drevo, na čegar stranskih vejah se razvrščajo 1.
dvoredno in češljasto. Zgoraj jasnozeleni 1. imajo
spodaj 2 beli črti. Moški ev. se zbirajo šopoma. Po
gorah in ravninah. Bela j., A. alba. Mili.

IX družina: Cupressaceae, cipresnice.

Cipresnice so drevesa ali grmi z
majhnimi iglastimi ali luskastimi L, ki
stojijo po 2—4 v vretencih. Cv. so eno-
ali dvodomni. Moški c v. so iz vretenča-
sto razstavljenih pr. 1., izmed katerih
krije vsaki po 3 — 6 pr. vrečic. Tudi na
ženskih cv. se razstavljajo pl. 1. vreten¬
ca st o in vsak nosi na grbasti in paz-
dušni s. letvi po 1 — 2 ali po več pokonč¬
nih, prostih s. popkov. Pl. 1. se večajo po
oplodbi in se zraščajo + v birni plod, ki
Je suh ali mesnat in se imenuje storž

55

IX. Cupressaceae.

ali jagodasti storž. Kalček in 2 (3 ali 9)
kalici ležijo sredi hraniva.

1. R. je dvodomna. Iglasti, šilasti ali luskasti 1. so
nasprotni ali pa stojijo v troštevnih vretencih.
Pl. 1. se zraščajo med seboj v jagodast storž.

28. Juntperus.

R. je enodomna. Luskasti 1. so nasprotni ali
navzkrižni in se krijejo kakor strešniki. Lesasti ali
usnjati pl. se zrel odpira in trosi semena. 2

2. Pl. sestavljajo lesaste in ščitaste luske.

27. Cupressus.

Veje so stisnjene. Pl. sestavljajo usnjate luske,
ki so ploščnate, ravne ali vzbokle in se krijejo
kakor strešniki. 26. Ttniia.

26. Thuia L., klek.

Četveroredni 1. se krijejo kakor strešniki in so
vsi na hrbtu vzdolž brazdasti. Obličasto jajčasti ali
jajčasti pl. je modro nadahnjen. Vsaka izmed 6—8
pl. lusk ima pod vrhom zakrivljen kljunec. S. je ne-
krilato. Udomačena r. Iztočni k., Th. orientalis L.

Izmed četverorednih in grbastih 1. sta osrednji
vrsti ploščnati, obrobni vrsti pa rebrati. Podolgasti
in svetlorjavi pl. je iz 10—12 lusk, ki nimajo
kljunca. Spodnje luske se odmikajo od vretena.
Okrog s. se razpenja krilo. Udomačena r.

Ameriški k., Th. occidentalis L.

27. Cupressus L., cipresa.

Visoko drevo s piramidastim vrhom. L. so jaj¬
časti, topi, na hrbtu vzbokli in rebrati ter temno-
sinje barve. Jajčasto obličasti storži so lesasti. V
Prim. udomačena r.

Zimzelena c., C. sempervirens L.

56

IX. Cupress&ceae.

28. Iumperus L., brin.

1. L. so vsi iglasti in troštevno vretenčasti. 2

L. so vsaj na mladikah luskasti. 5

2. Ravni in togi 1. so črtalasto šilasd in bodeči. 3

Ležeč grmič. Mehki 1. so +- srpasto zakrivljeni,
črtalasto suličasti in priostreni, niso pa bodeči.
Črni pl. je modro nadahnjen. Po P. |

Pritlikavi b., I. nana Willd.

3. L. so spodaj toporebrati, zgoraj plitvožlebasti.
Rebro samo na spodnji strani je vzdolžno braz¬
dasto. Majhni pl. so modro nadahnjeni. Posebno
po nerodovitnih krajih.

Navadni b., I. connminis L.

L. so spodaj ostrorebrati, zgoraj pa dvobrazdasti.
Veliki pl. je rjav ali rdeč. 4

4. Do 15 mm dolgi, raztreseni pl. so obličasti ali pa-
krožni, rdeče- ali temnorjavi in modro nadahnjeni.
Po kamenitih krajih v Prim.

Veleplodni b., I. macrocdrpa Sibth. in Sm.

Okoli 10 mm dolgi pl. se zbirajo kupoma ter
so obličasti in škrlatasti. Svetijo se tolščeno, niso
pa modro nadahnjeni. Po kamenitih krajih v I.

Rdečeplodni b., I. oxycedrus L.

5- Grm. Vsi 1. so četveroredni, nasprotni in navzkrižni.
Na vejah so podolgasti in na vrhu vtisnjeni, na
dnu pa se zraščajo. Na mladikah se krijejo luskasti
in na koncu koničasti 1. kakor strešniki in segajo
z dnom navzdol po st. (pri udomačenih zvrsteh
so včasi vsi 1. suličasto šilasti). Črni in modro
nadahnjeni pl. kima na visečem pc. Kr., drugod
je strupena r. udomačena.

Smrdljivi b., I. sabfna L.

Drevo. L. so deloma četveroredni, nasprotni in
navzkrižni, deloma pa šesteroredni in troštevno

57

X. Bclulaccae.

vretenčasti; po obliki so kratko iglasti in grbasti
ter v 2. letu bodeči. Pokončni pl. je zrel temno-
škrlatast in modronadahnjen. Udomačena r.

Virginijski b., I. virginiana L.

II. razred: Angiospermae, kritosemenke.

Cv. sp eno- ali dvospolni. Pl. 1. se zraščajo
na robeh ter tvorijo pestič, ki krije s. popke. Pst.
nosi br., ki sprejema pelod. Iz 3 stanic, ki ležijo
v kličnem mešičku jajčni stanici nasproti in so
istoizvorne predkali, se snuje še le po oplodbi
hranivo. Rastoči kalček pa ga pozneje lahko iz¬
podrine. Redkoma se nahaja tudi zunanje hranivo.

I. Oddelek: DicotyIeddneae, dvokaličnice.

Kalček leži navadno med dvema kalicama
(edna ali nobena) in je iz brstiča in koreničice.
Kaleča koreničica vztraja vsaj nekoliko časa, po¬
zneje pa večkrat pokrni. L. so navadno pecljati
in mrežastožilnati. L. rob je redko cel, navadno
narezan ali r razdeljen. Cv. 1. se razvrščajo v
krogih (redkeje zavojito). Navadno ločimo četvero
cv. krogov: čaša, venec, prašniki v enem ali v
dveh krogih in pestič. Cv. krogi so navadno pe¬
tero- ali četveroštevni (tri- ali dvoštevni). Včasi
manjka č., včasi v., včasi pa sta č. in v. enako-
lika. Cevni povezki se razstavljajo na prečnem
prerezu v krogu, redko so raztreseni ali pa na¬
hajamo samo osrednje valjaste cevne povezke.

X. družina: Betulaceae, brezovke.

Brezovke so grmi ali drevesa s pre-
menjalnimi in celimi 1. in odpadi j i-

58

X. Betulaceac.

vimi prilistki. Cv. so enodomni. Moški
cv. sestavljajo odpadljive klase ali ina¬
čice in imajo enojen o., ki je v različ¬
nem številu nacepljen, ali ima različno
število 1. ali pa so cv. goli. Pr. je po 2, 4,
8 ali po več in ti so zaradi očitne sred¬
nje vezi + dvodelni; prašnice se odpi¬
rajo navzdol ž. Ženski c v. sestavljajo
majhne klase ali pa tičijo v brstih ter
so goli ali pa jih obdaja nadrastel o. Na
dnu dvopredalasta pic. nosi 2 vrata. V
vsakem predalu je eden viseč in obr¬
njen s. popek. Pl. je navadno en os e -
menski orešek. V s., ki nima hraniva,
leži raven kalček.

1. Goli in posamični moški cv. ležijo v pazduhah

krovnih 1., ženski cv. pa nosijo očiten, nadrastel v.
Pl. ovijajo trpežni krovni 1. 2

Moške cv., ki jih leži po 3 v pazduhah krovnih
L, obdaja eno- do peterolisten o. Pr. je 4, ali pa
sta 2 z dvodelnima pralnicama. Pl. je brez ovoja. 4

2. Moški cv. se družijo v mačice, ženski pa tičijo v

brstih. Ob orešku je zvončast ovoj, ki ga sestav¬
ljajo zrastli krovni 1. 31. C6rylus.

Moški in ženski cv. se družijo v mačice. Orešek
oklaplja trpežni in povečani ovoj. 3

Orešek ovija povečani in ravni krovni 1.

29. Carpinus.

Orešek ovija votli in vrečasti krovni 1.

30. Ostrya.

4- O. moških cv. je četverolisten, a zadnji 1. dostikrat
pokrnijo. Oba pr. sta do dna dvodelna. Krovni 1.
valjastih pst. mačic so pozneje usnjasti in odpa¬
dajo. Orešek je okriljen. 32. Betula.

59

X. Betulaceae.

O. moških cv. je četveronacepljen. Pr. je 4, a
ti imajo dvodelne prašniee. Krovni 1. jajčastih pst.
mačic olesenijo pozneje, a ne odpadajo. 33. Alnus.

29. Carpinus L., gaber.

Jajčastopodolgasti 1. so na dnu malo srčasti,
dvakrat napiljeni in skoro goli. Krovni 1. ob ore¬
šku je trodelen, daljši srednji oddelek je napiljen
ali celorob. Po gozdih in drugod.

Beli g. C. betulus L.

Jajčasto suličasti 1. so na dnu zaokroženi ali
malo srčasti in na robu dvakrat ostro napiljeni;
na spodnji strani nosijo ob žilah pritisnjene dla¬
čice. Krovni 1. ob orešku je cel, jajčast in na robu
neenako napiljen. Po grmovju v Prim.

Drobnolistni g., C. orientalis Mili.

30. Ostrya Scop., gabrovec.

Jajčasto podolgasti 1. so na dnu malo srčasti,
priostreni, dvakrat napiljeni in skoro goli. Viseče
plodne mačice so podobne hmeljevim, njih krovni j

1. so obdani na dnu s ščetinami. Po skalnatih krajih.

Črni g., O. carpinifolia Scop.

31. Corylus L., leska.

1. Pitovno in udomačeno drevo. Oreškov ovoj je
dvojen, zunanji je krajši, notranji mnogo daljši od
oreška in globoko razparan.

Turška 1., C. colurna L.

Grmi. Oreškov ovoj je enojen. 2

2. L. so okroglastosrčasti. Zvončasti in na vrhu raz¬
širjeni ovoj je tako dolg kakor pl. ali krajši od
njega. Po grmovjih in v gozdih.

Navadna 1., C. avellana L.

60

X. Betulaceae.

L. so jajčasti, Cevasto valjasti in na vrhu zo¬
ženi ovoj je mnogo daljši od ploda. I., drugod
pitovna in udomačena r. Laška L, C. maxima Mili.

32. Betula L., breza.

1. Grmič. Skoro sedeči 1. so okroglasti, širši ko dolgi,

topi ali prisekani, topo narezani, goli in na ,'podnji
strani mrežastožilnati. Kratkovaljaste in pokončne
ženske mačice sedijo posamič, dozorele pa so pa-
krožne ali podolgaste. Kr. (po Bohinjskih P ). Na
barjih. Pritlikava b., B. nana L.

Drevesa. Dolgopecljati 1. so jajčasti ali rombasti,
koničasti ali priostreni in na robu dvakrat napi¬
ljeni. L. so na spodnji strani sicer pernastožilnati,
niso pa mrežastožilnati. Ženske mačice so dolgo-
pecljate in ko dozorijo, podolgasto valjaste oblike 2

2. Mlade vejice so bradavičaste. Vejice in razviti 1.
so goli. Trioglatorombasti 1. imajo na dnu prem rob
ter ostra obstranska kota. Oreškovo krilo je dvakrat
širše od pl. Po gozdih in drugod.

Navadna b., B. pendula Roth.

Mlade vejice niso bradavičaste. Vejice in mladi
1. so puhasti, na spodnji strani pa so tudi dorastli
I. v žilnih kotih kocinasti. Jajčasti ali rombasto jaj¬
časti 1. imajo na dnu zakrivljen rob in zaokrožena
obstranska kota. Oreškovo krilo je tako široko kakor
pl. Po gozdih in drugod.

Puhasta b., B. pubčscens Ehrh.

33. Alnus L., jelša (olša).

1- L. se razvijajo po cv. O. moških cv. je četverona-
cepljen. Orešek je obrobljen s papirnatim, nepro¬
zornim krilom. 2

Grm. Jajčasti in koničasti 1., ki se razvijajo hkratu
s cv., so dvakrat napiljeni, zgoraj in spodaj isto-

61

XI. Fagdceae.

barvni in goli. Na spodnji strani so ob žilah kratko-
dlakavi, za mlada pa lepki. Po grmovju.

Zelena j., A. viridis DC.

2. Drevo z zatemnelim in razpokanim lubjem. Okrog-
Iasti ali narobejajčasti 1. so jako topi in nepravilno
napiljeni. Na obeh straneh so istobarvni in goli, le
spodaj so v žilnih kolih kocinasti. Ženske mačice
so očitno pecljate. Ob rekah in potokih.

Črna j., A. rotundifdlia Mili.

Drevo s svetlim in sivim lubjem. Jajčasti ali
jajčasto podolgasti 1. so koničasti ali priostreni in
dvakrat napiljeni. Na zgornji strani so temnozeleni,
na spodnji pepelasti in puhasti. Ženske inačice so
kratkopecljate ali sedeče. Ob rekah in potokih.

Bela j., A. incana Mncli.

XI. družina: Fagaceae, bukovke.

Bukovke so grmi ali drevesa, ki imajo
raztresene ali dvoredne L, odpadi j i v e p ri¬
li stke in enodomne c v. V odpadljivih ma¬
čicah zbrani moški c v. nosijo enojno, pe¬
tero- do deseter ode ln o c v. odevalo. 5—10
nerazdeljenih pr. se pripenja na dnu o.
Dvopredalaste prašnice se odpirajo nav¬
zdol ž. Po 1—5 ženskih c v. sedi v ovoju,
ki ga sestavljajo zrastli krovni 1. in ki se
pozneje povečava in preobraža v pl. skle¬
dico (cupula). Žensko cv. odevalo se zra¬
šča spodaj s pic. ter ima nadrastel, na¬
zobčan ali krpast rob. Pic. je iz 3 ali več
pl. 1. in iz ravnotoliko predalov. Vratov
je 3 do več ali pa je eden vrat s tremi do
mnogimi lir. S. popka v vsakem predalu
sta viseča in obrnjena. Pl. je navadno

(12

XI. Fagžceae.

enosemenski orešek, ki sedi v skledici
ali pa ga skledica obdaja. S. je brez hra¬
niva in kalček je raven z velikima k a li¬
ca m a.

1 - Skledica se sestavlja iz mnogobrojnih krovnih 1 .,
se ne razpreza, nosi eden ženski cv. in objema do¬
zoreli pl. samo na dnu. 36. Quercus.

Glavičasta skledica obdaja 2 — 5 ženskih cv., za¬
pira dozorele pl. in se odpira z loputicami. 2
2. Moške mačice so kratke, debele in viseče. Br. je 3,
pl. je trirobat in skledica je pokrita s kratkimi in
mehkimi bodicami. 34 . Fagus.

Moške mačice so dolge, tanke in pokončne. Br.
je navadno 6, pl. je poluobličast in skledica je po¬
krita z dolgimi, tankimi in naježenimi bodicami.

35. Castanea.

34. Fagus L., bukev.

Drevo. Kratkopecljati, izvečine jajčasti in koni¬
časti 1. so plitvo nazobčani, ob robu vejicah in
pozneje skoro povsem goli. Po gozdih.

Gozdna b., F. silvatica L.

35. Castanea Mili, kostanj.

Drevo. Kratkopecljati in usnjasti 1 so podolgasto
suličasti, priostreni, in ostnato nazobčani. Zgoraj
so svitlo, spodaj bledozeleni. Po gozdih v nižinah.

Užitni k., C. sattva Mili.

36. Quercus L., hrast.

Za določitev hrastov je treba plodonosnih vejic,
b b. ki so šobasto ali pernastokrpasti, jeseni venejo,
se sušijo in odpadajo. 2

L., ki so celi in celorobi, nazobčani ali napiljeni,
so navadno trpežni in zimzeleni. 7

XI. Fagaceae.

2. Drevo. Podolgasti ali podolgasto narobejajčasti 1. so
Sobasto ali pernasto razcepljeni (krpasti) ali celo
dvakrat pernasto razcepljeni. Mladi 1. so izprva
spodaj sivo polsteni ter pozneje puhasti, dorastii
pa so skoraj goli in usnjasti. Prilistki so trpežni.
Crtalasto suličasti krovni 1. na skledici so daljši od
skledice same, se spraščajo proti vrhu, se odmikajo
in zavijajo. Pl. zori v 2. letu. Po gozdih.

Cer, Q. cdrris L.

Prilistki zgodaj odpadajo. Krovni 1. ne segajo
Srez skledični rob, se zraščajo skoro do vrha in se
krijejo kakor strešniki, le skrajni trioglati ali suli¬
časti rti so prosti. Pl. dozori v 1. letu. 3

3. Razviti 1. so na obeh straneh goli ali pa so spodaj

v žilnih kotih jedva dlakavi. 4

Razviti 1. so vsaj spodaj ali na obeh straneh
kosmasto polsteni ali pa samo ob žilah dlakavi. 5

4. Drevo. Narobejajčasti 1. so precej dolgopecljati, šo-
basto ali pernasto razcepljeni in na dnu klinasti.
Pl. so sedeči ali kratkopecljati, njih pc. pa je kveč¬
jemu tako dolg kakor I. pc. Po gozdih.

Graden ali črepinjak, Q. sessilifldra Salish.

Drevo. Podolgasto narobejajčasti 1. so kratko-
pecljati, pernasto razcepljeni ali razdeljeni in na
dnu navadno dvokrpo srčasti. Pl. so sedeči ali kratko¬
pecljati, njih skupni pc. pa je daljši od 1. pc. Po
gozdih. Dob ali gnilec, Q. rdi) ur L.

5. Pl. so sedeči ali jako kratkopecljati, njih pc. je kveč¬
jemu tako dolg kakor 1. pc. 6

Drevo. Pecljati 1. so narobejajčasti ali pakrožni
in pernasto krpasti. Ko so razviti, so zgoraj raz¬
treseno dlakavi, spodaj pa sivo polsteni. Pl. sedijo
na pc., ki je daljši od 1. pc. Med grmovjem. I.

Apeninski h., Q. apennina Lam.

64

XII. Iuglandžiceae.

6. Plodonosna r. je znatno drevo. Vejice so baršunasto
dlakave in sive. Po grmovju. Prim.

Hrvaški h., Q. croatica Vuk.

Plodonosna r. je nizko drevo ali grm. Vejice so
sivo polstene. Po grmovju.

Puhasti h., Q. lanugindsa Thuill.
7 - Lubje je plutasto. L. so enoletni, lanski odpadajo
za cvetja ali malo prej, novi pa se razvijajo hkrati
s cv. L. so pakrožni ali jajčasti in trnato nazobčani.
Zgoraj so temnozeleni, spodaj beli. Zgornje luske
na skledici se zraščajo le na dnu in segajo s pro¬
stimi, podolgastimi ali suličastimi rti črez skledični
rob. Po grmovju vi. 9

Oplutnik, Q. pseudosuber Santi.

Lubje ni plutasto. L. so dvoletni, da je za cvetja
na vejah letošnjega in lanskega L Jajčasto podol-
gasti ali jajčasto suličasti 1. so celorobi ali trnato
nazobčani; zgoraj so temnozeleni, spodaj sivo ali
rjavo polsteni. Vse luske na skledici se zraščajo
skoro povsem in ne segajo črez rob. Po gozdih in
po grmovju v Prim. Črni h., Q. llex L.

XII. družina: Iuglandaceae, orehovke.

Orehovke so drevesa z raztresenimi,
Penastimi 1. brez prilistkov in z eno¬
rmnimi cv. Iz starine poganjajo viseče
111  odpadljive moške mačice, katerih po¬
samezni cv. se zraščajo z luskastima krov-
n ima L Njih c v. odevalo je enojno, na¬
vadno četver odelno, zaradi prirastlih
k r o v n ih 1. p a navidezno š e s t e r o d e 1 n o. Pr.
je 4—36.  Pralnice so dvopredalaste in se
odpirajo navzdolž. Ženski cv. na vrhu
dtladik so posamezni, ali pa se zbirajo

65

5

XIII. Salicdceae.

klobčičasto oziroma družijo v klasih. S
pic. se zraščajo edini krovni 1. in enojno
cv. odevalo, ki je iz enega ali iz dveh cv.
krogov. Nadrastli rob cv. odevala je zato
podvojen in navadno četver odele n. Pic.
je na dnu dvo- ali četveropredalasta in
nosi 2 br. Edini s. popek je pokončen in
raven. Pl. je enosemenski oreh, ki ga ob¬
daja omesenelo in navadno zeleno c v. ode¬
valo. S. je brez hraniva, obrnjeni kalček '
obdajata četverokrpi, nagubani kalici.

37. Iuglans.

37. Iuglans L., oreh.

L. sestavlja navadno po 9 sedečih, pakrožnih,
priostrenih in golih listkov. Pitovno in udomačeno
drevo.  Navadni o., I. regia L.

XIII. družina: Salic&ceae, vrbovke.

Te lesaste r. imajo raztresene, enoj-
nate 1. in prilistke ter dvodomne cv. Cv. }
se družijo v odpadljive mačice. Posa¬
mezni c v. stojijo v pazduhah krovnih
luskolistov in imajo č. podobno cv. ode¬
valo ali pa namesto tega pol — 2medovni
žlezi. Pr. je 2 — 30, prosti so ali pa včasi
enobratinski. Prašnice so dvopredalaste
in se odpirajo navzdolž in navzven. Po¬
samezni prosti pst. so iz 2 (4) pl. 1. Eno-
predalasta pic. nosi na 2 obstenskih s.
letvah mnogobrojne obrnjene s. popke,
na vrhu pa 2 ali 4 br. Pl. je glavica, kise
razpreza z 2 (4) loputicama. Drobno s. z
ravnim kalčkom nima hraniva, obdaja
pa ga lasasti šopek.

66

XIII. Salic&ceae.

Drevesa. Cv. odevalo je č. podobno, mesnato in
poševno odrezano. Krovni luskolisti na mačicah so
+ razdeljeni. 38. Pdpulus.

Drevesa ali grmi. Cv. odevalo je iz 1 ali 2 me-
dovnih žlez. Krovni luskolisti so celi. 39. Sdlix.

38. Populus L., topol.

Pr. je po 8. Krovni luskolisti na mačicah so veji¬
cah. 2

Pr. je po 12—30. Krovni luskolisti so goli. Brsti
so goli in lepki. 3

Vejice so nekoliko kratkodlakave ali gole. Brsti so
goli in lepki. L. so na vejah okroglasti, vrhu vej
in na mladikah pa skoro trioglati ali rombasti. iz-
prva so vsi 1. svilnato dlakavi, pozneje pa so goli,
enakobarvni po obeh straneh in dolgopecljati.
Krovni luskolisti so dlanasto razrezani. Po gozdih
in drugod. Trepetljika, P. tremula L.

Vejice in brsti so sivo ali belo polsteni. L. so
posebno na mladikah šobasto krpasti in razno¬
barvni; zgornja stran je temnozelena, spodnja belo
ali sivo polstena. Stari 1. so precej goli in srebrno-
sivi Krovni luskolisti so neenako nazobčani ali
skoro celorobi. Po lokah. Bela t., P. alba L.

Veje so sloke. Enakobarvni 1. imajo prosojen 1.
rob in sedijo na bočnostisnjenem pc. 4

Veje so izvečine kratke in debele. Priostreni in
pritisnjeno napiljeni 1. so do skrajnega roba zeleni
in dvobarvni. Spodnja 1. stran je belkasta in raz¬
ločno mrežastožilnata. Pc. je spodaj valjast, zgoraj
žlebast. Pitovna r. Vonjava t., P. balsamlfera L.
Robate vejice nosijo plutasta rebrca. Trioglato jaj¬
časti 1. so koničasti in napiljeni, na dnu pa odre¬
zani ali plitvosrčasti. Mladi 1. so na robu drobno-

67

5*

XIII. Salicaceae.

vejicati Pc. je puhast, mačice so velike, glavica
je jajčasta. Pitovna r.

Kanadska t., P. canadensis Dest.

Vejice nimajo plutastih rebrc. Rombasti ali tri-
oglatosrčasti 1. so + priostreni, napiljeni in goli
ter le za mlada nekoliko dlakavi. Pc. je gol. Ma¬
čice so kratke, glavica je obličasta. 5

5. Drevo z razkrečenimi vejami in z razširjeno obršo.
Po lokah. Jagned, P. ntgra L.

Pitovno drevo s pokončnimi vejami in z ozko,
piramidasto obršo. Drevesa s pst. mačicami so
redka. Laška t., P. itdlica Mncb.

39. Salix L., vrba. 1

1. Pritlikavi grmiči. Mačice na vejicah so obvršne,

ker se razvijajo iz lanskih obvršnih brstov. 2

Mačice na vejicah so obstranske, ker nastajajo

iz lanskih obstranskih brstov. 4

2. Dolgopecljati in pakrožno okroglasti 1. so topi,
celorobi in pozneje goli. Dvobarvni so, ker je
zgornja stran temnozelena in se sveti, spodnja pa
sinjezelena. P. Po kamenitih krajih.

Mrežasta v., S. reticuldta L.

L. so po obeh straneh enakobarvno zeleni in se
svetijo. 3

3. Narobejajčasti ali podolgastoklinasti 1. so celorobi,

vzporednožilnati in kratkopecljati. P. Po kamenitih
krajih. Škrbasta v., S. retusa L.

Okrogli ali pakrožni I. so drobno in narezano
napiljeni ter mrežastožilnati. P. na Kr. Po kame¬
nitih krajih. Zelnata v., S. herbdcea L.

1  Med vrbami je mnogo polutanov, Tu opisujemo
samo prvotne vrste,

08

XIII. Salicdceae.

Rumenozeleni krovni luskolisti so dvobarvni, ker
so na vrhu črnikasti ali rjavi. Ako pa so eno¬
barvni, tedaj se razvijajo skoro sedeče in ukriv¬
ljene mačice pred 1. in vejice z mačicami nosijo
samo luskaste 1. o

Krovni luskolisti so enobarvni in rumenozeleni.
Očitnopecljate in preme mačice se razvijajo hkratu
z 1. in na vejicah z mačicami poganja t—5 majhnih,
a sicer razvitih 1. 19

Enobratinska pr. se zraščata do vrha. Prašnice so
•zprva škrlatnordeče, pozneje rumene, nazadnje
črne. Ličje je poleti citronasto. Narobesuličasti 1.
so priostreni, proti vrhu napiljeni, goli in dvo¬
barvni. Zgornja stran je temnozelena, spodnja sinje-
zelena. Skoro sedeče in valjaste mačice nosijo na
dnu samo luskolisle in se razvijajo pred 1. Sedeča
pic. je jajčasta in nosi sedečo jajčasto br. Medovna
žleza sega nekoliko črez pst. dno. Grm s šibastimi
vejami raste ob rekah in potokih ter drugod. 1

Škrlatna v., S. purpurea L.
Pr. sta prosta ali se zraščata samo na dnu, v
zadnjem primeru pa so prašnice rumene. 6

Pst. je sedeč ali jako kratkopecljat s po., krajšim
od medovne žleze. Pic. se oži v dolg vrat. 7

Razviti pst. je pecljat s pc., daljšim od medovne
žleze. 11

Pokončna drevesa ali grmi. Sedeče mačice imajo
na dnu samo luskoliste in se razvijajo pred I.
Prašnice so vedno rumene. 8

Nizki, navadno pritlikavi planinski grmi Na ve¬
jicah se razvijajo pravi I. hkratu s pecljatimi ma¬
čicami ali še prej. Na mačičnih pc. so pravi 1. 9

1  Vsem polutanom te vrste se pr. + zraščata.

69

XIII. Salic&ceae.

8. Na podolgasto jajčastih mačicah so gole pic. s po¬
končno razkrečenimi br. Drevo nosi krhke, gladke
veje, ki so nadahnjene s tanko, voščeno kožico.
Ličje je poleti citronasto. Podolgasto suličasti 1. so
priostreni, napiljeni in goli, kadar dorastejo. Zgoraj
so temnozeleni in se svetijo, spodaj pa sinjezeleni
ter se ne svetijo. Prilistki so polusrčasti. Ob rekah.

Rana v., S. daphnotdes Vili.

Na podolgasto valjastih mačicah so polstene pic.
z zakrivljenimi br. Grm (drevo) nosi šibaste, vitke
in izprva polstene veje. Ličje je zeleno. Oskosuli-
časti 1. so priostreni in skoro celorobi. Zgoraj so
umazanozeleni in goli, spodaj pa svilnastodlakavi in
se svetijo srebrno. Prilistki so ozkosuličasti. Ob
rekah. Beka, S., vimimilis L.

9. Do 1 m visok grm nosi suličaste, pakrožne ali
narobejajčaste L, ki so lahko napiljeni ali celorobi,
goli ali za mlada nekoliko dlakavi. L. so zgoraj
temnozeleni in se svetijo, spodaj pa sinjezeleni in
se ne svetijo. Pic. so polstene, prašnice rumene.
P. Po kamenitih krajih.

Pritlikava v., S. arbuscula L.

Pritlikav grmič nosi pakrožne ali narobejajčaste
L, ki so mladi dolgo in svilasto dlakavi, pozneje
pa izvečine goli. L. so na obeh straneh jasnozeleni
in se svetijo. Prašnice so izprva škrlatnordeče, po¬
zneje rumene, slednjič črne. Po višjih P. 10

10. L. so na robu drobno in žlezavo napiljeni. Po ka¬
menitih krajih. Kor. (Golovec).

Mirsinolistna v., S. myrsinttes L.

L. so celorobi. P. Po kamenitih krajih.

Jakvinova v., S. Jacqufnii Host.

11. (6) Podzemeljsko plazeče st. poganja privzdignjene,

šibaste veje. Pakrožni, suličasti ali črtalisti 1. so

70

XII). Salicaeeae.

celorobi ali malo napiljeni. Zgoraj so goli (dlakavi)
in temnozeleni, spodaj pa svilnasto dlakavi in
kadar dorastejo, včasi goli in sinjezeleni. Sedeče,
pozneje kratkopecljate mačice se nastavljajo na¬
vadno pred L, iz istih vejic poganjajo tudi lusko-
listi ali majhni pravi 1. Prašnice so izprva škrlatno-
rdeče, pozneje rumene, slednjič črne. Pic. je navadno
polstena, sedi na pc., ki je dva- do trikrat daljši od
medovne žleze. Vrat je kratek. Po močvirjih.

Plazeča v., S. rosmarinifdlia L.

Drevesa ali + visoki grmi s pokončnimi st. 12

12. Drevo ali grm s črtalasto suličastimi in priostre¬
nimi 1. L so zgoraj umazano zeleni, spodaj sivo
polsteni in na robeh zaviti. Ukrivljene, drobno-
valjaste in skoro sedeče mačice, ki imajo na dnu
le luskoliste, poganjajo pred 1. Krovni 1. so dosti¬
krat vsi rumenozeleni, včasi pa na vrhu rjavi ali
črni. Pr. se zraščata na dnu. Gola pic. nosi dolg
vrat. Ob rekah in potokih.

Seda v., S. inedna Schrk.

Jajčaste ali podolgaste mačice niso ukrivljene.

Pr. sta povsem prosta. 13

13. Razviti 1. so po obeh straneh goli. Pic. je navadno

gola in nosi dolg vrat. 14

L. so vsaj na spodnji strani dlakavi ali polsteni.
Pic. je polstena. Vrat je zelo kratek ali pa ga ni.
Mačice so izprva sedeče. 16

14. Grm. Suličasti, pakrož.ni ali okroglasti 1. so viju¬
gasto napiljeni ali skoro celorobi. Zgornja stran
je temnozelena, spodnja pa bledo- ali sinjezelena.
Na istih vejicah poganjajo poleg luskolistov ali
majhnih pravih 1. sedeče, pozneje kratkopecljate
mačice, in sicer hkratu z 1. ali pa pred 1. Njih
krovni lističi so na vrhu črnikasti. Pr. so na dnu
dlakavi, pic. je navadno gola, glavičin pc. pa je

71

XIII. Salio.iieeae.

tako dolg kakor krovni listič ali daljši od njega.
Kor. Kr. Na močvirnatih travnikih.

Črnikava v., S. nfgricans Sm.

Glavičin pc. je krajši od krovnega lističa. Na
istih vejicah se nastavljajo poleg očitno pecljatih
inačic pravi 1. 15

15. Grm. Pakrožni ali narobejajčasti I so napiljeni;
zgoraj so temnozeleni in se svetijo, spodaj pa sinje-
zeleni. Prilistki so majhni in žlezam podobni ali
pa skoraj ledvičasti, navadno pa jih ni. Rumenkasti
ali rjasti krovni lističi so na robu vejicati, na vrhu
pa rožnordeči. Pr. so na dnu dlakavi. Po P. in Pp.
Na skalnatih krajih. Gladka v., S. gldbra Scop.

Grm. Pakrožni ali narobejajčasto podolgovati 1.
so drobno napiljeni; zgoraj so temnozeleni, spodaj
pa bledozeleni. Veliki prilistki so polusrčasti in se
končujejo s premo konico. Rumenorjavi in na vrhu
navadno črnikasti krovni lističi so dolgo in belo
kosmati. Pr. so goli. Kor. Kr. (Karavanke). Po skal¬
natih krajih Kopjelistna v., S. hastdta L.

16. (13) Grm. Brsti in vejice so sivo polsteni. Podolgasto

narobejajčasti (1:3) 1. so kratko priostreni in viju¬
gasto napiljeni ali celorobi. Dorastli 1. so zgoraj
sivo- in sinjezeleni ter puhasti, spodaj pa sinjeze-
leni in polsteni. Sedeče mačice, ki jih krijejo na
dnu luskolisti, se razvijajo pred 1. Plodov pc. je
3—5 krat daljši od medovne žleze. Vrat je kratek,
a očiten. Ob potokih in po močvirjih

Siva v., S. cinčrea L.

Brsti in vejice so goli ali le kratkopuhasti. 17

17. Grm. Podolgasto narobejajčasti (1:3) 1. so koničasti
in vijugasto napiljeni ali celorobi. Izprva so svilnato
kosmati; dorastli 1. so zgoraj temnozeleni in neko¬
liko puhasti, pozneje pa goli, a spodaj so + dla-

72

XTII. Salic&ceae.

kavi in sivo- ter sinjezeleni. Na istih vejicah po¬
ganjajo poleg majhnih 1, kratkocepljate mačice, ki
se razvijajo hkratu z 1. Vrat je kratek, a očiten.
Po višjih hribih in P. Na skalnatih krajih.

Velelistna v-, S. grandifblia Sčr.

L. so pakrožni ali narobejajčasti (1:1 ali 1:2) in
spodaj sivo polsteni. Sedeče mačice nosijo na dnu
luskoliste, Br. je skoro sedeča. 18.

18. Drevo ali grm. Okroglasti ali pakrožni 1. so pri¬

ostreni in vijugasto napiljeni alicelorobi; nazadnje
so zgoraj temnozeleni in goli ter se nekoliko sve¬
tijo. Poluledvičasti prilistki odpadajo zgodaj. Mačice
so velike. Po gozdih. Iva, S. cdprea L.

Grm. Narobejajčasti ali podolgasto narobejajčasti
I. so majhni, priostreni, koničasti ali topi in vijugasto
napiljeni ali eelorobi. Zgoraj so nazadnje umazano-
zeleni in kratko dlakavi ter se ne svetijo. Polu-
srčasti prilistki so veliki in trpežni. Mačice so majhne.
Po močvirnatih krajih, na barjih.

Rakita, S. aurtta L.

19. (4) Drevo. Suličasti ali podolgastosuličasti 1. s suličastimi

prilistki so navadno dolgo priostreni in napiljeni
Mladi 1. so po obeh straneh, dorastli pa vsaj spodaj
svilastodlakavi, zato so zgoraj medlozeleni, spodaj
pa belkastosivi. Krovni lističi odpadajo zgodaj.
Moški cv. imajo po 2, ženski po 1 medovno žlezo.
Pr. sta 2. Gola pic. je jedva pecljata in nosi skoro
sedečo br. Ob rekah. Bela v., S. alba L.

L. so že za mlada zgoraj goli in se svetijo. 20

20. Drevo s šibasliini, visečimi vejami Suličasti 1. so
dolgo priostreni in napiljeni. Zgoraj so zeleni in se
svetijo, spodaj sinjezeleni in brez leska. Prilistki so
poševno podolgastosuličasti ali srpasti. Krovni li¬
stiči tudi na pst. mačicah ne odpadajo. Pic. je skoro

73

XIII. Salicaceae. XIV. Ulmaceae.

sedeča, ker je njen pc. krajši od medovne žleze.
Pitovna r. Pri nas gojijo le ženska drevesa.

Uklonjena v., S. babyldnica L.
Veje niso viseče. Pic. je precej dolgopecljata,
ker je njen pc. 2—5 krat daljši od medovne žleze. 21

21. Grm ali drevo. Podolgasto ali črtalasto suličasti 1. so
navadno napiljeni, koničasti ali priostreni, zgoraj
temnozeleni, spodaj nekoliko bledejši. Prilistki so
polusrčasti. Krovni lističi ne odpadajo. Pr. so 3, pic.
nosi sedečo br. Ob rekah.

Troprašniška v., S. triandra L.
Krovni lističi ženskih mačic odpadajo zgodaj.
Ženski cv. nosijo po 2 medovni žlezi. Pr. je 2 ali
5—10 (3—4). Pic. nosi kratek, a očiten vrat. 22

22. Drevo. Veje so na sovojih krhke. Suličasti ali po¬
dolgasto suličasti 1. nosijo na pc. po 2 Zlezi ali pa
so brez njih. Pr. sta 2. Ob rekah.

Krhka v., S. 1'ragilis L.
Veje so manj krhke. Jajčasti ali pakrožni 1. no¬
sijo na pc. nekoliko žlez. Pr. je 5—10. Kor. (La-
budska dolina). Ob potokih.

Peteroprašniška v., S. pentdndra L.

XIV. družina: Ulmaceae, brestovke.

Lesaste r. z dvorednimi, celimi in
napiljenimi 1.in odpadi j ivi mi prilistki.
C v. so dvospolni ali pa zaradi pokr-
nelih bistvenih c v. delov mnogosvat-
beni. Podrastlo, enojno in veneče c v.
odevalo je iz 4 ali 6 (8) 1., ki se večkrat
zraščajo na dnu. Pr. se pripenjajo na
o. d n n, ležijo zato pred 1. oziroma krpi¬
cami o. ter se ujemajo z njimi tudi po
številu. Prašnice so dvopredalastein

74

XIV. Ulm&ceae.

se odpirajo navzdol ž. Nadrastla plc.se
snuje iz 2 pl. 1. in je eno- ali dvopreda-
lasta; v vsakem predalu visi po 1 obr¬
njen s. popek. Vrata sta 2 .  Pl. se ne od¬
pira, s. je brez hraniva in obdaja raven
ali ukrivljen kalček.

L. se razvijajo po cv. Cv. so v šopkih in imajo
na dnu zrastlolistni o. Prašnice so škrlatnordeče.
Pl. je perotka. 40. Ulmus.

L. se razvijajo s cv. vred. Cv. so posamični ali
v majhnih šopkih ter imajo ločenolistni o. Pl. je
koščičast. 41. Cčltis.

40. Ulmus L., brest.

1. Jajčasti ali jajčasto podolgasti 1. so spodaj puhasti.
Pecljati cv. visijo. Perotka je na robu kosmatoveji-
cata. Št., Kr., Prim. Po lokah. Vez, U. lačvis Pall.

L. so spodaj goli ali srhki. Skoro sedeči cv. so
pokončni. Perotka je gola. 2

2. Jajčasti 1. so kratko priostreni in spodaj + goli.
Krpice cv. o. so belo vejicate. Pr. je 4—5. S. leži
v zgornji polovici pero tke. Po lokah in gozdih.

Navadni b., U. gldbra Mili.

Narobejaj časti ali širokojajčasti 1. so dolgo pri¬
ostreni, na dnu široko ušati in močno srhki. Krpice
cv. o. so rjasto vejicate. Pr. je 5 — 8. S. leži skoro
sredi perotke. V gorskih gozdih.

Jam, U. sedbra Mili.

41. Celtis L., koprivnica.

Podolgastojajčasti ali jajčastosuličasti 1. so zgoraj
zelo srhki, spodaj kratkodlakavi. Vsi cv. so posa¬
mični. Pl. je črn. Št., Kr., Prim. Po pašnikih in po
grmovju. Južna k., C. austrdlis L.

75

XIV. Ulmaceae. XV. Mordoeae.

Jajčasti 1. so zgoraj nekoliko srhki, spodaj pa
samo ob žilah kratkodlakavi. Spodnji cv. so po 3
vkup, zgornji so posamezni. Pl. je rdečkastorjav.
Pitovna in udomačena r.

Zapadna k., C. occidentdlis L.

XV. družina: Moraceae, murvine.

Lesaste r. z mlečnim sokom, celimi
ali krpastimi 1. in odpadi j ivimi pri-
listki. L. so v brstu nagubani. C v. se
družijo v klase] ali v c v. glavice in so
enospolni ter eno- ali dvodomni. Pod-
rastlo, enojno c v. odevalo je trpežno
in dvo- do peterolistno ali pa ga ni. L.
c v. odevala so ločenolistni ali na dnu
zrastlolistni. Pr. se pripenjajo na dnu
c v. o., ležijo pred njegovimi 1. oziroma
krpicami ter se ujemajo z njimi tudi
po številu; v brstu se krivijo navznoter.
Prašnice se odpirajo navzdolž. N a d-
rastla pic. je enopredalasta z 1 s. pop¬
kom; ako pa je dvopredalasta, je en
predal prazen. Vrat je eno j nat ali dvo¬
delen. Obrnjeni ali zakrivljeni s. po¬
pek se prirašča na vrhu pic. in obrača
kličnico navzgor. Enosemenske oreške
obdaja omesenelo.; včasi se zraščajo
sosedne pa jagode ter tvorijo bi mi pl.
Zakrivljeni kalček je zaprt v hranivu.

Cv. so enodomni. Ženski cv. o. je četverolisten.
Sedeča in dvopredalasta pic. nosi 2 br. Oreški, ki
jih obdaja omesenel cv. o., se zraščajo v malini
podobni birni pl. 42. Mčrus.

Cv. so dvodomni. Ženski cv.o je vrčast in tro- ali
četverozob. Enopredalasta pic. je nasajena na kijast,

76

XV. Moraceae. XVI. Arlocarpaceae.

pozneje podaljšan podstavek in nosi 1 vrat. Pl. je
na omesenelem podstavku, ki ga obdaja deloma
omesenel cv. o. 43. Broussončtia.

42. Morus L., murva.

Jajčasti in na dnu navadno nesomerno srčasti
1. so celi ali krpasti, napiljeni ter na obeh straneh
skoro goli in gladki. Ženski klasi so približno tako
dolgi kakor njihovi pc. Cv. odevalo in br. so gole.
Iz pajagod sestavljeni birni pl. je bel, redkeje rdeč¬
kast ali črn. Pitovna r. Bela m., M. alba L.

Jajčasti in srčasti 1. so celi ali krpasti, zgoraj
nekoliko srhki, spodaj pa mehkodlakavi. Ženski
klasi so daljši od njihovih pc.; zreli so skoro se¬
deči. Cv. odevalo je na robu dlakavo, br. pa ko¬
cinasta. Birni pl. je črnovijoličast. Pitovna r.

Črna m., M. nfgra L.

43. Broussonetia L’Herit., murvovec.

Drevo. Vejice so sivo dlakave. Celi ali krpasti 1.
so na dnu nesomerni, debelo napiljeni, zgoraj srhki,
spodaj pa sivo in mehko dlakavi. Pajagoda je ob-
ličasta. Pitovna in udomačena r. po Prim.

Pravi m., B. papyrifera 1,’Hčrit.

XVI. družina: Artocarpaceae, kruhovnice.

Kruhovnice so sorodne murvinain.
Lesaste r. so z mlečnim sokom, velikimi
1- i n odpadi j ivimi prilistki. L. so v brstu
zaviti. C v. so eno- ali dvospolni, eno¬
ti 1 i dvodomni oziroma mnogosvatbeni
in sedijo na ravni ali izdolbeni c v. osi.
Pr.  so tudi v brstu ravni. Mnogobrojni
oreški so zaprti v mesnatem bi r nem pl.

77

XVI. Artocarpaeeae. XVII. Cannabaceae.

Birni pl. je obličast ali narobejajčast in mesnat.

44. Flcus.

44. Flcus L., smokvovec.

Celi ali dlanasto krpasti 1. so srčasti, zgoraj srhki,
spodaj pa puhasti. Izvotlena ev. os, ki je hruški po¬
dobna in gola, se razvija pozneje v smokvo. Po
kamenitih krajih na Prim., drugod pa pitovna r.
Pitovne r. nosijo v cv. oseh navadno ženske cv.,
nekatere divje smokve, takozvani Caprificus, pa
skoro samo moške cv. Navadni s., F. carica L.

XVII. družina: Cannabaceae, konopljenke.

Zelnate r. s trpežnimi prilistki.
Krpasti ali prstasti (celi) 1. stojijo vsaj
na dnu r. nasprotno. C v. so dvodomni.

V moških c v. obdaja peterolistno c v.
odevalo 5 p r., ki se pripenjajo na dnu
in ležijo pred 1. odevala. Pralnice so
dvopredalaste, in se odpirajo navzdolž.

V r č a s t o in d robno mrenasto žensko c v.
odevalo je podprto po krovnem 1. N a d -
rastla, enopredalasta pic.  obdaja viseč
in zakrivljen s. popek, čegar kličnica
se obrača navzgor, in nosi 2 nitasti br.
Oreške pokriva po 1 krovni listič in c v.
odevalo. S. ima nekoliko hraniva. Kal¬
ček je kljukasto zakrivljen ali zavojit.

Pokončno st. nosi sestavljene, prstaste 1. Pr. so
viseči. Kalček je kljukasto zakrivljen. 46. Cdnnabis.

St. se ovija in nosi enojnate, krpaste 1. Pr. so
pokončni. Kalček je zavojit. 45. Humulus.

45. Humulus L., hmelj.

Srhko st. se ovija na desno. Pecljati 1. so dla¬
nasto tro- do peterokrpi (celi), zgoraj srhki, spodaj

78

XVII. Camiabaceae. XVIII. Urticžceae.

pa žlezavo pikasti. Moški cv. se družijo v late,
ženski pa v mačice, ki so podobne storžem. Samo-
rastla in pitovna r. Po lokah.

Pravi h., H. lupulus L.

46. Cannabis L., konoplja.

St. je pritisnjeno dlakavo. Pecljati 1. so petero-
do deveteroprstasti, listki pa suličasti, napiljeni in
kocinasti. Pitovna in udomačena rastlina.

Navadna k., C. satlva L.

XVIII. družina: Urticaceae, ožarnice.

Ožarnice so zel n ate in soc n ate r.,
ki nosijo dostikrat po st. in po 1. pe¬
koče žarnice. L. imajo prilistke ali pa
so brez njih. C v. so eno- ali dvospolni.
Podrastlo trpežno ali odpadi j ivo c v.
odevalo je enojno in sestoji iz 2 — 5 1.;
c v. o. pa se tudi lahko zrašča ter tvori
na robu 2 — 5 oddelkov ali odcepkov.
Pr. se pripenjajo na dnu c v. o., ležijo
pred njegovimi 1. oziroma krpami in
se ujemajo z njimi tudi po številu. V
c v. brstu se krivijo pr. navznoter; ka¬
dar pa se c v. odpira, se prožijo sko¬
koma navzven. Pralnice so dvopreda-
laste ter se odpirajo navzdolž. N a d -
rastla pic. je enopredalasta in nosi 1
vrat s čopičasto br. Na njenem dnu se
pripenja edini, ravni s. popek. Orešek
je gol ali ovit s trpežnim c v. odevalom,
ki je kož n ato ali mesnato. Ravni kal¬
ček leži v hran iv u.

R. nosijo žgoče žarnice in nasprotne ter napi¬
ljene 1. Eno- ali dvodomni cv. so brez ovoja. Če-

79

XVIII. Urticiiceae. XIX. SantalSceae.

tvero- ali peterodelni o. moških cv. obdaja 4—5 pr.
O. ženskih cv. je iz 2 (nič) manjših zunanjih in iz
2 večjih notranjih 1.; notranja 1. ostajata in ovi¬
jata pl. 47. Urtlca.

R. nosijo premenjalne in celorobe 1. in so brez
žgočih žarnic. Mnogosvatbene cv. ovija dvo- do
mnogolistni ovoj. Četvero- do peterodelni o. moških
in dvospolnih cv, obdaja 4-5 pr. O. ženskih cv. je
napeto cevast in na robu četverorob.

48. Parietdria.

47. Urtica L., kopriva.

Vztrajna in razrastla korenika se plazi. Srčasto
jajčasti ali srčasto podolgasti 1. so priostreni in de-
belonapiljeni. Cv. so dvodomni. Viseči lati so daljši
od listnih pc. Po sečeh, ob potih i. t. d.

Velika k., U. didica L.

K. je enoletna, vretenasta in vejnata. Jajčasti 1.
so koničasti in zarezano napiljeni. Cv. so enodomni.
Skoro pokončni lati so krajši od listnih pc. Po ob¬
delani zemlji. Mala k., U. urens L.

48. Parietaria L., mušnica.

St. je enojno in pokončno, 1. so podolgasto jaj¬
časti. Zvončasto cv. odevalo dvospolnih cv. je tako
dolgo kakor pr. Ovojevi 1. so sedeči. Ob plotih,
zidih i. t. d. Navadna m., P. officindlis L.

St. je vejnato in ležeče, 1. so jajčasti. Cv. odevalo
dvospolnih cv. se podaljša pozneje, da je dvakrat
daljše od pr. Ovojni 1. segajo nizdol. Kr. Prim. Po
zidovju in po skalah. Židovska m., P. iuddica L.

XIX. družina: Santalaceae, santalovke.

Te lesaste ali zel nate r. z a j e d a -
vajo k. drugih r. in nosijo premenjalne

80

XIX. Santaldceae.

ali nasprotne in celel. brezprilistkov.
C v. so eno- ali dvospolni. Enojno c v.
odevalo je + nadrastlo in tro-do p e -
teronacepljeno. Pr. se pripenjajo v
grlu pred odcepki c v. odevala ter se
ujemajo z njimi tudi po številu. Praš¬
ni c e so dvopr.edalaste in se odpirajo
navzdolž. Enopredalasta pic. se raz¬
vija iz enega pl. 1. in je navadno že i z -
prva pod rasti a. Z vrha pridanje in
proste s. letve visi 2 — 5 s. popkov, ki
so brez popkovih ovojev. Pl. je e n o -
semenska glavica ali koščičasti pl. ali
jagoda. S. nima s. lupine, ravni kalček
pa leži v hranivu.

Grm z nmogosvatbenimi cv. Cv. odevalo je tro-
nacepljeno. 3 pr. nima na dnu pr. niti dlakavih čo¬
pov. Br. je trokrpa. Pl. je suha jagoda. 49. Osjris.

Šibja z enospolnimi cv. Lijasto cv. odevalo je
četvero- do peteronacepljeno. Vsakega izmed 4—5
pr. obdaja na dnu dlakav čop. Br. je enojna. Pl. je
koščičast. 50. Theslum.

49. Osyris L., metla.

Grmič s šibastimi vejami. Črtalasto suličasti ali
klinasti 1. so koničasti in celorobi. Cv. se družijo v
pazdušne, rahle pakobule; moški pakobuli so mno-
gocvetni, ženski pa eno- do malocvetni. Pl. je ko¬
ščičast in škrlatast. Po kamenitih krajih. Prim.

Bela m , O. dlba L.

50. Thesfum L., lanika.

1. Pod vsakim cv. so 3 krovni lističi. 2

Pod vsakim cv. edin krovni listič. Cv. st. nosijo
na vrhu čop jalovih krovnih 1. Sedeči pl. so skoro

81

6

XIX SantalAeene.

obličasti, citronastorumeni in sočnati. Krajši so ko
cevasto cv odevalo, ki se zavija na vrhu. Kor. (pri
Trbižu). Po suhih travnikih.

Kljunata 1., Th. rostratum. M. i. K.

2. Lat. je piramidast. Ocvelo cv. odevalo se zavija do

dna in tvori na pl. vrhu kratek gumb, ki je jedva
■/3 tako dolg kakor pl. 3

Korenika nima živic. Ocvelo cv. odevalo se za¬
vija samo ob vrhu, ostaja cevasto in je tako dolgo
kakor pl. ali daljše od njega. 5

3. Korenika nima živic. Črtalasti 1. so enožilnati ali
nejasno trožilnati. Latove veje so skoro vodoravne.
Krovni lističi so na robu nekoliko srhki. Plodov
pc. je skoro za polovico krajši od pl. Prim. Po ka-
menitih krajih. Razkrečena 1., Th. divariedtum Jan.

L. so tro- do peterožilnati Latove veje so po¬
končno razkrečene. Krovni lističi so na robu skoro
gladki. Pl. pc. je mnogo krajši od pl. 4

4. Korenika se plazi in ima živice. Črtalasti 1. so ko¬
ničasti in nerazločno trožilnati. Po senožetih.

Črtolistna L, Th. linoph^llon L.

Korenika nima živic. Suličasti 1. so dolgo pri¬
ostreni in tro- do peterožilnati. Po senožetih.

Velika 1., Th. bžvarum Sclir.

5. Vsestranske cv. veje so skoro vodoravne. Črtalasti
ali črtalasto suličasti 1. so nerazločno trožilnati.
Zgornji krovni 1. so ob robu srhki. Cv. odevalo je
navadno peteronacepljeno. Št., Kr. Po senožetih.

Travniška 1., Th. pratense Ehrh.

Cv. veje so navadno enostranske in razkrečene.
Črtalasti 1. so enožilnati. Krovni 1. so ob robu gladki.
Cv. odevalo je navadno četveronacepljeno. Po paš¬
nikih višjih gor in P. Planinska 1., Th. alpinum L.

82

XX. Loranthaceae.

XX. družina: Loranthaceae, omelike.

Lesaste, zelene r. zajedajo dre¬
vesa in grme in nosijo navadno na¬
sprotne 1. brez prilistko v. C v. so e n o -
ali dvospolni. Navadno enojno c v. ode¬
valo je tro- ali osmeroštevno; v ženskih
'n dvospolnih c v. je nadrastlo, 1 o ce¬
no 1 i s t n o ali cevasto in se zrašča s pic.
Pr. se pripenjajo ali priraščajo na dnu
c v. odevala, ležijo pred njegovimi li¬
stiči ter se ujemajo z njimi po številu.
Praš niče so dvo - ali mnogopredalaste
(enopredalaste). Zažeta pic. obdaja več
klicnih mešičkov, ki nimajo popkovih
ovojev. Pl. je enosemenska jagoda, ki
1  pa obdaja včasi več kalčkov. Kalčki
so ravni ali ukrivljeni in ležijo v hra¬
ni vu.

1. L. so navadni. Cv. se družijo v obvršne klobčiče,

„ klase ali grozde. 2

L. so majhne luske. Moško cv. odevalo je četve-
rodelno, žensko četverolistno. Pr. se odpirajo s po¬
vprečnimi režami. 52. Arceuthdbium.

2. Zensko ev. odevalo je četverolistno. Kratki vrat

nosi debelo, skoro sedečo br. Moško cv. odevalo je
četverodelno, mnogopredalaste prašnice se prira¬
ščajo na njegove oddelke ter se odpirajo z luknji¬
cami. 53. Viscum.

Žensko in moško cv. odevalo je petero- do še-
sterolistno. Vrat je nitast. Pecljati pr. se pripenjajo
k dnn L ev. odevala. Prašnice se odpirajo s podolž¬
nimi režami. 51. I.oninthus.

83

6 *

bs p

XX. Loranth&ceae. XXI. Aristolochi&ceae.

51. Loranthus L., ohmelje.

Vilastovejnato st. nosi narobejajčaste, pakrožne
ali podolgaste L, ki so usnjasti in odpadajo. Cv. so
dvodomni ter se zbirajo v obvršnih grozdih. Ja¬
gode so rumene. Na hrastih. St., Kr., Prim.

Evropsko o., L. europdcus Jacq.

52. Arceuthobium M. B., brinojed.

St. se zelo razrašča, očitno členi in nosi neko¬
liko stisnjene veje. Moški cv. sedijo po 1—3 v 1.
pazduhah, kratkopecljati ženski cv. pa po 3 na vrhu
vejic. Podolgasta jagoda je modra. I. Na brinih.

Sredozemski b., A. oxycčdri M. B.

53. Viscum L., omela.

St. je večkrat vilastovejnato in nosi valjaste veje.
Klinasto podolgasti ali suličasti 1. so usnjasti in
zimzeleni.

Sedeči cv. se zbirajo v klobčičih med vejnimi
vilami ali vrhu vejic. Bela jagoda je tako široka
kakor dolga ali nekoliko širša. S. je ravno na stra¬
neh in krije 2 kalčka. Na listnatem drevju.

Bela o., V. album L.

Bela ali rumenkasta jagoda je daljša nego ši¬
roka. S. je na straneh izbočeno in krije 1 kalček.
Na borih in jelkah.

Borovska o., V. laxum Boiss. in Rent.

XXI. družina : Aristolochiaceae, podraščnice.

Podraščnice so šibja ali ovijajoči
rini s premen j a 1 ni mi ali nasprot-
i L, ki navadno nimajo prilistkov.

C v. so dvospolni. Enojnato, zvonca-

84

XXI. AristoJoohiaceae.

sto ali cevasto c v. odevalo je obar¬
vano in nadrastlo; njegov rob je pra¬
vilen in tro- do šesteronacepljen ali
pa nepravilen (someren). 6 ali 12 pr. se
zrašča večkrat z vratom. Dvopredala-
ste prašnice se odpirajo na zunanji
strani v podolžnih režah. Edina, tro-
do šesteropredalasta pic. se zrašča +
z grlom c v. odevala in je zato podra-
stla, oziroma med rasti a. Vrat nosi
tro- do šesterokrpo ali trakasto br.
Mnogobrojni obrnjeni s. popki se pri¬
penjajo v notranjih kotih posameznih
predalov. Pl. je usnjata in m n o g o s e -
menska glavica. Drobni kalček leži na
dnu hrustančastega hraniva in nosi
i slabo razviti kalici.

Zvončasto cv. odevalo je pravilno in navadno
tronacepljeno. Prostih pr. je 12. Br. je v sredi
zaprta. 54. Asarum.

Cevasto, na dnu trebušasto napeto cv. odevalo
je somerno in nosi jezičast rob. 6 pr. se prirašča
k vratu. Br. je v sredi odprta. 55. Aristoldchia.

54. Asarum L., kopitnik.

Korenika se plazi vodoravno. Dolgopecljata in
nasprotna 1. sta ledvičasta in topa. Med njima moli
en sam kratkopecljat in vrhoven cv., ki je znotraj
rdečerjav. Glavica je jajčasto obličasta. Po grmovju.

Navadni k., A. europačum L.

55. Aristolochia L., podraščec.

1. Korenika se plazi. Dolgopecljati in jajčasti ali okro-
glasti 1. so globokosrčasti, topi in goli. Bledo-

85

XXI. Aristolochiaceae. XXII. Polygonaceae.

rumeni cv. se pokažejo v pazdušnih, kobulastih
šopih. Glavica je hruškasta. Po vinogradih in drugod.

Navadni p., A. clematitis L.

Podzemeljsko sl. je gomolj. Cv. sedijo v 1. paz¬
duhah posamič. 2

2. Kratkopecljati in jajčasti 1. so globokosrčasti in
goli, njih pc. je krajši od cv. pc. Rob rdečkastega
cv. odevala je pakrožen, na vrhu zaokrožen in iz¬
rezan in tako dolg kakor cev. Glavica je obličasta.
Kr., Prim. Po pašnikih. Okrogli p., A. rotunda L.

Pecljati in trioglato srčasti 1. so globoko srčasti,
njih pc. je tako dolg kakor cvetni pc. ali daljši od
njega. Rob rumenkastega cv. odevala je jajčasto
suličast, priostren, ob vrhu samem pa top in tri¬
krat krajši od cevi. Glavica je hruškasta. Št., Kr.,
Prim. Po sonožetih in po grmovju.

Bledi p., A. pallida VVilld.

XXII. družina : Polygonaceae, Ščavnice.

Ščavnice so navadno zelnate r. s
kolenčasto členastimi st. in s preme-
njalnimi 1. Prilistka se zraščata z ro¬
bovi v 1. škornjico, ki obdaja st. nad
k o 1 e n c e m. C v. so eno- ali dvospolni.
Enojno ali dvojno c v. odevalo je po¬
dobno č. ali v. Po številu je tro- do
šesterolistno, ali tro- do šestero-
delno in podrasti o. V brstu se krijejo
njegovi 1. kakor strešniki in ovenejo
po cvetju ali pa ostajajo. Notranji
2—3 1. c v. odevala so včasi večji. Pr. se
pripenjajo na dnu c v. odevala v 1 ali
v 2 krogih. Ker jih leži pred zuna¬
njimi 1. po 2 ali po 3, pred notranjimi

86

XXII. Polygonaceae.

pa po 1, zato se menjava njih število.
Dvopredalaste prašnice se odpirajo s
podolžnimi režami. Nadrastla in eno-
predalasta pic. je navadno prosta; ker
pa se zrašča včasi s c v. odevalom, po¬
staja medrastla. Vratovi, ki jih je po
2—4,  se večkrat zraščajo med seboj.
Edini, pokončni s. popek se pripenja
na plč.  dno. Povečani notranji od¬
delki c v. odevala večkrat krijejo ore¬
šek ali pa se zraščajo z njim. Kalček
je raven, obrnjen ali ukrivljen in leži
sredi ali na strani skrobastega hra¬
niva.

1. Cv. odevalo je tro- do peteroštevno. 2

Cv. odevalo je šesteroštevno. 4

2. Cv. odevalo je četverolistno, njegova notranja 1.

se povečata na pl. Pr. je 4 ali 6. Pic. nosi čopasti
br. Dvorobi, krilati pl. je mnogo daljši od cv.
odevala 57. OxJria.

Cv. odevalo je tro- do peteronacepljeno, ali tro-
do peterodelno, njegovi oddelki so skoro enako-
lični in navadno obarvani in se jedva povečajo na
pl. Pr. štejemo 5 zunanjih in do 3 notranjih. Pl. je
lečast in nekrilat ali trorob. 3

3. Dozoreli pl. izpada iz mnogo krajšega cv. odevala.
Kalček nosi široki, nagubani kalici. L. so srčasto
puščičasto trioglati. St. se ne ovija.

60. Fagopjmum.

Pl. ni daljši od cv. odevala ter odpada navadno
z njim vred. Kalček nosi ozki nenagubani kalici.

59. Pokfgonum.

4. Oddelki cv. odevala so enakolični. Pr. je 9, pl. je

trokrilat. 58. Rhčum.

87

XXII. Polygondceae.

Notranji oddelki cv. odevala se povečajo na pl.
Pr. je 6, pl. je trorob. 56. Riimex.

56. Rumex L., ščav.

1. L. so na dnu zoženi, zaokroženi ali srčasti. C v. so

dvospolni ali mnogosvatbeni, vrati so prosti. 1  2

Kislaste r. nosijo puščičaste ali kopjaste 1. Cv.

so dvodomni ali mnogosvatbeni. Vratovi se pri¬
raščajo na plč. robove. 10

2. Vsaj eden oddelek notranjega cv. odevala je žulj-

nat. 3

Vsi notranji oddelki cv. odevala so brez žuljev.
Pagrozdi z vretenčasto razvrščenimi cv. so gosti in
brezlistni. 9

3. L. so na dnu srčasti. Notranji oddelki cv. odevala

so nazobčani in navadno vsi žuljnati. 4

Notranji oddelki cv. odevala so celorobi. 5

4. Spodnji 1. so srčastojajčasti in topi, zgornji pa suli¬
časti in koničasti. Cv. vretenca so brez 1. Notranji
oddelki ev. odevala so podolgasto trioglati in nosijo
na dnu 3 — 5 šilastih zob, proti vrhu pa se podalj¬
šajo ter so celorobi in topi. Po njivah in travnikih.

Gladovnik, R. obtusifdlius L.

Spodnji 1. so srčastopodolgasti ali srčasto go-
slasti in topi, zgornji pa suličasti in koničasti. Cv.
vretenca so izvečine listnata. Notranji oddelki cv.
odevala so jajčasto podolgasli, jamasto mrežasti in
skoro trnasto mnogozobi. Veje so razkrečene. Kr.,
Prim. Po njivah, vrtih in drugod.

Gizdavi šč., R. pulcher L.

5. Vsi notranji oddelki ev. odevala so žuljnati. 6

1  Ščave spoznaš le, ako imaš dozorele pl., ker se

razvijajo notranji oddelki cv. odevala še le pozneje.

88

XXII. Polygoniceae.

Samo eden notranji oddelek cv. odevala je žulj-
nat. Pc. je po zgornji strani žlebast. 8

6. St. nosi razkrečene veje. Spodnji 1. so srčasto ali
jajčasto podolgasti in topi ali koničasti, srednji pa
so srčasto suličasti in koničasti. Cv. vretenca so list¬
nata in razmaknjena drugo od drugega. Notranji
oddelki cv. odevala so črtalasto podolgasti in topi.
Po močvirnih krajih.

Klobkocvetni šč., R. conglomeratus Murr.

St nosi pokončne veje. Pc. je po zgornji strani
raven. Cv. vretenca so brez 1. 7

7. Suličasti 1. so koničasti in ob robu vijugasti ali ko¬
drasti; spodnji so na dnu odrezani ali nekoliko sr¬
časti, zgornji pa zoženi. Cv. vretenca ležijo tesno
druga pri drugih. Notranji oddelki cv. odevala so
okroglasti, skoro srčasti in na dnu nekoliko nare¬
zani ; navadno je eden žulj večji od obeh drugih.
Po njivah, tratah itd. Kodrasti šč., R. crlspus L.

Suličasti L so koničasti in vsi na dnu zoženi;
spodnji so veliki in ravni, zgornji pa nekoliko vi¬
jugasti. Pagrozdi so debeli. Notranji oddelki cv.
odevala so trikotno jajčasti in na dnu včasi malo
nazobčani, niso pa srčasti. Po močvirjih, jarkih in
ribnikih. Konjski šč., R. hydrolapathum Huds.

8. St. nosi pokončne veje. Spodnji 1. so srčasto ali
jajčasto podolgasti ter topi ali koničasti, srednji so
srčasto suličasti in priostreni. Notranji oddelki cv.
odevala so mnogo daljši nego široki, črtalasto podol¬
gasti in topi. Po lokah. Krvavi šč., R sanguineus L.

Spodnji 1. so jajčastosuličasti, ravni in priostreni,
zgornji pa suličasti. Pagrozd je gost. Notranji od¬
delki cv. odevala so okroglasto srčasti, lopi, približno
tako dolgi kakor široki. Pitovna in udomačena r.

Pitovni šč., R. patientia L.

89

XXII. Polygonaceao.

9. (2) Srčastojajčasti spodnji 1. so na dnu jako razširjeni

in skoro ušati, proti vrliu pa koničasti; zgornji 1.
so suličasti. Pc. je spodaj stisnjeno, proti vrhu pa
očitnožlebast. V ribnikih, jarkih itd.

Povodni šč., R. aquaticus L.

Spodnji 1. so srčasto okroglasti ali srčasto jaj¬
časti in povsem topi ali vsaj otopljeni s kratkim
rtom, zgornji pa so suličasti. Pc. je po zgornji strani
žlebast. Po P, in sicer po gnojnatih tleh.

Planinski šč., R. alpinus L.

10. (1) St. je ležeče ali kipeče. Dolgopecljati in + sinje-

zeleni 1. so okroglasti ali podolgastojajčasti, navadno
pa goslasti. Na vrhu so koničasti ali topi, na dnu
odrezani ali plitvosrčasti, navadno pa kopjasti. Pa-
grozdi so rahli in brezlistni. Cv. so enodomni,
mnogosvatbeni. Notranji oddelki cv. odevala nimajo
žuljev in so okroglastosrčasti, kožasti, mrežasto-
žilnati in celorobi; oddelki zunanjega cv. o. so iz-
prva pokončni, pozneje pa zavihani. Po P., višjih
hribih na melinah. R. je tudi pitovna.

Rimski šč., R. scutatus L.

St. je pokončno, 1. so zeleni, cv. pa dvodomni. 11

11. Notranji oddelki cv. odevala so prosojno kožnati,

se povečajo ob pl., da so daljši od pl., in nosijo
žulje, ki se pripogibajo navzdol. Zunanji oddelki
cv. odevala so zavihani. 12

Notranji oddelki cv. odevala so jajčasti in zel-
nati, se ne povečajo ob pl., da so jedva tako dolgi
kakor pl., in nimajo žuljev. Zunanji oddelki so po¬
končni. Podolgasti, suličasti ali črtalasti 1. so na
dnu navadno kopjasti. Pagrozdi so rahli, brezlistni
in se razstavljajo v late. Plevel po obdelani zemlji.

Kisli šč., R. acetosella L.

12. St. je enojnato ali pa nosi nekoliko enojnatih vejic
na dnu brezlistnega pagrozda. Izmed precej debelih,

90

XXII. Polygonaceae.

skoro brezžilnatih in pritličnih 1. so zunanji okro-
glasto jajčasti, nekoliko srčasti in jako topi, no¬
tranji pa so jajčasti in podolgasti in kopjasti Ste¬
belni]] 1. je kvečjemu dvoje. Škornjice so celorobe.
Na visokih P. po pašnikih.

Snežni šč., R. nivalis Hgtsch.

St. je proti vrhu vejnato Precej tanki in žilnati
I. so vsi kopjasti ali puščičasti. Pagrozdi se razstav¬
ljajo v latih. 13

Kopjastosuličasti 1. so tankožilnati in nosijo samo
1 srednje rebrce. Škornjice so ob vrhu razrezljano
nazobčane. 14

Jajčasti ali trioglato podolgasti 1. so na dnu pu¬
ščičasti ali kopjasti in nosijo poleg srednjega še
5-7 obstranskih rebrc. Škornjice so celorobe. Na
P. po pašnikih in ob potokih.

Puščičasti šč., R. arifolius Ali.
Notranji oddelki cv. odevala so okroglastojajčasti
in nosijo jako kratek, okroglast ali skoro četvero-
koten žulj. Po travnikih Kislica, R. acetdsa L.

Notranji oddelki cv. odevala so jajčasti in no¬
sijo podolgast žulj, ki je daljši ko polovica oddelka.
Pitovna r. Španski šč., R. hispanicus Koch.

57. Oxyria Hill., kvasina.

R. ima samo pritlične 1., ki so dolgopecljati, led-
vičasti in izrezani Cv. se razstavljajo v vretenčastih
svaljkih in družijo v brezlisten vrhoven pagrozd.
Notranje cv. odevalo pordeči na pl. Po visokih P.
na Kr. in Kor. Po kamenitih krajih.

Ledvičasta k., O. digyna Hill.

XXII. Polygon&ceae.

58. Rheum L., revenj ali rabarbar.

Okroglojajčasti spodnji I. so topi in ob robu vi¬
jugasti ter vejicati. Pc. je po spodnji strani brazdast.
Pl. je pakrožen. Pitovna r.

Pitovni r., Rli. rhapdnticum L.

Spodnji 1. so jajčasti. Pc. po spodnji strani ni
brazdast. Pl. je jajčast. Pitovna r.

Lekarski r., Rh. undulatum L.

59. Polygonum L., dresen.

1. St. se ovija in nosi pecijate širokosrčasto puščičaste
in trioglate 1. Cv. svaljki so redkocvetni in se dru¬
žijo v rahle pagrozde. Pr. je 8. Orešek je trorob. 2

St. se ne ovija in ne nosi pušči častili 1. 3

2. Vsaki izmed 3 zunanjih oddelkov cv odevala nosi
toporebro. Orešek se ne sveti. Po plotih.

Spenjavi d., P. convolvulus L.

Vsaki izmed 3 zunanjih oddelkov cv. odevala je
mrenasto krilat. Orešek se nekoliko sveti. Po plotih.

Plotni d., P. dumetdrum L.

3. Pokončno st. nosi izprevite veje. Pecljati 1. so širo-
kojajčasti in šobasto priostreni; na dnu so široko
odrezani ter se ožijo prav kratko v pc. L. ploskev
je gola, zgoraj temno-, spodaj sinjezelena. Pagrozdi
poganjajo iz 1. pazduh in se družijo v late. Močno
pitovno in udomačeno šibje. St.

Japonski d., P. euspidatum Sieb. in Zucc.

Cv. niso zbrani v pazdušne in latasto razstav¬
ljene pagrozde. 4

4. Svaljki poganjajo iz 1. pazduh na vejinih vrhih;

kjer pa se manjšajo ali izginjajo 1., tam prehajajo

včasi svaljki v razmaknjene klasaste pagrozde. Pr.

je 8. Orešek je Irorob. 5

Svaljki se družijo v obvršne klasaste pagrozde. 8

92

XXII. Polygondceae.

5. Valjastovretenasta korenika je navpična, lesasta in

vztrajna. Pakrožni 1. se zavijajo ob robu. Škornjica
je dvanajsterožilnata in dvonacepljena. Odcepka
sta suličasta in priostrena ter pozneje močno raz¬
rezana. Orešek je gladek in se sveti. Prim. Po
pesku o. m. Primorski d., P. marftimum L.

Vretenasta k. je enoletna. Škornjica je navadno
šesterožilnata. 6

6. Ozkojajčasto suličasti 1. so drobno, toda očito nare¬
zani in se nekoliko zavijajo ob robu. Orešek je
gladek in se sveti. Prim. o. m Po peščenih tleh.

Nabrežni d., P. litorale Lk.

Pakrožni ali suličasti 1. imajo ravno ploskev.
Orešek je grbasto progast in se ne sveti. 7

7. Ležeče ali kipeče st. nosi veje, ki so do vrha list¬
nate. Škornjica je dvonacepljena; odcepka sta su¬
ličasta, priostrena in pozneje jako razrezana. Ob
potih, zidih in drugod. Moljava, P. aviculare L.

St. je pokončno. L. ploskve se manjšajo proti
vrhu, da ostajajo le proste škornjice. Spodnji svaljki
poganjajo iz 1. pazduh, zgornji pa snujejo prekinjene,
klasaste grozde. Prim. Med žitom.

Bellardijev d., P. Belldrdi Ali.

8. (4) Gomoljasta korenika je debela, vodoravna in

ukrivljena. Enojno st. nosi obvršen, gost in klasu
podoben pagrozd. Pr. je 8. 3 vratovi so prosti. Pl.
je trorob. 15

St. je navadno vejnato, veje nosijo obvršne klasu
podobne pagrozde. L. so ob robu vejicato srhki.
Vratov je navadno 2 (3) in se zraščajo do srede.
Pl. je + lečast. 9

9. Vztrajna r. ima valjasto, plazečo se koreniko. Po-
dolgasti ali suličasti 1. so celorobi in na dnu več¬
krat srčasti. Škornjica je vejicata. Pagrozdi so gosti.

93

XXII. Polygonaceae.

Pr. je 5. Dvojnovzboldi pl. je ostrorob in se sveti.
Po stoječih vodah. Tristovec, P. amphlbium L.

Enoletna r. ima vretenasto k. in navadno latasto
združene pagrozde. 10

10. Veliki 1. so jajčasti ali podolgasto jajčasti, spodnji
1. so dolgopecljati. Lijasta ali skoro pladnjasta škor-
njica se odmika od st. in je ob robu vejicata. Ki¬
majoči pagrozdi so gosti in debelo valjasti. Precej
veliko cv. odevalo je v. podobno in škrlatnordeče.
Pr. je navadno 7, Toporobo lečasti pl. se sveti. Pi-
tovna in udomačena r. Iztočni d., P. orientale L.

Majhni ali srednjeveliki 1. so podolgasti ali suli¬
časti in imajo valjasto, k st. pritisnjeno škornjico.
Cv. so drobni. Pr. je 6 (8) Pl. je navadno vzbočeno
lečast. 11

11. Gosti pagrozdi so precej debeli in valjasti. Pr. je

navadno 6. 12

Rahli pagrozdi so tanki in nitkasti. 13

12. L. so podolgasto ali črtalasto suličasti in topi (ko¬
ničasti). Tesna škornjica je kratkodlakava in ob
robu dolgovejieata. Cv. pc. in cv. odevalo nista žle-
zasta. Pl. je po obeh straneh ploščnat ali po 1 strani
vzbokel. Po obdelani zemlji.

Breskvolistni d., P. persicdria L.

Pakrožno podolgasti ali suličasti 1. so po spodnji
strani žlezasto pikasti. Ohlapna škornjica je gola
ali kratkodlakava, ob robu pa kratko- in tanko-
vejicata. Cv. pc. in cv. odevalo sta žlezasto srhka.

Po obeh straneh vbokli pl. se sveti. Po obdelani
zemlji. Ščavolistni d., P. lapathifdlium L.

13. Podolgasto suličasti 1. se ožijo proti vrini in proti
dnu ter imajo skoro gole in kratko vejicate škor-
njice. Cv. odevalo je navadno četverodelno in žle¬
zasto pikasto. Pr. je po 6 (8) Pl. je po eni strani

94

XXII. Polygondecae.

močno, po drugi malo vzbokel, grbasto srhek ter
se ne sveti. Vsa rastlina je poprasto ostrega okusa.
Po vlažnih krajih. Jedki d., P. hydrdpiper L.

Cv. odevalo je peterodelno in malo žlezasto ali
pa nima žlez. Škornjica je dolgo vejicata. R. ima
zelnat okus. 14

14. Podolgasto suličasti 1. se ožijo proti vrhu in proti
dnu in imajo očitne stranke žile. Pr. je navadno 6.
Pl. je po eni strani močno, po drugi malo vzbokei,
nejasno pikast ter se ne sveti. Po vlažnih krajih.

Voljni d., P. mite Schrk.

Črtalasto suličasti 1. so na dnu zaokroženi ali
jedva zoženi, do srede enako široki ter se ožijo
še le proti vrhu. Stranske žile so na listu jedva
razločne. Pr. je 5. Po obeh straneh enako vzbokel
pl. se sveti. Po vlažnih krajih.

Mali d., P. minus Huds.

15. (8) Jajčasto podolgasti ali podolgasto suličasti 1. so

na dnu srčasti ali zaokroženi in ob robu vijugasti.
Spodnja stran je sinjezelena. Spodnji 1. počivajo
na krilatih pc., zgornji so sedeči. Na pagrozdih se
ne snujejo čebulice. Cv. odevalo je rožastordeče.
Po vlažnih travnikih. Travniški d., P. bistbrta L.

Jajčasto- do črtalasto suličasti 1. so celorobi in
se zavijajo ob robu. Spodnja stran je sinjezelena.
Spodnji 1. se ožijo na dnu v nekrilate pc., zgornji
pa so sedeči. Na dnu pagrozda se snujejo namesto
cv. čebulice. Cv. so beli ali inesnordeči. Na P. Po
pašnikih. Živorodni d., P. vivlparum L.

60. Fagopyrum Gartn., ajda.

L. so tako dolgi kakor široki ali daljši. Raz-
cvetje je podobno latu. Cv. so rožasti ali belkasti.
Orešek ima ostre in eelorobe robove. Pitovna in
udomačena r. Navadna a., F. sagittatum Gilib.

95

XXII. Polygondceae. XXIII. ChenopoiMceae.

L. so širši nego dolgi. Razcvetje je podobno
grozdu. Cv. so zelenkasti. Orešek ima skoro tope
in zasloeeno nazobčane robove. Pitovna in udoma¬
čena r. Ruska a., F. tatarieum Gartn.

XXIII. družina: Chenopodiaceae, lobodnice.

Zelnate ali lesnate r. nosijo na¬
vadno premen j alne L, ki nimajo niti
prilistkov, niti nožnic. Neznatne, eno-
ali dvospolne cv. podpirata navadno
po 1 — 2 krovna 1. C v. odevala ni, ali pa
je podrastlo, enolično, trpežno ter
dvo- do peteroštevno. Ločenolistno
je ali nacepljeno, v brstu se krijejo 1.
kakor strešniki, ob pl. pa se večkrat
povečajo. Pr. j e toliko kakor 1. ali od-
cepkov na c v. odeval u ali pa manj ter
se pripenjajo na dnu c v. o. Dvopreda-
laste prašnice se odpirajo s podolžnimi
režami. Enopredalasta pic. je nadrastla
ali medrastla, če se zrašča z dnom c v.
odevala, in nosi 1 vrat z 1 —4 br. Edini
s. popek se pripenja na plč. dnu ali visi
ob osrednjem stebrcu. Suhi pl. se na¬
vadno ne odpira, včasi tiči v o m e s e -
nelem c v. odevalu ter tvori pajagodo.
Kalček se ovija obročkasto ali p o d -
kovasto okoli skrobastega hraniva,
katero pa lahko tudi manjka.

1. Členasto st. nosi drobne luskoliste. Nerazdeljeno cv.
odevalo se odpira z razpoklino. Dvospolni ali mnogo-
svatbeni cv. imajo po 1 ali po 2 pr. Pl se ovija z
gobastim cv. odevalom.' 2

1  Lobodnice določiš le, ako imaš zrele pl.

96

XXIII. Chenopodiaceae.

St. se ne členi. Cv. odevalo je dvo- do petero-
nacepljeno ali dvo- do peterolistno. 3

2. Očito pecljati paklasi so ob vrhu jalovi in zatega¬
delj koničasti. Sosedni 3 cv. se zraščajo ±. S. je brez
hraniva in obdaja podkovasto zaviti kalček.

68. Salicbrnia.

Skoro sedeči paklasi so debelokijasti in topi. Cv.
so prosti. S. ima hranivo in obdaja zakrivljen kal¬
ček. 67. Arthrocnčmum.

3. Enospolni cv. so eno- ali dvodomni. 4

Cv. so dvospolni (mnogosvatbeni). 5

4. Dvodomni cv. so brez krovnih 1. Cetverodelno moško
cv. odevalo obdaja po 4 pr. Dvo- do trozobo žensko
cv. odevalo otrdne pozneje in obdaja pl.

64. Spin&cia.

Cv. so enodomni. Moški cv. ima tro- do petero-
delno cv. odevalo in 3 —5 pr., nima pa krovnih li¬
stičev. Cv. odevalo ženskega cv. je ali podobno moš¬
kemu, ali pa manjka; v tem slučaju pa ga obdajata
krovna 1., ki sta prosta ali pa se zraščata na dnu
■v s pl. in ki se povečata pozneje, da ravno krijeta pl.

65. Atriplex.

5. Peteronacepljeno cv. odevalo otrdne pozneje na dnu,

kjer se zrašča s pl. Odcepki cv. odevala ne nosijo
priveskov. 62. Bčta.

Cv. odevalo ne otrdne na dnu. Pl. je prost. 6

6. Oddelki cv. odevala nimajo povprečnega rebra. Pr.

je navadno 3, ki se zraščajo na dnu v narobestož-
kast obroček. 61. Polycnemum.

Pr. je navadno 5, ki se pripenjajo na dnu cv.
odevala. 7

7. Oddelki cv. odevala (pri mnogosvatbenih samo oni

ženskih cv.) nosijo na hrbtu privesek ali poprečno
rebro. 8

97

7

XXIII. Chenoiiodiiieeae.

Oddelki cv. odevala nimajo na hrbtu niti pri¬
veska, niti rebra. 9

8. Do dna peterodelno cv. odevalo podpirata krovna

lističa. Cv. so dvospolni. 70. Sdlsola.

Pod peteronaeepljenim cv. odevalom ni krovnih

lističev. Cv. so mnogosvatbeni, in sicer dvospolni
ter ženski. 66. Kdchia.

9. L. so poluvaljasti. Zeleno cv. odevalo je debelo in

mesnato. 69. Suaeda.

L. so ravni in ± široki. Cv. odevalo ni debelo
in mesnato, ali pa omeseni še le pozneje in tvori
s pl. pajagodo. 63. Chenopddium.

61. Polycnemum L., hrustec.

Togo šilasti in ostnati 1. sedijo. Krovni lističi so
daljši od cv. Št, Kr., Prim.

Togi h., P. maius A. Br.

62. Beta L., pesa.

Vztrajna r. nosi ležeče, na dnu polugrmaste veje.
L. so rombasto jajčasti in priostreni. Br. je suličasta.

O. m. Primorska p., B. marftima L.

Eno- ali dvoletna r. nosi pokončno, zelnato st.
Spodnji 1 so jajčasti, na dnu nekoliko srčasti in
topi, zgornji pa so podolgasti ali suličasti. Br. je
jajčasta. Pitovna r. Navadna p., B. vulgdris L.

63. Chenopčdium L., kozji rep ali metlika.

1. Cv. odevalo omeseni pozneje in ogrinja pl tako,

da se razvija rdeča pajagoda. 2

Cv. odevalo ne dela s pl vred pajagode. 3

2. St. ob vrhu nima 1. Trikotni 1 so na dnu odrezani
ali skoro kopjasti in slabo nazobčani. Zgornji cv.
klobčiči ne poganjajo iz 1. pazduh, zbirajo pa se v

98

XXIII. Chenopodiaceae.

paklasu. Pajagoda je temnordeča. S. je ostrorobo.
Pitovna in udomačena r.

Petelinov greben, Ch. capitatum Asch.

St. je do vrha listnato. Podolgasto rombasti ali
podolgasto trioglati 1. so na dnu jedva kopjasti, a
čestokrat zoženi ter ob robu globoko nazobčani.
Vsi cv. klobčiči poganjajo iz listnih pazduh. Pa¬
jagoda je škrlatnordeča. S. je toporobo. Po obdelani
zemlji. Plehkotec, Ch. folidsuin Asch.

3. S. ležijo vsa navpično in so stisnjena z bokov, ali

pa so med njimi tudi vodoravna s., ki so stisnjena
od zgoraj. 4

Vsa s. ležijo vodoravno in so stisnjena od

zgoraj. 6

4. Vztrajna korenika je kratka, debela in vejnata.

Dolgopecljati 1. so trioglati ali kopjasti, celorobi

ali nekoliko zasločeni in enakobarvni. Mladi 1. in
vsa r. so kakor z moko potreseni. Klobčiči se raz¬
stavljajo v obvršne in pazdušne paklase. S. so vsa
pokončna. Ob potih, plotih, zidih itd.

Kopjasti k. r., Ch. bbnus Henrlcus L.

Korenike ni, enoletna k. je vretenasta in tanka.
L. so navadno nazobčani. Navpično ležeča s. se iz¬
menjavajo z vodoravnimi. 5

5. Rombasto trioglati in skoro kopjasto trokrpi l. so
šobasto nazobčani, enakobarvni ter se svetijo. Klob¬
čiči se družijo v obvršne in pazdušne paklase. Naj¬
višje cv. odevalo vsakega klobčiča je peteronacep-
Ijeno in obdaja vodoravno s, vsa druga so dvo-
do tronacepljena z navpičnimi s. Ob potih, zidih itd.

Rdeči k. r., Ch. ruhrum L.

Podolgasti ali jajčasto podolgasti 1. so redko ali
šobasto nazobčani in dvobarvni, ker so zgoraj temno¬
zeleni in gladki, spodaj pa sinje zeleni ali belkasti
in kakor z moko poprašeni. Klobčiči se družijo v

99

7

XXIII. Chenopodidceae.

obvršne in pazdušne, skoro brezlistne paklase. Ve¬
čina s. leži vodoravno, le nekaj navpičnih je vmes-
Po pustih krajih.

Sinjezeleni k. r., Ch. glaiicum L.

6. L. so žlezasti.

L. niso žlezasti, temveč so ali goli, ali kakor z
moko popraženi. 8

7. Vsa r. je puhasta, lepljiva. Podolgasti in enobarvni
1. so topi in ob robu šobasto ter pernasto razcep¬
ljeni ; zgornji 1. pa so suličasti in celorobi. Klobčiči
se družijo v podaljšane, skoro brezlistne grozde.
Po pustih in peščenih krajih.

Lepljivi k. r., Ch. bdtrys L.

Vsa r. je gola in dišeča. Podolgasti 1. se proti
dnu in proti vrhu ožijo ter so ob robu nazobčani;
zgornji 1. pa so suličasti in celorobi. Spodnja 1. stran
je žlezavo pikasta. Klobčiči se družijo v obvršne in
pazdušne listnate klase. Pitovna in udomačena r'

Ščerenka, Ch. ambrosioldes L.

8. L. so celorobi. 9

L. so nazobčani. 10

9. Vsa r. je popražena kakor s sivo moko. Jajčasto

rombasti 1. so sinjezeleni in pozneje zgoraj goli.
Klobčiči se družijo v lataste paklase. Smrdljiva r.
Ob potih, zidih itd. Šišanec, Ch. vulvdria L.

Vsa r. je gola. Jajčasti ali jajčasto podolgasti 1.
so ruinenozeleni. Rahlo razcvetje je podobno klasu
ali latu. Plevel po vrtih, njivah itd.

Mnogosemenski k. r., Ch. polyspčrmuni L.

10. Jajčastotrioglati 1. so na dnu srčasti (zaokroženi)
in debelo šobasto nazobčani, da je na vsakem robu
1—5 zobcev. Enobarvni 1. se svetijo nekoliko in niso
popraženi. Klobčiči se družijo v lataste pakobule.
Ob potih, zidih, plotih itd.

Polutanski k. r., Ch. h^bridum L.

100

XXIII. Chenopodidceae

Na dnu odrezani ali zoženi 1. so različno na¬
zobčani in vsaj izprva popraženi kakor z moko. 11

11. Samo mladi 1. so popraženi kakor z moko, pozneje

so goli, gladki in se svetijo. 12

L. so tudi pozneje popraženi kakor z moko in
se ne svetijo. Klobčiči se družijo v navidezne klase
ali late. 13

12. Jajčastorombasti 1. so na dnu + klinasti, na vrhu
koničasti ali priostreni, ob robu neenako nazobčani.
Klobčiči se družijo v rahle, razkrečene, navidezne
late. Ostrorebrato s. se ne sveti.

Pozidni k. r., Ch. murdle L.

Tri ogla ti ali rombasti 1. so na dnu navadno
kratkoklinasti, na vrhu koničasti, ob robu pa šo-
basto ali zasločeno nazobčani. Toporobo s. se sveti.
Ob zidih, plotih itd. Mestui k. r., Ch. urbicum L.

13. L. so trokrpi. Podolgasto suličasta srednja krpa je
mnogo daljša od stranskih, ima skoro vzporedna
stranska roba ter je žobasto nazobčana in zgoraj
odrezana ali topa. Zgornji 1. so suličasti in večkrat
celorobi. S. je jamastopikasto in toporobo. Po ob¬
delani zemlji.

Smokvolistni k. r., Ch. (icildlium Sm.

S. ni jamasto pikasto. 14

14. Jajčasto rombasti 1. so približno dvakrat tako dolgi
kakor široki, navadno neenako nazobčani in dosti¬
krat nepravilno krpasti. Zgornji 1. so suličasti in
celorobi, srednji in spodnji pa navadno koničasti.
S. je skoro ostrorobo. Po obdelani zemlji.

Beli k. r., Ch. dlbum L.

Zgornji 1. so suličasti in koničasti; srednji in
spodnji 1. pa so okroglasto ali jajčasto rombasti,
skoro tako široki kakor dolgi, neenako nazobčani
in plitvo trokrpi. Srednja krpa je nekoliko daljša

101

XXIII. ChenopodiAceae.

od stranskih in je na vrhu odrezana ali topa, S. je
toporobo. Po obdelani zemlji.

Kalinolistni k. r., Ch. opulifdlium Schrad.

64. Spinacia L., špinača.

Jajčastopodolgasti ali trioglati 1. so na dnu kop-
jasto dvozobi. Cv. odevalo je ob pl. skoro tri-
oglato. Njegovi zobci se večajo in razvijajo v
močne bodice. Pitovna in udomačena r.

Bodeča s., S. olerdcea L.

L. so triogiato puščičasti ali podolgasto jajčasti,
niso pa kopjasti. Cv. odevalo je ob pl. skoro obli-
často in njegovi zobci niso bodičasti. Pitovna in
udomačena r. Gladka s., S. gldbra Mili.

65. Atriplex L., loboda.

Polugrmasto st. nosi kipeče veje. Nasprotni 1.
so narobejajčasto podolgasti, topi, celorobi in lu-
skinasti. Klobčiči se družijo v ob vrš n e, brezlistne
paklase. Pl. obdajajo sedeči krovni lističi, ki so
trokrpi in po hrbtu mehkobodičasti. Ob morju.

Nasprotnolistna 1., A. portulacoldes L.

R. so enoletne in zelnate. L so premenjalni
(nasprotni) in navadno nazobčani. 2

2. Črtalasto suličasti 1. so nazobčani ali celorobi in
brez očitnih stranskih žil. Krovni lističi ženskih cv.
so ob pl. nazobčani. Prim. (Gradež.) Po pesku o. m

Primorska h, A. Iitordle L.

L. nosijo očitne stranske žile, sicer pa so jako
različni. 3

3. Ženski cv. iste r. imajo krovne lističe ali pa so

brez njih; v prvih so s. z bokov stisnjena in na¬
vpična, v drugih z vrha stisnjena in vodoravna.
Krovni lističi so prosti do dna. 4

102

XXin. Chenopodi&ceae.

Vse ženske cv. podpirajo krovni lističi, ki ob¬
dajajo pozneje sama z bokov stisnjena in navpična
s. Krovni lističi se zraščajo + na dnu. 5

Trioglati ali trioglato podolgasti 1. so na dnu kop-
jasti, puščičasti ali srčasti in šobasto nazobčani ali
celorobi. Barve so enotne ter se ne svetijo. Krovni
lističi so ob pl. okroglojajčasti in celorobi. Plodov
pc. je približno tako dolg kakor pl. Pitovna in udo¬
mačena r. Vrtna 1,, A. liortčnse L.

Trioglati ali trioglato podolgasti 1. so na dnu sr¬
časti ali kopjasti, ob robu pa šobasto nazobčani ali
celorobi. Toda 1. so dvobarvni, ker so spodaj srebrno
sinjezeleni, zgoraj pa temnozeleni ter se svetijo.
Krovni 1. so ob pl. jajčasto rombasti in celorobi
Plodov pc. je krajši od pl. Kr., Prim. Ob potih, zidih
itd. Svetla 1., A. nttens Schk.

Krovni lističi so skoro do dna prosti in ob zrelem
pl. zelnati ali le na dnu hrustančasti. 6

Belkasti krovni lističi se zraščajo črez sredo in
so ob zrelem pl. do polovice hrustančasti, belkasti
in trdi. 8

Spodnji in srednji 1. so suličasti, črtalasto suličasti
ali podolgasti in na dnu večkrat kopjasti. Krovni
lističi so rombasto jajčasti. 7

L. so goli in skoro enobarvni; spodnji in srednji
so trioglato kopjasti in nazobčani ali celorobi, zgornji
pa suličasti. Trioglati krovni lističi so drobno na¬
zobčani ali celorobi in gladki ali mehko bodičasti.
Št., Prim. Ob potih, zidih itd.

Kopjelistna L, A. hastatum L.
Veje so pokončne. Jajčasto podolgasti ali jajčasto
suličasti 1. so na dnu kopjasti in ob robu navadno
nazobčani; njih spodnja stran je navadno poprašena
kakor s sivo moko. Rahli paklasi kimajo ob vrhu.

103

XXIII. Chenopoditiceae.

Krovni lističi so ob pl. jajčasto rombasti in celorobi.
Ob potih, zidih itd.

Dolgolistna L, A. oblongifčlium W. K.

Spodnje veje se krečijo. Suličasti ali črtalasto
suličasti 1. so na dnu skoro kopjasti in navadno
celorobi. Ploskev je gladka ali pa poprašena kakor
z moko. Paklasi so navadno togi in pokončni. Krovni
lističi ob pl. so kopjasto rombasti, navadno nazob¬
čani in dostikrat mehko bodičasti. Ob potih, zidih
itd. Razkrečena 1., A. patulum L.

8. Spodnji 1. so trioglato rombasti, zgornji kopjasto po-
dolgasti. Vsi 1. so globoko šobasto nazobčani, zgoraj
goli in umazano zeleni, spodaj pa srebrno sinjeze-
leni. Paklasi so obvršni in brezlistni. Krovni lističi
so ob pl. rombasti in celorobi ali skoro trokrpo na¬
zobčani. O. m. Tartarska 1., A. tatdricum L.

Rombasti, oziroma zgornji jajčasti 1. so šobasto
nazobčani in po obeh straneh sivi ali pa zgoraj uma-
zanozeleni. Paklasi so prekinjeni in listnati. Krovni
lističi so ob pl. trioglato rombasti in nazobčani. Prim.
Ob potih, zidih itd. Rožnata L, A. rbseum L.

66. Kochia Roth, kohovka.

Enoletno, zelnato in pokončno st. nosi šibaste veje.
Črtalasto suličasti 1. so ravni, celorobi in goli ali
malodlakavi. Cv. se družijo v obvršne paklase. Od¬
delki cv. odevala nosijo ob pl. zelnate, trioglate,
koničaste in navadno prav majhne priveske. Samo-
rastla po pustih krajih, po vrtih pa pitovna r.

Metlasta k., K. scopfiria Schrad.

67. Arthrocnemum Moq., členjača.

Grmič z brezlistnimi vejami. Posamezni st členki
se debelijo proti vrhu kijasto, votlijo ob vrhu stož-
kasto ter robijo s široko mreno. O. m.

Sinjezelena č., A. glaiicuin Ung.-Sternb.

104

XXIII. Chenopodidceae. XXIV. AmarantdceaA

68. Salicdrnia L., osočnik.

St. je zelnato in enoletno. St. členki so zgoraj
izrezano dvonacepljeni. Cv. posameznega trocvetnega
svaljka se postavljajo v trikot. O. m.

Zelnati o., S. herbacea L.

R. je polugrm in ima lesnato st. St. členki so
zgoraj čašasto izdolbeni. Cv. posameznega trocvet¬
nega svaljka stojijo drugi tik drugega. O. m.

Grmičasti o., S. fruticčsa L.

69. Suaeda Forsk., slanorad.

Enoletna in zelnata r. nosi kipeče in robato st.
Sedeči 1. so črtalasti in polu valjasti, topo koničasti,
mesnati in goli. Izprva so sinjezeleni, pozneje rdeč¬
kasti ali rjavkasti. S. je proti robu drobno in pro¬
gasto pikasto. O. m.

Primorski s., S. maritima Dum.

70. Sdlsola L., slanica.

Kratkodlakava ali gola r. nosi močno razkrečene
veje in šilaste, na vrhu trnaste 1. C v. odevalo je ob
pl. hrustančasto. Po solnatih krajih.

Navadna s., S. kali L.

Gola r. nosi spenjavo pokončne veje in polu-
oblaste, koničaste in kratkoostnate 1. Cv. odevalo je
ob pl. mrenasto. O. m. Solinska s., S. soda L.

XXIV. družina: Amarantaceae, ščirnice.

Zelnate r. imajo premenjalne 1. brez
prilistkov. Eno- ali dvospolne c v., ki so
mnogosvatbeni ali enodomni, podpirajo
navadno 3 krovni lističi. Podrastlo in
enojno cv. odevalo je suhokožnato, tro-

— 105

XXIV Amarant&ceae.

do peterolistno ali tro- do peter odel n o
in včasi v. podobno. Njegovi trpežni li¬
stiči se krijejo v brstu kakor strešniki.
Podrastlih in navadno prostih pr. je to¬
liko kakor oddelkov c v. odevala. Eno-ali
dvopredalaste prašnice se odpirajo s po¬
dolžnimi režami. Prosta, nadrastla in
enopredalasta pic. obdaja edini, zakriv¬
ljeni in navzdol obrnjeni s. popek, ki se
pripenja na plč. dnu. 2—3 (4) br. so se¬
deče ali pa počivajo na kratkem vratu.
Pl. se odpira povprek ali pa se sploh ne
odpira. Zakrivljeni ali obročkasti kalček
se ovija okoli hraniva.

Enodomno mnogosvatbeni cv. tvorijo klobčičaste
svaljke, ki poganjajo iz 1. pazduh ali pa se družijo
v paklase. 71, Amardntus.

71. Amarantus L., ščir.

1. Zreli pl. se odpira s pokrovcem, spodnje osemenje

pa ostaja. 3

Zreli pl. se ne odpira s pokrovcem temveč ne¬
pravilno in odpada s cv. odevalom. Krovni lističi
so tako dolgi kakor cvetno odevalo ali krajši od
njega. Pr. je 3. 2

2. Ležeče ali kipeče st. je golo kakor vsa r. Jajčasto-
rombasti 1. so topi ali izrezani, celorobi ali zaslo-
čeni. Klobčiči so deloma pazdušni, deloma pa se
zbirajo v obvršnem, brezlistnem paklasu. Krovni
lističi so krajši od cv odevala. Po obdelani zemlji.

Zeleni šč., A. viridis L.

St. in veje so ležeče in proti vrhu tankodlakave.
Rombasto jajčasti 1. so priostreni in na vrhu topi ali
izrezani. Klobčiči so deloma pazdušni, deloma pa

XXIV. AmarantAceae.

se zbirajo v kratkem, obvršnem paklasu, ki je brez*
listen in bledorumene barve. Krovni lističi so tako
dolgi kakor cv. odevalo. Kr., Prim. (po Št. udoma¬
čena r.) Po obdelani zemlji.

Polegli šč., A. deflčxus L.

3. R. so gole. Klobčiči so večinoma pazdušni ter se

ne zbirajo v brezlistnih, obvršnih, valjastih paklasih.
Pr. so 3. 4

R. so dlakave. Klobčiči se zbirajo v brezlistnih,
obvršnih, valjastih paklasih. Krovni lističi so daljši
od cv. Pr. je 5. 5

4. Pokončno st. nosi kipeče pritlične veje. Rombasto-
jajčasti 1. so celorobi ali zasločeni. Poleg pazdušnih
klobčičev se nahaja le redkokdaj kratek kopičast
obvršni paklas. Krovni lističi so približno tako dolgi
kakor cv. Po obdelani zemlji.

Gozdni šč., A. silvčstris Desf.

Pokončno st. je belo. Majhni 1. so jajčasti in celo¬
robi. Klobčiči so deloma pazdušni, deloma pa se
zbirajo v obvršne, sloke in prekinjene paklase, ki
so listnati in bledozeleni. Krovni lističi so mnogo
daljši od cv. Prim. Po pustih krajih.

Beli šč., A. dlbus L.

5. Belkasto ali zelenkasto cv. odevalo je izvečiue rdeč¬
kasto nadahnjeno. 6

Cv. odevalo je slednjič živordeče. 7

6. L. so jajčasti ali jajčasto podolgasti in priostreni.

Razcvetje je gosto. Krovni lističi so dvakrat daljši
od c v. Oddelki c v. odevala so črtalasti. Po obdelani
zemlji. Vzvratni šč., A. retroflčxus L.

Rombastojajčasti 1. so topi ali izrezani. Razcvetje
je precej rahlo. Krovni lističi so le za tretjino
daljši od cv. Oddelki cv. odevala so jajčasti in tanko
koničasti. Prim (po Št. udomačena r.) Po pustih
krajih. Razprti šč., A. pdtulus Bert.

107

XXIV. Amaranticeae. XXV. Pliytolacc<tceae.

7. L. so jajčasti ali podolgasto jajčasti. Obvršni pa-

klasi kimajo ali visijo. Krovni lističi so nekoliko
daljši od cv. L. cv. odevala so podolgasto jajčasti
in približno tako dolgi kakor pl. Pitovna in udo¬
mačena r. Repati šč., A. cauddtus L.

Obvršni paklasi so pokončni. Krovni lističi so
mnogo daljši od cv. Pl. je daljši od cv. odevala. 8

8. Pakrožno suličasti 1. so ob robu in po žilah rdeči.

Obvršni paklasi so podolgasti in slednjič krvavo
rdeči. S. je temnorjavo in toporobo. Pitovna in
udomačena r. Latasti šč., A. paniculfitus L.

L. so rombasto suličasti. Jako gosti obvršni pa¬
klasi so skoro obiičasto skrčeni in slednjič rumeno-
rdeči. S. je škrlatnorjavo in ostrorobo. Prim. Po
pustih krajih. Klobčasti šč., A. glomerdtus Posp.

XXV. družina: Phytolaccaceae, rusomastnice.

Rusomastnice so vztrajna šibja ali
polugrmi s premenjalnimi, celimi 1., ki
nimajo niti prilistkov, niti listnih nož¬
nic. Cv. so navadno dvospolni. Podrastlo,
navadno enojno in enolično cv. odevalo
je četvero- ali peterodelno in njegovi
oddelki se krijejo v brstu kakor streš¬
niki. Pr. se pripenjajo na dnu in med
oddelki cv. odevala ter se ujemajo z
njimi tudi po številu, ali pa jih je več.
Prašnice se odpirajo navznoter s po¬
dolžnimi režami. Edina pic. je prosta,
nadrastla, eno- ali večpredalasta, ker
jo sestavlja več pl. 1., in nosi toliko vra¬
tov, kolikor je zrastlih pl. 1. V vsakem
predalu se pripenja na dnu ob osrednji
s. letvi zakrivljen in navzdol obrnjen s.

108

XXV. Phytolaccaceae. XXVI. Aizocdceae.

popek. Pl. je jagoda. Površni kalček se
ovija okoli skrobastega hraniva.

Pr. je 10. Vratov je 10. Jagoda ima 10 predalov.

72. PhytoMcea.

72. Phytolacca L., rusomast.

Jajčastosuličasti 1. so celorobi. Rdečkasti cv. se
zbirajo v grozdih. Jagoda je črna. Pitovna in udo¬
mačena r. Deseteroprdšnična r., Ph. decdndra L.

XXVI. družina: Aizoaceae, vztrajnice.

Zelnate r. ali polugrmi nosijo na¬
sprotne ali premenjalne in dostikrat
mesnate 1. ter dvospolne c v. Pravilno c v.
odevalo je četvero- do peterolistno ali
četvero- do peterodelno in enojno ali
dvojno, ako ima č. in innogolistni v. Pr.
je mnogo ali 5, redkeje manj. Nadrastla
ali podrastla pic. ima 2 ali več predalov.
V vsakem predalu je mnogo pridanjih,
obrnjenih ali zakrivljenih s. popkov, ki
se pripenjajo na osrednje ali stranske
s. letve. Pl. je glavica, jagoda ali orešek.
Površni kalček obdaja skrobasto hra¬
ni v o.

Cv. odevalo je enojno, ker ni v., in četverodelno.
Pr. je mnogo. Pic. se zrašča na dnu s cv. odevalom.

78. Tetragdnia.

73. Tetragonia L., štiroglja.

Vejnato st. je ležeče. Pecljati 1. so jajčastorom-
basti in mesnati. Cv. so pazdušni. Pl. nosi 4 iz¬
rastke. Pitovna r. Pitovna št., T. expdnsa Ait.

109

XXVII. Portulacaceae.

XXVII. družina: Portulacaceae, tolščakovice.

Zelnate r. nosijo dostikrat mesnate
L, ki imajo suhokožnate ali dlakove pri-
listke, ali pa so brez njih. Pravilni cv. so
dvospolni z dvojnim c v. odevalo m. Na¬
vadno dvolistna č. je prostolistna ali na
dnu zrastlolistna. Odpadljivi v. je iz
4—5 L, ki so prosti ali zrastli na dnu. Pr.
se pripenjajo pred v. 1. ter se ujemajo z
njimi po številu, ali pa jih je več, ozi¬
roma manj. Nadrastla ali medrastla pic.
je enopredalasta in nosi 1 vrat z 2—3 br.
Na osrednji s. letvi je dvoje ali več s.
popkov, ki obračajo kličnice nazvven in
navzdol. Glavica je navadno mnogose-
rnenska in se odpira z loputicami ali s
pok r ovce m, ali pa se sploh ne odpira.
Kalček se krivi + okoli hraniva, ki pa
ga ni mnogo.

Pic. je medrastla, ker se zrašča na dnu s cv.
odevalom. Dno dvonacepljene č. je trpežno, zgornji
del pa odpada. Odpadljivi v. je iz 4—6 1 Pr. je 8 -15.
Glavica se odpira s pokrovcem. 75. Portuldca.

Prosta pic. je podrastla Dvolistna (trolistna) č.
je trpežna. V. se zrašča v cev, ki je razparana na
eni strani skoro do dna in nosi peterodelen rob.
Pr. je navadno 3, včasi 4-5. Glavica se odpira s
3 loputicami. 74. Mdntia.

74. Mdntia L., mokric.

Enoletna r. ima pokončno st. Nasprotni in mes¬
nati 1. so podolgasto narobejajčasti, topi in celo-
robi Cv. se zbirajo v majhne dvo- do peterocvetne
pakobule. Cv. odevalo je belo. S. je grbasto srhko

— HO —

XXVII. Portulacdceae. XXVIII. CaryophyMceae.

in se ne sveti. Št., Kor., Kr. Ob studencih in po
drugih vlažnih krajih.

študenčni m., M. mtnor Gm.

Vztrajna r. ima podvodno, plujoče st. S. je drobno
in grbasto pikasto in se sveti. Sicer je podobna
prejšnji r. in raste po istih mestih. St., Kor., Kr.

Potočni m., M. rivularis Gm.

75. Portulaca L., tolščak.

St. in veje so ležeče. Mesnati 1. so podolgasto
klinasti, topi in celorobi. Na rumenih cv. so od-
cepki topo rebrati Po pustili krajih in kot plevel
po vrtih. Samorastli t., P. oleracea L.

Pokončno st. nosi privzdignjene veje. Mesnati I.
so narobejajčasti, topi in celorobi. Na rumenih cv.
so č. odcepki krilato rebrati. Pitovna in udoma¬
čena r. Pitovni t., P. sativa L.

\

XXXVIII. družina: Caryophyll£ceae, klinčnice.

Zelnate r. ali polu gr mi nosijo na¬
vadno nasprotne (preirienjalne) 1. in le
* redko prilistke ter pakobulasta raz¬
cvet] a. C v. so navadno dvospolni (eno¬
spolni) z dvojnim petero- ali četvero-
števnim c v. odevalo m. Č. je prostolistna
ali zrastlolistna in včasi suhomr enasta.
V. 1. so navadno klinčasti (ali pa jih ni).  Pr.
štejemo 10, ki se razvrščajo v 2 krogih,
ali 5 ali še manj. Praš niče se odpirajo s
podolžnimi režami. Edina nadrastla pic.
se snuje iz petero (redkeje manj) + zra¬
slih pl. 1. in je zato enopredalasta ali pa
nepopolno oziroma popolno mnogopre-
dalasta. Iz nje poganjajo prosti vratovi,
ki pa se lahko zraščajo v 1 vrat. Mn ogo¬

lil

XXVIII. Caryophylldceae.

brojni, zakrivljeni ali ravni s. popki se
pritrjajo na pridanje ali osrednje s. le¬
tve. Pl. je jagoda ali glavica, ki se od¬
pira z lop utica mi ali pa se sploh ne od¬
pira. Ukrivljeni (ravni) kalček se ovija
okoli hraniva.

1. Čašini 1. so prosti, ali pa se zraščajo le na dnu. 2

Čašini 1. se zraščajo v cev in so prosti le ob
robu. 18

2. L. nosijo suhokožnate prilistke. 8

L. nimajo prilistkov. 8

3. L. so premenjalni. Č. je peterolistna. V. je iz 5 na-

robejajčastih 1. Pr. je 5. Enosemenski pl. se ne
odpira. 79. Corrigfola.

L. so nasprotni (včasi navidez šopasti ali vre-
tenčasti). 4

4. V. 1. so šilasti ali pa jih ni. Eno- do peterosemenski

in suhi pl. se ne odpira (včasi pa se pretrga na
dnu). 5

Mnogosemenska glavica se razpreza ob vrhu z

zobci. 6

5. Gosto razcvetje je ovito z velikimi, srebrn obel imi

krovnimi lističi. Č. 1. so na vrhu kapasti in imajo
hrbtno konico. Pl. nosi očit pokrovec, ki pa ne
odpada. 78. Paron^chia.

Razcvetje nima posebnih krovnih lističev. Č. 1.
so topi. Pl. nima nikakega pokrovca.

77. Herniaria.

6. Vrat je eden in ob vrhu trodelen. Glavica se raz¬
preza na 3 loputice. 80. Polycdrpon.

Prostih vratov je 3 —5. 7

7. L. so nasprotni. Vratovi so 3. Glavica se razpreza
na 3 loputice. Trioglato ali okroglasto narobejaj-
často s. je brez krila (ali okroženo s krilatim robom).

81. Sperguldria.

112

XXVIII. Caryopliylldc6ae.

L. se zbirajo v šope ter so navidezno vreten-
časti. Vratov je 5. Glavica se razpreza na 5 loputic.
Okroglo s. je ob robu krilato. 82. Spdrgula.

8. (2) Cv. se zbirajo v klobčičastih pakobulih. Enose-

menski pl. se ne razpreza. 76. Sclerdnthus.

Pl. je mnogosemenska glavica. 9

9. V. 1. niso razdeljeni. Glavica se razpreza le bo

hrbtu vsakega pl. 1., zato je toliko loputic, kolikor je
vratov. 10

Glavica se razpreza ob hrblu in ob robu vsa¬
kega pl. L, zato je dvakrat več loputic ko vratov. 11

10.  Vratov je 4—5. 86. Sagfna.

Vratovi so 3. 85. Minudrtia.

11. Vratov je 2—3. 12

Vratov je 4—5. 16

12. V. 1. so dvodelni ali dvonacepljeni. Ledvičasto s.

nima podaljška. 13

V. 1. so celi ali le malo izrezani oziroma na¬
zobčani. 14

13. Glavica se odpira s 6 zobci. 89. Cerdstium.

Glavica se odpira s 6, do srede segajočimi lopu-
ticami. 90. Stelldria.

14. V. 1. so ob robu nazobčani. Ščitasto s. je na eni

strani vzboklo in rebrato, na drugi pa vdrto in
brazdasto. 88. Holdsteum.

V. 1. so celi ali le malo izrezani. 15

15. Ledvičasto s. ima zvezdasto s. bradavico.

83. Moehrtngia.

Ledvičasto s. je brez s. bradavice. 84. Arendria.

16. (12) V. 1. so dvodelni. Glavica se odpira s 6, do

srede segajočimi loputicami, izmed katerih pa je
na vrhu vsaka dvozoba. 90. Stelldria.

Glavica se razpreza le ob vrhu na 10 zobcev. 17

17. V. 1. so celi ali le malo izrezani s plitvo in topo

izrezo. 87. Modnchla.

113

8

XXVIII. Caryophyllžceae.

V. 1. so dvonacepljeni, dvokrpi ali precej globoko
in ostro izrezani. 89. Cerdstium.

18. (1) Pr. je 10. Vrata sta 2. Enopredalasta glavica se raz-

preza s 4 zobci ali na 4 lopatice. 19

Vratov je 3 -5. 23

19. Č. obdajajo na dnu krovni lističi. Ščitasto s. je na
eni strani vzboklo, na drugi pa vdrto in rebrato. 20

Č. na dnu nima krovnih lističev. S. je ledvičasto
obliča to. 21

20. Č. je valjasta ali zvončasta. Posamezni č, 1. se zra¬

ščajo s suhokožnatimi robovi; zato je č. cev izme¬
noma zeleno in belo navzdolž progasta. V. 1. se
ožijo počasi proti dnu. 94. Tdnica.

C, je valjasta. Č. cev je enakomerno zelnata ali
usnjasta ter nima suhokožnatih vzdolžnih prog. V.
1. se ob grlu hitro ožijo v črtalaste žrebice.

92. Didnthus.

21. Č. je zvončasta. Njeni posamezni 1. se zraščajo s

suhokožnatimi robovi; zato je č. cev izmenoma ze¬
leno in belo navzdolž progasta. V. 1. se ožijo počasi
proti dnu 95. Gyps<5phila.

Č. je valjasta ali piramidasta. C. 1. se ne zraščajo
s suhokožnatimi robovi, zato na č. cevi ni podolžnih
belih prog. V. 1. se ob grlu hitro ožijo v črtalaste
žrebice. 22

22. Č. cev je valjasta V. 1. nosijo ob grlu privenček.

91. Sapondria.

Č. cev je trebušasto peterozoba. V. 1. nimajo pri-
venčka. 93. Vaccdria.

23. (18) Č. je napetozvoncasla. Pr. je 10. Pl. je enopre¬

dalasta jagoda, ki se ne odpira. S. je ledvičasto.

96. Cucubalus.

Pl. je glavica, ki se razpreza. 24

24. L. so bodeči. Pr. je 5. Enosemenska glavica se od¬
pira s pokrovcem. 97. Dr^pis.

114

XXVIII. Cai'yopliylltlceae.

Pr. je 10. Glavica se odpira z 8—10 zobci. 25

25. Vsa glavica ni predeljena. 26

Glavica je na dnu nekoliko pregrajena. 29

26. Glavica se razpreza na toliko zobcev, kolikor je

vratov, navadno pa na 5 loputic. 27

Glavica se razpreza na dvakrat več zobcev, ko
je vratov, navadno pa na 6 ali 10 loputic. 28

27. Č. oddelki presegajo navadno po dolžini v. 1. V.

nima privenčka. 103. Agrostčmma.

Č. oddelki so krajši od v. 1. V. 1. nosijo privenček.

100. L^chnis.

28. Vrtavkasta č. je nejasno deseterorebrata. Vratovi
so 3. Glavica se odpira s 6 zobci. Lečasto stisnjeno
s. nosi po vzbokli strani četveroreden, češljast greben.

99. Heliospčrma.

Č. je podolgaslo valjasta, ob pl. napeta in močno
, deseterorebrata. Vr. je 5. Glavica se razpreza s 5

ali z 10 zobci. S. je ledvičasto. 98. Meldndryum.

29. (25) Č. nosi 10 rebrc. 30

Č. nosi 15—30 rebrc. 31

30. Glavica se razpreza na toliko zobcev, kolikor je

* vratov. Loputic je navadno 5. 102. Viscdria,

Glavica se razpreza na dvakrat več zobcev, ko
je vratov. Loputic je navadno 6. 101. Silčne.

31. Žrebica v. 1. nosi podolžna ozka krila.

91. Sapondria.

Žrebica v. 1 nima podolžnih kril. 101. Silčne.

76. Scler&nthus L., mešič.

Enoletna r. nosi ozko črtalaste in zelene 1. Cv.
so rumenkasto zeleni. Jajčasti in precej koničasti
oddelki cv. odevala imajo ozek suhokožnat rob, se
uvijajo ob vrhu, ob pl. pa krečijo in imajo suho¬
kožnat rob. Med žitom. Enoletni m., S. annuus L.

115

8 *

XXVIII. CaryopliyllAeeae.

Vztrajna r. nosi črtalasto šilaste in sinjezelene 1.
Podolgasti in na vrhu zaokroženi oddelki cv. ode¬
vala se ne uvijajo ob vrhu in imajo širok, suho-
kožnat rob. Po peščenih krajih.

Vztrajni m., S. perčnnis L.

77. Herniaria L., kilavec.

R je gola ali redkoma kratkodlakava. Cv. so ze-
lenorumeni. Gola (ali le ob dnu redkodlakava) č. je
krajša od zrelega pl ; njeni oddelki so topi. Po
peščenih krajih. Goli k., H. gldbra L.

R. je + srhko dlakava. Dolgodlakava č. je daljša
od zrelega pl.; njeni oddelki so na vrhu ščetinasto-
resasti. Št. (Velika Nedelja). Po peščenih krajih.

Kosmati k., H. hirsiita L.

78. Paronychia Juss., nohtnica.

Ležeče ali kipeče st. nosi celorobe, toda vejicate
L, ki so kakor vsa r. goli. Veliki suhokožnati krovni
lističi se svetijo srebrno in krijejo majhne klobči-
často združene cv. Kr. (Snežnik). Po kamenitih, pri-
solnčnih krajih. Srebrnasta n., P. Kapčla Kern.

79. Corrigiola L., podponec.

Vejnato st. je ležeče, golo in kakor vsa r. sinje-
zeleno. Sedeči 1. so suličasti ali črtalasto klinasti in
celorobi. Beli cv. se zbirajo v pazdušnih in obvršnih
svaljkih. Št. Po vlažnih, peščenih krajih.

Navadni p., C. litordlis L.

80. Polycdrpon L., kukcomorka.

Gola r. ima nitasto ležeče st. Podolgasto narobe-
jajčasti 1. so ob st navidezno vretenčasti, po vejah
pa nasprotni. Beli cv. se družijo v rahle svaljke.
Prim. Po peščenih krajih.

Četverolistna k., P. tetraphylium L.

116

XXVin. CaryophyMceae.

81. Spergul&ria Preši., nitnica.

1. L. so po obeh straneh ravni in ostnati. Cv. so rožno-

rdeči. Glavica je tako dolga kakor č. Klinasto, skoro
trioglato in drobno grbasto s. ni krilato. Po peščenih
krajih. Poljska n., S. campčstris Aschers.

Mesnati 1. so po obeh straneh vzbokli in topi.
Narobejajčasto s. je stisnjeno in prav malo grbasto
ali gladko. 2

2. Cv. so navadno rožnordeči. Pr. je 5. Glavica je malo
daljša od č. Izmed s. so spodnja v glavici belo kri¬
lata, ali pa so vsa nekrilata. O. m.

Primorska n., S. sallna Preši.

Cv. so navadno beli ali belordeči. Pr. je navadno
10. Glavica je dvakrat daljša od 6. Vsa s. so široko
in belokrilata. O. m.

t Obrobljena n., S. margindta Kittel.

82. Spergula L., oklast.

Črtalasto šilasti 1. so spodaj podolžno brazdasti.
Cv. so beli. Pc. ocvelili ev. se zavijajo nazaj. Pr. je
navadno 10. Vzboklo lečasto s. je ostrorobo in
gladko krilato. Po obdelani zemlji.

Poljska o., S. arvčnsls L.

83. Moehringia L., popkoresa.

1. Nitkasti in koničasti 1. na ležečem st. so goli in
jasno zeleni, niso pa rebrnati. Č. in v. sta četvero-
listna, pr. je 8, vratova sta 2. Beli v. je nekoliko
daljši od č. Glavica se odpira s 4 zobci. Po senčnih,
kamenitih krajih. Mahasta p., M. muscosa L.

Č. in v. sta peterolistna, pr. je 10, vi atovi so 3.
Glavica se odpira s 6 zobci. 2

2. Vsi 1. ali vsaj spodnji so jajčasti. 3

Vsi 1. so črtalasti ali podaljšano lopatičasti. 4

117

XXVIII. Caryophylliceae.

St. je nekoliko puhasto. Vsi 1. so jajčasti ali jajčasto
suličasti in tro- do peterožilnati. Beli cv. v. je krajši
od č. Po gozdih, v grmovju itd.

Trožilna p., M. trinervia Clairv.

R. je gola. Dolgopecljati spodnji 1. so jajčasti iu
koničasti, zgornji 1. pa so črtalastosuličasti, koničasti
ter se ožijo v pc. Vsi 1 . so enožilnati. V. belega cv.
je približno tako dolg kakor č. Št., Kor., Kr. Po sen¬
čnih pečinah. Raznolistna p., M. diversif<51ia Doli.
R. je + puhasta. Suličasto črtalasti 1. so koničasti
in se ožijo proti dnu, spodnji pa so mnogo manjši,
pakrožni in kratkopecljati. Cv. je bel. Suličasti in
koničasti č. 1. so brez rebrca. V. je daljši od č. Kor.,
Kr., Prim. Po pečinah. Kocasta p., M. villdsa Fzl.

Gola r. nosi precej debele 1., ki so vsi ozko črta¬
lasti ali podaljšano lopatičasti. 5

R. je sinjezelena. 6

Zelena r. nosi precej goste, kratke in črtalasto-
nitkaste 1., ki so ravni, skoro mesnati in na vrhu
topi ali koničasti. Cv. so beli. V. je navadno neko¬
liko daljši od č. S. je golo. P. Po pečinah.

Planinska p., M. eiliiita D. T.
Podaljšano lopatičasti ali črtalasti 1. so koničasti,
na dnu nekoliko žlebasti in precej debeli, toda
ravni. Cv. so beli. Pri Trstu in v I. Po solnčnih
pečinah.

Tomasinijeva p., M. Tommastnii Marches.

Izmed poluoblastih, zgoraj žlebastih in mesnatih
1. so zgornji precej debeli, toda ravni ter jedva
mesnati. Cv. je bel. Št. Po pečinah.

Malijeva p., M. Mdlyi Hayek.

84. Arenaria L., peščenica.

Enoletna r. z vretenasto ali nitkasto k. V. je krajši
od č. ' 2

118

XXVIII. CaryophylMceae.

Vztrajna in drnasta r. nosi jalove letošnje mla¬
dike. V. je daljši od č. 3

2. Medlozelena r. nosi bele ev, ki se zbirajo v lataste
pakobule. Glavica je obličasto jajčasta in obdaja
bradavičasto srhka s. Po obdelani zemlji.

Dušicolistna p., A. serpyllit'<51ia L.

Nežna in rumenozelena r. nosi bele cv., ki se
zbirajo v klasaste pakobule. Podolgasto jajčasta gla¬
vica obdaja vdrto pikasta s. Po zidih in po pešče¬
nih krajih. I. Nežna p., A. leptoclddos Guss.

3. Črtalastošilasti 1. so skoro bodeči in ob robu ode¬
beleli. Č. je togo resasta, v. pa bel. P. po Gor. Po
kamenitih krajih. Velecvetna p., A. grandifldra L.

Podolgasti, jajčasti ali suličasti 1. ob robu niso
odebeleli.

4. Kratkopecljati in jako gosti 1. so podolgasti in topi.

Beli v. 1. so pakrožni. P. po Kor. in St. (Golovec).
Po melinah itd. Dvocvetna p., A. biflora L.

Sedeči 1. so jajčasti ali suličasti in koničasti ter
se ožijo proti dnu. Beli v. 1. so jajčasti. P. Po ka¬
menitih krajih. Vejicata p., A. cilidta L.

85. Minudrtia L. (Alaine), črvinka.

Pri določevanju crvink je treba povečevalne leče.

1. Pritlikave r. rastejo v gostih, mahu podobnih drnih.

Cv. poganjajo posamič in so kratkopecljati ali skoro
sedeči. 2

R. poganjajo posamična st. ali pa rastejo v rahlih
drnih. St. je + pokončno in navadno razrastlo. Cv.
se družijo v pakobule (ali pa poganjajo posamič na
podaljšanih st. ali vejah). 4

2. Iz gostega drna poganjajo kratka st., na katerih se
krijejo 1. kakor strešniki. L. so podolgasto suličasti,
topi in kratkoostnati, zgoraj žlebasti, spodaj vzbokli
in goli. Posamični beli cv. poganjajo na vrhu st. Č.

— 119  -

XXVIII. CaryopbyUžceae.

in v. sta četverolistna, ali pa v. ni. Pr. je 8. P. po
Kr. in Kor. Po kamenitih krajih.

Špajkolistna č., M. aretioldes Schinz in Tell.

č. in v. sta peterolistna, ali pa v. ni. Pr. je 10. 3

3. Vsa r. je gola. Na kratkih st., ki poganjajo iz go¬
stega drna, se krijejo gosti 1. kakor strešniki in so
črtalasti, žlebasti ter topi. Cv. nima v. Č. 1. so tro-
žilnati in ob robu suhokožnali. Med pr. so bele
luske. P. Po kamenitih krajih.

Homulicolistna č., M. sedoldes Hiern.

Gosti in suličasti 1. so koničasti, mnogožilnati in
na dnu vejicah, sicer pa kakor vsa r. goli; vendar
se ne krijejo kakor strešniki. Beli cv. v. je tako
dolg kakor č. Č. 1. so peterožilnati. P. po Kr. in
Prim. Po skalah.

Skalna č., M. rupestris Schinz in Tell.

4. Enoletna r. poganja nitkasto ali vretenasto k., ne

snuje drna in ne poganja jalovih letošnjih mladik.
V. je krajši od č. 5

Vztrajne r. imajo glavno k., drnasto rast in pri¬
tlične mladike, ki cvetejo še le v drugem letu. 7

5. Cv. se zbirajo v gostih, šopastih pakobulih. Č. je
žlezavo dlakava. Cv. je bel. Prim.

Gostocvetna č., M. densifldra Fritsch.

Cv. se zbirajo v rahlih paklasih. 6

6. St. je golo, le cv. pc. in č. so čestokrat lepki. Cv.
so beli. St., Kr., Prim. Po pustih pašnikih.

Tenkolistna č., M. tenuifblia Hiern.

St. je vsaj proti vrhu gosto- in žlezavodlakavo.
Cv. so beli in majhni. Prim. Po peščenih krajih.

Lepka č., M. viscbsa Schinz in Tell.

7. V. 1. so dva- do trikrat daljši od č. 8

V. 1. so tako dolgi kakor č. ali malo daljši od
nje. 11

8. L. so brez rebrca. Č. 1. so + topi. 9

120

XXVIII. CaryophylI<Sceae.

L. imajo posebno, ako so suhi, 3 rebrca. Č. 1. so
koničasti ali priostreni. 10

9. Cv. so beli. Cv. pc. in č. sta žlezavo dlakava. Č. se
navzdol oži. Kor., Kr. in Prim. Po skalnatih krajih.

Lanocvetna č., M. linilldra Schinz in Tell.

Cv. so beli. Cv. pc. in č. sta sicer puhasta, nista
pa žlezasta. Č. je na dnu odrezana. P. in Pp. Po
pašnikih.

Macesnolistna č., M. laricitdlia Schinz in Tell.

10. St. nosi na vrhu navadno 2 bela cv. z dolgima in
togima pc. Črtalasto šilasti 1. imajo 3 slabo razločne
žile, nimajo pa povprečnih žilic. Vrat je kijast. Gla¬
vica je daljša od č. Po višjih P. Po pečinah.

Avstrijska č., M. austrlaca Fritsch.

St. nosi na vihu navadno 3, včasi pa do 7 cv.
z dolgimi in puhastimi pc. Črtalasti in kratkoveji-
cati 1. imajo 3 razločne žile in med njimi poprečne
žilice. Vrat je nitast. Glavica je krajša od č. P. po
Kor. (na Vrtači). Po skalah.

Omahla č., M. IMccida Schinz in Tell.

^ 11. (7) Sčetinasto šilasti in poluobli 1. so goli kakor vsa

r. Beli cv. v. je nekoliko daljši od č. Č. 1. so eno-
žilnati, beli in imajo 2 zeleni hrbtni progi. Kor. Po
kamenitih krajih.

Ščetinasta č., M. setdcea Fritsch.

Zeleni č. 1. so tro- do večžilnati, in le ob robu
belkasti ter suhokožnati. 12

12. Na jalovih mladikah se 1. krečijo, krivijo nazaj in
obračajo na eno stran; na cvetočih st. pa so 1.
premi, pohioblasti, črtalasto šilasti in goli. Beli cv.
stojijo vrhu st. po 2- 3 ali pav sestavljenih pako-
bulih. P. po Kor. (Rabelj). Po kamenitih krajih.

Krivolistna č., M. reeiirva Schinz in Tell.

L. se tudi na jalovih mladikah ne krivijo nazaj. 13

121

XXVIII. Caryophyll4ceae.

13. Ostnati ali topi 1. so poluoblasti, črtalasto šilasti in
goli ter se krečijo od st. Beli cv. se družijo vrhu
vej v rahle, navadno mnogocvetne pakobule. Cv.
pc. so žlezavo dlakavi. Glavica je nekoliko daljša
od 6. Po peščenih krajih.

Pomladanska č., M. verna Hiern.

Cv. poganjajo posamič ali po 2-3 na stebelnem
vrhu. 14

14. Poluoblasti in črtalasto šilasti 1. so pokončni, topj
in goli. Cv. so beli, njih pc. so daljši od č. P. Po
kamenitih krajih.

Gerardova č., M. Gerdrdi Fritsch.

Suličasto črtalasti 1. so koničasti in goli. Cv. so
beli, njih pc. so približno tako dolgi kakor č. P.
po Kor. (Sv. Lužarje). Po kamenitih krajih.

Deseteroprašnična č., M. decdndra Fritsch.

86. Sagina L., pitomec.

1. Cv. krogi so četveroštevni. Glavica se razpreza na

4 lopatice. 2

Cv. krogi so peteroštevni. Glavica se razpreza 1
na pet loputic. 4

2. Ležeče st. nosi črtalaste, ostnate in gole 1 Cv. so
beli. Č. 1. so topi. Pc. ocvelih cv. se krivijo klju¬
kasto nazaj, ob dozorelih pl. pa so zopet pokončni.

Po peščenih krajih. Polegli p., S. proctirnbens L.

L. so na dnu vejicati. Zunanja č. 1. sta ostnata.

V. je zelo majhen. 3

3. Pokončno in vej nato st. nosi črtalaste in resaste 1.

Cv. so beli, č. 1. odmaknjeni. Cv. peclji so vedno
pokončni ali jedva nekoliko ukrivljeni. Kor., Kr. Po
vlažnih njivah. Brez venčni p., S. apetala Ard.

St. se širi vejnato in nosi črtalaste ter resaste 1.

Cv. so beli. Pc. ocvelih cv. se krivijo kljukasto

122

XXVIII. Caryophylldceae.

nazaj, ob dozorelih pl. pa so zopet pokončni. Kr (Po¬
stojna). Po obdelani žemlji. Vejicati p., S. cilidta Fr.

4. Izmed ozkočrtalastih in ostnatih 1. so zgornji mnogo
krajši. Beli cv. v. je dvakrat daljši od č. Cv. pc. so
vedno pokončni. Po vlažnih krajih.

Kolenčasti p., S. nodosa FenzI.

V. je tako dolg kakor č. ali krajši od nje. 5

5. Črtalasti in kratko osnati I. so goli kakor vsa r.
Beli cv. v. je krajši od č. P. Po kamenitih krajih.

Skalnati p., S. saginoides D. T.

Črtalasti in resasti 1. so ob robu žlezavo- in kratko-
dlakavi kakor vsa r. Beli cv. v. je tako dolg kakor
č. Št., Kr. Po peščenih njivah.

Šilolistni p., S. subuldta Preši.

87. Moencliia Ehrh., prženka.

St. nosi črtalasto suličaste in koničaste 1. ter
1—2 bela cv. Cv. krogi so četveroštevni. V. je krajši
od č. Kr., Prim. Po pašnikih.

Pokončna p., M. erčcta G. M. Sch.

L. so črtalasto suličasti in koničasti. Beli cv. se
družijo v vilastovejnate pakobule. Cv. krogi so pe-
teroštevni. V. je dvakrat daljši od č. Št., Kr. Po
tratah. Peteroštevna p., M. mdntica Bartl.

88. Holosteum L., vrholika.

Sedeči, jajčasti ali podolgasti 1. so precej topi,
sinjezeleni in navadno nekoliko lepko puhasti. Beli
cv. se družijo v kobulastih pakobulih. Pc. ocvelih cv.
se krivijo nazaj. Po obdelani zemlji, po tratah itd.

Kobulasta v., H. umbellatum L.

89. Ceršstium L., smiljka.

St. je proti vrhu enoredno dlakavo in nosi se¬
deče, podolgasto suličaste in gole 1. Beli v. je daljši
od č. Puhasti pc. ocvelih cv. se krivijo nazaj. Vra-

123

XXVm. Caryophyllaceae.

tovi so navadno 3. P. po Kor. in Kr. Po vlažnih
krajih. Trovratna s., C. cerastiofdes Britton.

Vratov je navadno 5. 2

2. V. je približno tako dolg kakor č. ali krajši od nje. 3

Vztrajne r. V. je dvakrat daljši od č. 9

3. Enoletne r. Krovni in č. 1. so do vrha zelnati in dla¬

kavi ter ob vrhu dolgodlakavo bradati; le ozek rob
je suhokožnat in gol. 4

Krovni in 6. 1. niso bradati ob vrhu, pač pa so
ob robu in na vrhu navadno suhokožnati in goli. 5

4. Izmed okroglojajčastih (podolgastih) 1. se spodnji

ožijo proti pc. Beli cv. se zbirajo v klobčičaste pa-
kobule. Pl. peclji so približno tako dolgi kakor č.
Po pašnikih. Klobčičasta s., C. viscdsum L.

Izmed podolgastojajčastih 1. se ožijo spodnji proti
pc. Cv. se zbirajo v rahle pakobule. Pl. peclji so
dva- do trikrat daljši od č. Po pašnikih.

Drobnocvetna s., C. brachypčtalum Desp.

5. St. je na dnu vejnato; izmed vej se nekatere ležeče
čestokrat ukoreninjajo ob kolencih, druge pa so
pokončne ali kipeče. Krovni in č. 1. so ob robu in
na vrhu + ozko suhokožnati. Pl. peclji se krečijo
izprva od st., potem pa so zopet pokončni. 6

St. nima na dnu ležečih ali ukoreninjenih mladik,
temveč je z vejami vred pokončno ali kipeče. Izmed
podolgastih ali jajčastih 1. se ožijo spodnji v kratek
pc. 7

6. Kratkodlukavo st. je včasi proti vrhu žlezavo in

nosi podolgaste, suličaste ali jajčaste 1. Beli v. je
tako dolg kakor č. Po obdelani zemlji, po tratah
itd. Navadna s., C. vulgatum L.

Kratko kocinasto st. ni nikdar žlezavo in nosi
jajčaste ali okroglaste ter gosto dlakave 1. Beli v.
je nekoliko daljši od č. Št., Kr. Po vlažnih mestih.

Studenčna s., C. font&num Baumg.

124  —

XXVIII. Caryophyll4ceae.

7. Vsi krovni in tudi č. 1. imajo širok, suhokožnat rob,
na vrhu pa so izgrizeno nazobčani. Cv. so beli. Pr.
je navadno 5. Pl. peclji se krivijo navzdol. Po
pašnikih.

Peteroprašnična s., C. semidecdndrum L.

Spodnji krovni 1. so povsem zelnati. Pl. peclji
so vodoravni. 8

8 R. je temnozelena. Vsi krovni 1. so povsem zelnati
ter nimajo nikakšnega roba. Beli v. je nekoliko
daljši od č. Pr. je navadno po 10. \ S. je temno-
rjavo. Po pašnikih.

Mičkena s., C. pumilum Curt.

R. je jasno zelena. Zgornji krovni 1. imajo ozek,
suhokožnat rob. Beli v. je večinoma tako dolg
kakor č. Pr. je navadno po 5. S je jasnorjavo.

Lepka s., C. glutindsum Fr.

9. (2) Iz vztrajne, drnaste r. poganjajo številna cv. stebla

in jalove listnate mladike. L. so sedeči. 11

Dvoletna r. ni drnasta. Razen cv. st. poganja le
nekaj kratkih jalovih mladik, ali pa jih sploh ni.
Spodnji 1. so P očitno pecljati. 10

10. Izmed pritličnih vej se nekatere plazijo in ukore¬

ninjajo Pakrožni in koničasti 1. so mehki in redko-
dlakavi. Izmed njih se spodnji hitro krčijo v pc,.,
zgornji pa so jajčasti. Cv. so beli. Št., Kr., Prim.
V gozdih Gozdna s., C. silvdticum W. K.

Pritlične, pokončne ali kipeče veje se ne uko¬
reninjajo ter nimajo jalovih mladik. Jajčasti in
precej topi 1. so skoro trdi in gostodlakavi. Izmed
njih se ožijo spodnji v kratek pc, zgornji pa so
jajčasto suličasti ali jajčasti. Kr., Prim. Po senč¬
natih krajih. Sočina s., C. sdnticum Buk.

11. St. je eno- do trocvetno. Vsaj spodnji krovni 1. so

podobni stebelnim; povsem zelnati so ter nimajo
suhokožnatega roba. 12

125

XXVIII. CaiyophyllAccae.

Krovni 1. niso podobni stebelnim; izmed njih
imajo vsaj zgornji ± širok, in suhokožnat rob. 13

12. Precej debeli in togi 1. so sinjezeleni. Beli v. je več
kot dvakrat daljši od č. Pl. peclji so jako dolgi. Glavica
se napenja ob dnu. Apneniške P. Po pašnikih.

Širolistna s., C. latifblium L.

Tanki, mehki in ozki 1. so navadno zeleni. Beli
v. je jedva dvakrat daljši od 6. Pl. peclji so kratki.
Glavica se ne napenja ob dnu. Škrilavčeve P. po
Kor. Po pašnikih.

Enocvetna s., C. unitlbrum Clairv.

13. Jajčasti ali pakrožni (podolgasti) I. se navadno ne

zbirajo šopasto v pazduhah. 14

Podolgasto suličasti ali črtalasti 1. se navadno
zbirajo v pazduhah šopasto. Krovni 1. imajo širok,
suhokožnat rob. 16

14. Pritlične mladike se ukoreninjajo na dnu. L. so

goli ali skoro goli. Krovni 1. imajo vsi širok, suho¬
kožnat rob. Cv. so beli. P. Po kamenitih krajih.

Koroška s.. C. carinthfacum Vest.

L. so + dlakavi. Krovni 1. imajo le ozek, suho¬
kožnat rob in spodnji so dostikrat povsem zel-

nati. 15

15. Plazeča st. nosijo mehkodlakave 1. in bele cv. Vsi

krovni 1. imajo ozek, suhokožnat rob. P. Po kame¬
nitih krajih. Planinska s., C. alptnum L.

Na dnu ukoreninjena st. nosijo malo dlakave 1.
in bele cv. Spodnji krovni 1. so povsem zelnati.
P. po Kor., Kr. in Prim. Po kamenitih krajih.

Trocvetna s., C. subtriflbrum Rchb.

16. R. krije dolga in volnatosiva dlaka. Dostikrat ni

jalovih šopov v 1. pazduhah. Cv so beli. Pc. ocvelih
cv. se krečijo od s.t. Gor. (na Čavnu). Po kame¬
nitih krajih. Volnata s., C. Iantgerum Clem.

R. je kratko in togo dlakava ali pa + gola. 17

126

XXVIII. CaryophyllaceaO.

17. Navadno sloko in visoko st. je kratkodlakavo in
srhko. Kratkodlakavi 1. so sivkasto sinjezeleni. Cv.
so beli. Ob potih, njivah itd.

Poljska s., C. arvčnse L.

Zeleni 1. so goli ali le ob robu vejicati. 18.

18. R. je jako toga. L. so ob vsem robu vejicati. Cv.
so beli. Tanko kosmati cv. pc. niso žlezavi. P. in
Pp. po Št., Kr. in Gor. Po kamenitih krajih.

Toga s., C. rtgidum Vitm.

R. ni posebno toga. L. so vejicati le ob dnu ali
pa niso vejicati. 19

19. R. tvori rahel drn, nosi podaljšana mnogocvetna

st. in bele cv. Pc. ocvelib cv. se odmikajo od st.,
plodonosni pc. pa so zopet pokončni. P. Po paš¬
nikih. Pokončna s., C. strictum L.

R. tvori gost drn in poganja kratka, eno- do
dvocvetna st. Togi cv. peclji so vedno pokončni in
pokriti z gosto, žlezavo dlako. P. po Št., Kor, Kr.
Po kamenitih krajih.

Skalna s., C. rupčstre Krašan.

90. Stellaria L., zvezdnica.

1 Jajčasti ali jajčasto suličasti 1. so sedeči, po jalovih
vejah pa pecljati. Beli v. je daljši od č. Vratov
je 5. Glavica se odpira s 5 dvozobimi lopaticami.
Ob jarkih, močvirjih, potokih itd.

Povodna z. (mokrica), St. aquatica Scop.

Vratovi so 3. Glavica se odpira s 6 loputicami. 2

2. St. je valjasto. 3

St. je četverorobo. L. so sedeči. 8

3. Na koreniki so čebulicam podobni gomolji. R. je
gola. Enojno ali vilastovejnato st. nosi na vrhu
1—3 cv. Pakrožno suličasti 1. so koničasti in se
ožijo v kratki pc. Beli v je nekoliko daljši od č.

127

XXVIII. Caryophyllaceae.

Pc. ocvelih cv. se krivijo v loku nazaj. Št., Kr.,
Prim. V gozdih in po grmovju.

Čebulonosna z., S. bulbbsa Wulf.

R. nima čebulicam podobnih gomoljev. 4

4. Vsaj spodnji 1. so ob dnu srčasti. V. je dvakrat

daljši od č. 5

Enoletne r. Vsi 1. so ob dnu zaokroženi ali od¬
rezani. V. je tako dolg kakor č., ali nekoliko daljši
ali krajši od nje, ali pa ga sploh ni. 6

5. Naglavnem st. so vsi L dolgopecljati, izvečine dva¬
krat tako dolgi kakor široki in ob dnu srčasti.
Beli cv. S. krijejo kaveijčaste bradavičiee. Št., Kr.,
Prim. Po senčnatih krajih.

Kaveljčasta z., S. glochidospčrma Freyn.

Na glavnem st so zgornji 1. jako kratko pec-
ljati, navadno več ko dvakrat tako dolgi kakor ši¬
roki in zaokroženi ob dnu. Cv. so beli. S. krijejo
okroglaste ali jajčaste bradavičiee. Po senčnatih
krajih Loška z., S. nčmorum L.

6. Beli v. je vsaj tako dolg kakor č. Pr. je 10. Po ob¬
delani zemlji Prezrta z., S. neglčcta Wh.

V. je krajši od č., ali pa ga sploh ni. Pr. je
2-7. 7

7. V. ni, ali pa je krnast. Pr. je 2—3. Vratovi se kre-
čijo že od dna. S. je bledorjavo Po obdelani zemlji.

Brezvenčna z., S. apetala Ucria.

Beli v. je očito razvit ter manjka le redkokdaj.
Pr. je 3 — 7. Pokončni vratovi se krečijo šele ob
vrhu. S. je rjavo. Po obdelani zemlji.

Srednja z., S. media Cyrill.

8. Suličasti ali črtalasto suličasti 1. so ob robu ščeti-
nasto vejicati in priostreni. Krovni 1. so zelnati in
zeleni. Beli v. je dvakrat daljši od od č. Pc. ocvelih
cv. se krivijo nazaj. Po grmovju.

Velecvetna z., S. holdstea L.

128

Poljudno-znanstv. knjižnica, zvezek.

QeE^5m30II^[D930XSa3CTZaEg33Ba[]

FLORR

SLOVENSKIH DEŽEL

2. snopič.

Sestavil Julij Glovtfacki,
uredil dr. L. Poljanec.

Izdaja Slovenska Šolska Matica
v Ljubljani.

Ljubljana, 1913.

Matisnila »Učiteljska tiskarna" v  Ljubljani.

XXVIII. CaryophylMceae.

L. so izvečine ob dnu redko in mehko vejicati.
Krovni 1. so suhokožnati in beli. 9

9. R. je sinjezelena in gola. Crtalasti ali črtalasto su¬
ličasti L so koničasti in ob dnu nekoliko vejicati.
Krovni 1. so ob robu goli. Beli v. je skoro dvakrat
krajši od č. Ob dnu se oži pic. in č. postaja lijasta.
Po močvirjih. Podmokla z., S. uliginosa Murr.

V. je približno tako dolg kakor č. ali daljši od
nje. Pic, in č. sta zaokroženi ob dnu. 10

10. Zelena r. ima ozko črtalaste in ob dnu nekoliko

vejicate 1 Beli v. je tako dolg kakor č. ali neko¬
liko daljši od nje. Krovni 1. so vejicati. Po trav¬
nikih. Travolika z., S. gramfnea L.

Navadno sinjezelena r. nosi črtalasto suličaste
in gole 1. Beli v. je približno dvakrat daljši od č.
Krovni 1. niso vejicati. I. (Čepič). V močvirju.

Močvirska z., S. palustris Retz.

91. Saponaria L., milnica.

1. R. snuje drn in nosi črtalaste, tope in ob robu
srhke 1. Rožnati cv. poganjajo posamič ob vrhu in
so kratko pecljati ali skoro sedeči. Vratovi so 3.
P. po Kor. (Golovec, Svinjska P.). Po pašnikih.

Pritlikava m., S. pumllio Fenzl.

Številni cv. se zbirajo na vilastovejnatih pako-
bulih. Vrata sta 2, 2

2. Pokončno st. nosi pakrožne ali podolgasto suličaste
1. Cv. so mesnatordeči ali beli. Zelena č. je gola,
v. 1. pa so izrezani, Po peščenih krajih itd.

Lekarska m., S. oflicinalis L.

Ležeče st. nosi pakrožne ali suličaste 1.; izmed
teh pa so spodnji lopatičasti ali narobejajčasti. Č.
je kakor vsa r. kratkodlakava in škrlatnordeča.

129

9,

XXVIII. Caryop!iyliaceae.

Rožnati v. 1. so navadno zaokroženi. Kor. (Ziljska
dolina), Kr. Po peščenih krajih.

Polegla m., S. ocymoldes L.

92. Diantlius L., klinček.

1. Ploščice v. 1. so celorobe ali + nazobčane. 2

Ploščice v. 1. so globoko razrezljane. 13

2. Navadno drobni ev. se družijo v skrčenih, glaviča-

stili ali šopastih pakobulih, ki jih ovijajo krovni
listki. 3.

Cv. se razstavljajo navadno posamič na rahlih
pakobulih. 9

3. L. nožnice so tako dolge, kakor je list širok, ali pa

so krajše. ■ 4

L. nožnice so dva-do osemkrat daljše od 1 širine. 6

4. Krovni listki na č. dnu so ob robu + sukokožnati
in z zelnato reso vred krajši od č cevi. Skrlatno-
rdeči cv. se družijo v 1—3 gostih, mncgocvetnih
šopih. R. je gola, suličastočrtalasti in peterorebrni
1. pa so kratkokocinasti. Po pašnikih. St, Kr.

Pobrdni k., D. collinus W. K.

Krovni listki na č. dnu so povsem zelnali in z
reso vred tako dolgi kakor č. cev. 5

5. St., 1, krovni lističi in č. so puhasti ali kocinasti.
Črtalastosuličasti 1. sedijo. Suličastošilasti krovni
lističi stojijo pokončno. V cv. šopih je po 2 — 10
škrlatnordečih cv. Po izredčenih gozdih.

Kosmati k., D. armeria L.
Gola r. ima suličaste in kratkopecljate 1. Črtalasto¬
suličasti in koničasti krovni lističi se zavijajo in
so ob robu srhki. V cv. šopih je mnogo škrlatno-
ali rožnordečih cv. Po gozdih in po grmovju.

Bradati k., D. barbdtus L.

6(3). Krovni lističi na č. dnu so bledi in šilasti ter se po¬
daljšajo v dolgo zelnato reso. L. nožnice so dvakrat

130

XXVIIf. CaryophyMceae.

daljše od 1. širine. L. so črtalastosuličasti ali črta-
lasti. V cv. šopu je navadno 6 — 10 škrlatnordečih
ev. Po skalnatih krajih. Kr. in Prim.

Bledi k., D. liburnicus Bartl.

Krovni lističi na č. dnu so usnjasti in rumeno¬
rjavi. L nožnice so tri- do osemkrat daljše od 1 širine. 7

7. L. nožnice so tri- do štirikrat daljše od 1. širine. 8

L. nožnice so šest- do osemkrat daljše od I. širine.
L. so suličastočrtalasti. V cv. šopu je 6—20 krvavo-
rdečili cv. Ploščice v. 1. so mnogo krajše od žrebic.
Po pašnikih. Kr. in Prim.

Krvavordeči k., D. sangulneus Vis.

8. V cv šopih je po 2 - 10 škrlatnordečih cv. L. so črta-
lasti. Ploščice v. 1. so tako dolge kakor žrebice. Po
tralah. Kartuzijski k., D. Carthusiandruni L.

V cv. šopih je po 12-30 temnordečih cv Ploščice
v. 1. so dvakrat krajše od žrebic. Po pašnikih in
senožetih. Kor , Kr. in Prim.

Rujni k., D. atrorubens Ali.

9 (2). I/, korenike poganjajo kratko dlakavo st. in dolge
ležeče mladike. Spodnji 1. so klinasti in topi, zgor¬
nji pa črtalasti in koničasti. Krovna lističa na č.
dnu sta resasta ter segata z reso vred do polovice
č. Narobejajčasti v. 1. so škrlatnordeči (beli), tem¬
neje prepasani in svetlopikasti. Po pašnikih.

Šareni k., D. deltofdes L.

Navadno golo st. nosi same črtalaste in koni¬
časte 1. 10

10. Krovni lističi na č. dnu segajo do polovice č. cevi

ali nekoliko dalje. 11

Krovni lističi na č. dnu ne segajo do polovice
č cevi. 12

11. St. nosi troje do mnogo mesnordečih cv. in 1, ki

so ob robu skoro vejicato srhki. Krovni lističi na
č. dnu so trnjevo ostnati in suhokožnato obrobljeni

— 131

9 !

XXVIII. Caryophylkiceae.

Ploščice v. 1. se ožijo proti vrhu in so navadno
celorobe. Po skalnatih krajih v I.

Vejicati k., D. eiliatus Guss.

St. nosi navadno samo eden škrlatnordeč in
belo pegast cv. in L, ki so ob robu srhki. Krovni
lističi na č. dnu so zelnati, priostreni in nekoliko
zavihani. Ploščice v. 1. so široko zaokrožene in na
vrhu nazobčane. P. po Kor.

Planinski k., D. alpinus L.
12. L. so zeleni. Krovnih lističev na č. dnu je po 2—4 in
nosijo na vrhu kratko trikotno ost. Cv. so svetlo-
rdeči in temu op rogasti ali pegasti. Ploščice v. 1. so
okroglaste in ob vrhu nazobčane. Po skalnatih
krajih. Divji k., D. silvestris Wulf.

L. so modrozeleni. Krovnih lističev na č. dnu
je 8, toda samo 2 se dotikata č, drugi so oddaljeni
in se ožijo ob vrhu naglo v hrustančasto ost. Cv.
so mesnordeči. Ploščice v. 1. so narobejajčaste in
skoro celorobe. Po skalnatih krajih. Kr. in Prim.

Tržaški k., D. tergestinus Kern.
13(1). Dvoletna zelena r. ni drnasta. St. nosi črtalastosu-
ličaste 1., izmed katerih so zgornji priostreni, spod¬
nji pa topi, in dvoje do mnogo belih ali rožno-
rdečih cv. Krovni lističi na č. dnu so jajčasti, pri¬
ostreno resasti in trikrat krajši od č. cevi. Ploščice
v. 1. so pernato razrezljane skoro do dna, neraz-
rezljani del pa je podolgast. Cv. dišijo po vaniliji.
Po mokrih travnikih. Brhki k., D. supčrbus L.

Iz vztrajne, drnaste r. poganjajo cvetna st. in
ležeče ter jalove mladike. Ploščice v. 1. so samo do
tretjine ali do polovice razrezljane, nerazrezljani del
je narobejajčast. 14

14. Zelena r. nosi posamične ali pa šopasto združene
cv., ki so mesnordeči ali beli. Ploščice so razrez¬
ljane do srede. Krovni lističi na č. dnu so jajčasti

132

XXVIII. Caryophyllaceae.

in resasti in segajo do polovice č. cevi. Po skal¬
natih krajih. Št., Kr. in Prim.

Vonjavi k., D. monspessulanus L.

R. je modrozelena. Krovni lističi na č dnu se¬
gajo samo do tretjine ali do četrtine č. cevi. 15
15. St. nosijo navadno posamezne, rožnordeče cv. Krovni
lističi na č. dnu so jajčasti ali podolgastojajčasti
in verižasto priostreni. P. in Pp.

Sternbergov k., D. Sternbergii Sieb.

Krovni lističi na č. dnu so okroglojajčasti in
kratkoostnati. Cv. so rožnordeči ali beli. Po skal¬
natih krajih. Kor. Drugod pitovna in udomačena r.

Pernasti k., D. plumarius L.

93. Vaccaria Med., kravša.

Žrebice v. 1. molijo iz č., narobejajčaste ploščice
so izrezane, 6—8 mm dolge in svetlordeče Med
žitom. Kr. in Prim.

Velecvetna k., V. grandiflora Jaub. in Spach.

Žrebice v. 1. ne molijo iz č., klinasto narobe¬
jajčaste ploščice so na vrhu zaokrožene ali prav
malo izrezane, 3—4 mm dolge in bledordeče. Med
žitom. Drobnocvetna k., V. parvifldra Monch.

94. Tunica Scop., zobunec.

1. Ležeče ali kipeče st. nosi črtalaste ali šilaste 1. in
vijoličaste ali rožnordeče cv, ki se zbirajo posa¬
mično v rahlih, latastih pakobulih. Zvončasto č. ob¬
jemajo na dnu 4 suhokožuati krovni lističi. Po ka-
menitih krajih. Krečni z.. T. saxifraga Scop.

St. je pokončno ali kipeče. Kratkopecljati cv. se
družijo v pakobulastili glavicah ali šopih, ki jih
obdaja na dnu po 6—8 suhokožnatih in prosojnih
ovršnih lističev. Valjasto č. podpirata na dnu še
posebej po 2 suhokožnata krovna lističa. 2

133

XXVIII. CaryophyllAceae.

St. je golo, cv. vijoličast, s. gladko. Po peščenih
njivah. Brstnati z., T. prollfera Scop.

Srednja st. kolenca so kosmata, ev. vijoličast,
s. pa kratko bodičasto. Po pustih krajih.

Svilnati z., T. velutina Boiss.

95. Gypsophila L., sadrenka.

St. enoletne r. se razrašča že na dnu pakobulasto
in nosi na vejah poedine ev. Črtalasto suličasti 1.
so priostreni. Zvončasta č. je topo peterozoba, v.
pa rožnordeč Po njivah. Kor., Št., Kr.

Pozidna s., G. muralis L.

St. vztrajne r. se razrašča še le ob vrhu, cv. pa
se družijo v ovršnih, latastih in mnogocvetnih
pakobulih. Č. je peteronacepljena. 2

R. je gola in drnasta, ker poganjajo iz dna številne
ležeče mladike. L. so črtalasto suličasti ali črtalasti.
Pakobuli so latasti in rahli. Č. je zvončasta, v. pa
bel ali rožnordeč. Po P. Plazeča s., G. repen s L.

R. ni drnasta, ker nima jalovih mladik. Pokon¬
čno st. se veji že na dnu, kjer je tudi dlakavo. L.
so suličasti ah črtalasto suličasti. Pakobuli so široki
in mnogocvetni. Č. je niedeničasto zvončasta, v. pa
bel. Pitovna in udomačena r.

Latasta s., G. paniculdta L.

96. Cucubalus L., rokavec.

R , ki je vsa puhasta, ima plazečo koreniko in
ležeče ali vzpenjajoče se st. ter razkrečene veje. L.
so jajčasti ali podolgastosuličasti. Cv., zbrani v
rahlih pakobulih, imajo zelenkasto rumen v. Ja¬
gode so črne. Ob vodah.

Jagodonosni r., C. baccifer L.

XXVJII Caryophyll&ceae.

97. Drypis L., ovad.

R je gosta in toga. Zunanji krovni lističi so
suličasti z dolgim ovršnim trnom in mnogo daljši
od cv. Č. se oži proti dnu in je tukaj kožnata. V.
ploščice so do dna dvonacepljene in vijoličaste. Po
kamenitih krajih. Prim. Trnjevi o., D. spinosa L.

R. je rahla in mlahava. Zunanji krovni lističi so
jajčasti s kratkim ovršnim trno.u in približno tako
dolgi kakor cv. Č. je do dna enako široka in usnja-
sta. Vijoličaste v. ploščice niso dvonacepljene do
dna. Po kamenitih krajih. Kr. in Prim.

Jakvinov o., D. Jacquinidna Murb. in Wettst.

98. Melandrium Rohl, ponočnjak.

L. so narobejajčasti ali jajčastosuličasti in redko-
dlakavi. C v. so dvospolni, zgoraj beli ali bledo-
rdeči, spodaj rdečerumeni ter se odpirajo ponoči.
Vratovi so 3. Glavica se razpreza s 3 zavihanimi
zobci. Po njivah.

Nočnocvetni p., M. noctifldrum Fr.

Cv. so dvodomni, vratov je 5, glavica se odpira
s 5 zobci. 2

St. je kosmato, zgornji 1., pc. in č. pa so žlezavo-
dlakavi. Zgornji 1. so jajčastosuličasti, zoženi in
priostreni. Vonjavi cv. v. je belkast in zelenožilnat
ali progast (mesnordeč) ter se odpira zvečer. G la¬
vi čini zobci štrlijo kvišku. Po pustih krajih.

Beli p., M. album Garcke.

St., L, pc. in č. so kosmati, niso pa žlezavi.
Zgornji 1. so jajčasti in naglo priostreni. Svetlo-
rdeči (beli) cv. ne vonjajo in se odpirajo podnevu.
Glavica se odpira z zavihanimi zobci. Po travnikih.

Rdeči p., M. dioicum Schinz in Tell.

135  —

XXVJII. CaryopliyIlaceae.

99. Heliosperma Reichenb., slanozor.

1. Siva r. je volnato- ali žlezavokosmata, st. je dva- do
trikrat vilastovejnato. Spodnji lopatičasti 1. se ožijo
v pc., zgornji pa so suličasti. Vrtavkasta č. je ne¬
razločno deseterorebrnata. V. L so globoko dvona-
cepljeni in beli. Dolomitne skale po Št., Kr. in Gor.

Kosmati s., H. eribphorum Jur.

Zelena r. je gola ali redkodlakava, proti vrhu
pa jo obdajajo žlezavi obročki. Cv. se zbirajo v
ovršnem, vilastovejnatem pakobulu. Vrtavkasta č.
je deseterorebrna, v. 1. pa četverozobi ali četve-
rokrpi. 2

2. L. so ozkočrtalasti, 5. je gola, drobni beli v. meri
6 — 10 mm v premeru, glavica pa je blizu tako dolga
kakor č. P.

Četveronacepljeni s., H. quadrifidum Reichenb.

L. so črtalasto suličasti ali suličasti, č. je drobno-
žlezavo puhasta ali vsaj srhka, beli ali rdečkasti
cv. merijo v premeru 10—12 mm, glavica pa je
dvakrat daljša od č. P. in Pp.

Planinski s., H. alpestre Reichenb.

100. Lychnis L., lučica.

1. Vsa r. je sivovolnata in polstena. Izmed narobejaj-
častih in podolgastih 1. so zgornji jajčasti ali jajčasto
suličasti. Cv. so posamezni ali pa zbrani na pako-
bulih. C. je valjastozvončasta in usnjasta. V. 1. so
celi in umazanordeči ter nosijo tog, bodeč priven-
ček. Po grmovju v I. na južni meji naše cvetane
šamorastla, drugod pitovna in udomačena r.

Polstena 1., L. coron&ria Desr.

V. 1. se + delijo ali cepijo ob robu. 2

2. St. je + kratkodlakavo in pod kolenci nekoliko
lepko. Izmed golih ali na dnu kratkovejicatih 1. so

136

XXVIII. CaryophyMceae.

spodnji lopatičasti, zgornji pa črtalastosuličasti. Cv.,
ki se zbirajo na rahlih, latastih pakobulih, imajo
valjastozvončasto 5. in rožnordeče, dlanasto četvero-
delne cv. 1. Po travnikih.

Kukavičja 1., L. flos cuculi L.

Vsa r. je kratkodlakava. L. so jajčasti in na
dnu srčasti Cv. se zbirajo na gostih, iopastih pa¬
kobulih ter imajo podolgasto, kijasto č. in škrlatno-
rdeče, dvonacepljene v. 1. Pitovna in udomačena r.

Pitovna 1., L. chalcedonica L.

101. Silene L., lepnica.

1- Č. ima po 20—30 rebrc, je mrežastožilnata in za
cv. jajčastozvončasta ter napeta. 2

Č. je valjasta, jajčastopodolgasta, kratkozvon-
časta ali kijasta, ni pa niti mrežastožilnata niti za
cv. napeta (izvzemši č. oplojenih cv.). 4

2. Modrozeleni 1. so goli, ob robu pa kratko in na¬
zobčano vejicati; spodnji 1. so kratkopecljati in na-
robejajčasti, zgornji pa sedeči in jajčastosuličasti ali
širokojajčasti. Cv. so belkasti in bledorožnati. Po
travnikih. Št., Kr in Prim.

Bosenska 1., S. bosniaca Handl. Mazz

L. so ob robu goli. 3

3. L. so suličasti ali jajčastosuličasti. Belkasti cv. se
zbirajo na ovršnih, mnogocvetnih pakobulih. Po
travnikih.

Mehurnata 1. (pokalica), S. venosa Acherson.

L. so širokosuličasti ali jajčasti. 1—3 belih ali
rožnordečih cv. se zbira na ovršnem pakobulu. P.
in Pp. Planinska 1., S. alplna Thom.

4(1). St. je sivopuhasto. L. so klinastosuličasti, zgornji pa
črtalastosuličasti. Č. ima po 30 rebrc, je lepkopu-
hasta, za cv. valjasto stožkasta, ob pl. pa jajčasto

137

XXVIII. Caryophylldceae.

stožkasta in napeta. C v. so rožnordeči. Po peščenih
krajih. Stožkasta L, S. conica L.

Č ima po 10 rebrc. 5

5. Cv. se zbirajo na ovršnih, enojnatih ali dvojnatih

svaljkih, ki so podobni klasu ali grozdu. 6

Cv. so poedini ali pa se zbirajo na + sestavlje¬
nih in vilastovejnatili pakobulih. 9

6. L. so podolgasti ali suličasti, spodnji pa na-obe-

jajčasti. Pokončna č je za cv. valjasta, ob pl. pa
jajčasta, žlezavolepka in dolgodlakava po rebrcih,
njeni zobci so suličastošilasti in koničasti. Svetlo-

rdeči ali beli v. 1. so celi ter celorobi, nazobčani
ali izrobljeni. Med žitom. Št, Kr. in Prim.

Francoska 1., S. gallica L.

Č. zobci so jajčasti. V. 1. ob robu dvokrpi ali
dvonacepljeni. 7

7. Pl. podstavek je trikrat krajši od glavice. 8

Pl. podstavek je približno tako dolg kakor gla¬
vica. L. so narobejajčasti ali lopatičasti, zgornji pa
podolgasti. C. je za cv. valjastokijasta in kimajoča,
ob pl. pa kijasta in pokončna; njeni zobci so ko¬
ničasti. Svetlordeči v. 1. so črez sredo dvonacep¬
ljeni. Nekdaj pri Trstu o. m.

Večerna L, S. bellidifldra Jacq.

8. R. je kratkopuhasta in raztreseno dolgodlakava. L.
so pakrožni, zgornji pa suličasti. V 2 svaljkih zbrani
beli cv. imajo valjasto, na dnu nekoliko napeto č,
ki je za cv. kimajoča, ob pl. pa jajčasto podolgasta
in pokončna; č. zobci so koničasti. V. 1. so črez
sredo dvonacepljeni. Po njivah. I.

Vilastovejnata 1., S. dichotoma Ehrl.

Ležeča ali pokončna r. je puhasta, proti vrhu pa
nekoliko žlezasta. L. so podolgasti ali lopatičasti,
zgornji pa suličasti. Za cv. se odmika valjasto ki¬
jasta č. pokončno od st. osi, ob pl. pa je narobe-

138

XXVIII. Caryopi]yllaee;u\

jajčasta in napeta, se obrača vodoravno ali pa celo
visi; njeni zobci so topi. Rožnordeči (beli) v 1. so
dvokrpi. Pitovna in v I. udomačena r.

Viseča 1-, S. pendula L.

9(5). Cv. pakobuli (1 cv.) poganjajo iz nasprotnih I.
pazduh ter so podobni latu ali grozdu. 10

Ovršni, enojni ali večkrat vilastovejnaii pako¬
buli tvorijo rahla latasta ali šopasto skrčena raz-
cvetja ali pa je st. enocvetno. 14

10. R. je sivopuhasta, + žlezasta in proti vrhu gola.
Pritlehni 1. so podolgasto narobejajčasti, zgornji pa
črtalasto suličasti. Nasprotne in na videz vreten-
časte pakobule sestavljajo dvodomno mnogosvat-
beni in zelenorumeni cv. Vaijastozvončasta č. je
vedno pokončna in ima tope zobce. Celi in črta-
lasti v. I. nimajo privenčka. Glavica skoro sedi. Po
pustih krajih. Vretenčasta 1., S Otltes Smith.

V dvospolnih cv. so v. 1. dvonacepljeni, glavica
pa + pecljata. 11

11. V. 1. nosijo privenček. 12

V. 1. nimajo privenčka, č. zobci so topi. 13

12. R. nosi proti vrhu lepke, žlezave obročke. L. so po-
dolgasti in segajo z dnom navzdol po st., zgornji
pa so pakrožni ali okroglopakrožni. Latasto raz-
cvetje je pokončno, rahlo in razprto, nasprotne po¬
daljšane vejice nosijo po 1 - 3 velikih cv. Valjasta
č. je ob pl. jajčasta in napeta, v. pa zelenkast. Pl.
podstavek je štiri- do petkrat krajši od glavice. Po
pašnikih. Št., Kr in Prim.

Zelenocvetna 1., S. viridiflora L.

R. je proti vrhu žlezavo lepka. L so suličasto
pakrožni in segajo z dnom nizdol, zgornji pa so
suličasti. Latasto razcvetje je enostransko, ozko in
kimajoče za cv, nasprotne veje se razraščajo tro-

139  —

XXVIII. CaryopliyIlaceae.

vilasto in nosijo po 1—7 belkastih cv. Valjasto-
kijasta č. kima za cv, ob pl. pa je narobejajčasta
in pokončna Pl. podstavek je tri- do štirikrat krajši
od glavice. Po pustih krajih.

Kimasta 1., S. nutans L.

13. Spodnji 1. so suličasti ali lopatičasto suličasti in se¬
gajo ob pc. nizdol, zgornji pa so črtalasto suličasti
in na dnu vejicati. Rahlo razcvetje nosi nasprotne
veje, ki imajo navadno po 1 - 3 cv. Cv. so zgoraj beli,
spodaj pa sinje ali višnjevožilnati; pr. so krajši od
v. Pl podstavek je tako dolg kakor glavica ali pa
nekoliko krajši od nje. Po kamenitih krajih.

Laška I., S. itdlica Pers.
Spodnji 1. so lopatičasti ali okroglasto narobe-
jajčasti in valoviti ob robu ter segajo ob pc. niz¬
dol, zgornji pa so suličasti in ob dnu volnato bra¬
dati. Mnogocvetno razcvetje je precej gosto, njegove
veje nosijo po 3—7 cv. Cv so zgoraj beli, spodaj
pa sinje- ali višnjevožilnati; pr so tako dolgi, kakor
v. ali daljši od njega. Pl. podstavek je očividno
daljši od glavice. Po gozdih.

Loška L, S. nemoralis W. K.

14 (9). Vztrajna r. je drnasta, ker ima mnogo jalovih mla¬
dik. Č. zobci so jajčasti in topi. 17

R. nima pritličnih, jalovih mladik. C. je za cv. +
valjasta. 15

15. V. ploščice so cele in samo izrobljene. Č. zobci so
jajčasti in topi. 16

Gola r. je ob vrhu nekoliko lepljiva. Spodnji I.
so podolgasto klinasti, zgornji pa suličasti ali črta-
lasti. Rožnordeči cv. so vsi dolgopecljati in se zbirajo
na mnogokrat vilastovejnatih pakobulih Za cv. po¬
dolgasto valjasta č. je ob pl. jajčasto kijasta; njeni
zobci so jajčasti in koničasti. V. ploščice so dvo-

140

XXVIII. CaryophyIIdceae.

nacepljene. Pl. podstavek je pet- do osemkrat krajši
od glavice. Med žitom Št. in Prim.

Kretska L, S. cretica L.

16. Gola in sinjezelena r. nosi jajčaste ali jajčasto-
podolgaste 1. in lepljive obročke ob vrhu. Cv. se
družijo v pravilnih, precej gostih pakobulih in imajo
valjasto kijasto č. ter škrlatno- ali rožnordeč (bel) v.
Pl. podstavek je tako dolg kakor glavica ali daljši
od nje. Pitovna in udomačena r.

Vrtna 1., S. armčria L.

R. je kratkopuhasta (jedva očitno) ter ni lepljiva.
Spodnji 1. so pakrožni ali klinasto podolgasti, zgor¬
nji pa suličasti. Rožnordeči cv. se zbirajo na rahlih
pakobulih. Č je za cv. valjastokijasta, ob vrhu na¬
peta, puhasta in poprečnožilnata, ob pl. pa je na-
robejajčasta. Pl. podstavek je dvakrat krajši od
glavice Med lanom po Kor. in Št.

Lanena L, S. lintcola Gmel.

17(11). St. nosi ozkočrtalaste 1. in navadno po 1—3 cv.
Gola č. je podolgasto kijasta, v. ploščica pa globoko
dvonacepljena 18

R je gola. Č. je kratkozvončasta ali vrtavkasto-
zvoncasta, v. ploščica pa cela in ob vrhu izrab¬
ljena. 19

18. Beli ali rožnordeči cv. so spodaj zelenkastordeči.
V. žrebice molijo le malo iz č, ki ogrinja vsaj
spodnji del glavice. P. Krečna 1., S. saxit'raga L.

Cv. so kakor pri krečni 1. V. žrebice molijo daleč
iz č., ki tudi ne ogrinja glavice. Pp.

Hajekova L, S. Hayekidna Hand. Mazz. in Jauch.

19. Zelena in gostodrnasta r. ima črtalastošilaste 1.
Svetioškrlatni ali rožnordeči cv. stoje posamezno in
so dvodomno mnogosvatbeni. Č. je zvončasta. Na-
robejajčasti v. 1. so le malo izrobljeni. P.

Brezstebelna L, S. acdulis L.

141

XXVIII. Caryophy]l4ceae. XXXI. Magnolidceae.

Modrozelena in ralilodrnasta r. nosi podolgasto-
jajčaste 1. Beli (rožnordeči) cv. so dvospolni in sto¬
jijo na vilastovejnatih pakobulih. C je vrtavkasta,
harobejajčasti v. 1. pa so globoko izrobljeni. P.

Skalna L, S. rupčstris L.

102. Viscaria Rohl., smolnica.

R. je gola ali prav malo dlakava, pod kolenci pa
lepljiva. Spodnji 1. so suličasti, zgornji pa črtala sto
suličasti. Škrlatnordeči cv. se zbirajo na svaljkih,
ki poganjajo iz 1. pazduh, in so podobni grozdu ali
latu Po suhih gričih.

Navadna s., V. viscosa Achers.

103. Agrostemma L., kokalj.

Sinjezelena r. je dolgo- in pritisnjenodlakava.
L. so črtalasto suličasti. Posamezni cv. so na dolgih
pc. in imajo umazanordeče ploščice s temnejšimi
progami. Med žitom. Navadni k., A. gitliago L.

XXIX. družina. Magnoliaceae, magnoljke.

Magnoljke so drevesa ali grmi s pre-
menjalnimi 1. in s prilistki. C v. so dvo¬
spolni (enospolni). Dvojno, ločenolistno
in podrastlo c v. odevalo se razvršča z a -
vojito ali vretenčasto. V brstu se prekri¬
vajo njegovi 1. navadno kakor strešniki.
Številni in prosti pr. se pripenjajo za-
vojito. Dvopredalaste prašnice se odpi¬
rajo s podolžnimi režami. P s t. j e n a v a d n o
mnogo in se razvrščajo zavojito na stož-
kastem cvetišču. Vsak pst. je iz enega
pl. 1. in zato enopredalast. S. popki, ki

142

XXIX. Magnoiiaeeae. XXX. Lauraceae.

jih je po 2 ali po več, se pritrjajo k tre¬
bušnemu šivu pic. PL so navadno prosti;
ravni kalček leži na dnu hraniva.

Č 1. je 3, 6 v. 1 se razstavlja v 2 krogih. Pl. se
ne odpira. 104. Liriodčndron.

104. Liriodendron L , tulipanovec.

Drevo je doma iz Severne Amerike. Goli 1. so'
dolgopecijati in trokrpi, srednja krpa pa je odrezana,
ali izrezana. Zelenkastorumeni v. je podoben tuli¬
panovemu o. Stožkasti birni pl. je iz rožek.

Velecvetni t., L. tulipttera L..

XXX. družina. Lauraceae, lavorike.

Drevesa ali grmi z enojnatimi pre¬
me njalni mi L, ki nimajo pri list ko v. C v.
so enospolni (dvospolni). Enojno, pod-
rastlo cvetno odevalo se zrašča na dnu
in je č. podobno. Njegovi 1. s e pr ekri v a j o
v brstu k a k o r s t r e š n i k i. Pr. se pripenjajo
na dnu cv. odevala ter se ujemajo z nje¬
govimi oddelki tudi po številu; a ko pa
jih je* dva- do trikrat več, tedaj se raz¬
vrščajo v 2—3 krogih. Prašnice so dvo-
do četveropredala ste ter se odpirajo od¬
spodaj navzgor z 2—4 poklopci. Pst. je iz
enega pl. L, enopredalast ter obdaja eden
viseč s. popek. Pl. je jagodast ali suh ter
se ne odpira. S. je brez hraniva. Ravni
kalček obdajata veliki kalici.

Cv. odevalo je čveteronacepljeno, pr. je navadno
12. Prašnica je dvopredalasta Pl. je jagoda

105. Latirus.

143

XXX. Laurdceae. XXXI. Berberidiceae.

105. Laurus L, lavor.

Drevo ali grm. Zimzeleni 1. so podolgasto suli¬
časti, ob robu odebeleli in drobno valoviti Beli cv.
poganjajo na pazdušnih, šopastih pakobulih. Jagoda
je zeleno- ali modročrna. Po skalnatih krajih v
Prim., drugod pa pitovnal. Plemeniti l.,L. nobilisL.

XXXI. družina: Berberidaceae, češminovke.

Lesnate ali zelnate r. nosijo p r e me¬
njalne 1. in navadno odpadljive prilistke.
Dvospolni cv. imajo dvojnato, podrastlo
in ločenolistno c v. odevalo, čegarl. se
prekrivajo v brstu kakor strešniki. Tro-,
četvero-, šestero- ali deveterolistna č. se
razvršča v 1-—3  krogih. V. 1. je toliko ko¬
likor č. (ako jih je dvojno število, se raz¬
raščajo v 2 krogih). Na žrebicah v. 1. sta po
2 medovni žlezi ali pa privenček. Pr. se
ujemajo po številu z v. 1. in ležijo pred
njimi. Dvopredalaste prašnice se odpi¬
rajo navzven s poklopcema. Enopreda-
lasti, nadrastli pst.  ima obstransko s. letvo
z enim ali z mnogimi, obrnjenimi s. popki.
Pl. je jagoda ali glavica. Ravni kalček leži
v osi mesnatega ali skoro roževinastega
s. hraniva.

Č., v. in privenček so četverolistni, pr. so 4. Pl
je mnogosemenska, lusku podobna glavica.

106. Epimčdium.

Č. in v. sta navadno šesterolistna, na žrebici
vsakega v. 1. sta medovni žlezi. Pi. je dvosemenska
jagoda. 107. Berberis.

144

XXXI. Berberidaceae XXXII. Ranunculaceae.

106. Epimedium L., lipica.

Iz plazeče korenike poganja st., ki nosi luskaste
pritlične 1. in eden stebelni 1, ki je navadno dva¬
krat trojnat. Listki so jajčasti, ua dnu srčasti, pri¬
ostreni in ob robu vejicato napiljeni. Cv. se zbirajo
na vejnatem, rahlem grozdu in imajo krvavordeči
v. in svetlorumen privenček. Po senenih krajih.
St., Kr. in Prim. Planinska I. (vimček), E. alpinum L.

107. Berberis L., češmin.

Grm nosi šibaste veje in na teh kratke, šopaste
mladike. Na dnu mladik je navadno po 1 - 3 trnov,
ki so se preobrazili iz 1. Kratkopecljati 1. so po-
dolgasto naiobejajčasti in trnato napiljeni. Rumeni
cv. se zbirajo na visečih grozdih Podolgasta jagoda
je škrlatnordeča.

Navadni č. (babkovina), B. vulgaris L.

XXXII. družina: Ranunculaceae, /laticnice.

Zelnate (lesnate) r. nosijo dostikrat
razdeljene L, ki imajo izvečine široke
nožnice, nimajo pa prilistkov. Cv. so na¬
vadno dvospolni. Enojno ali dvojno cv.
odevalo je ločenolistno, nj ego vi 1. se pre¬
krivajo v brstu navadno kakor strešniki
(ali pa se stikajo). Tro- do šesterolistna
(mnogolistna) č. je pravilna ali somerna
in dostikrat podobna v. V. ima isto šte¬
vilo 1. kakor 5.; ako pa jih je več, se raz¬
vrščajo zavojito. Včasi je v, majhen, ali
se preobraža v medovnike, ali pa ga sploh
ni. Številni in prosti pr. se razstavljajo
zavojito. Dvopredalaste prašnice se od-

145

10

XXXII. Ranunculaeeae.

pirajo s podolžnimi režami in se obračajo
navzven ali navstran. Številni (eden) in
nadrastli pst. so prosti ali pa se zraščajo
nekoliko na dnu ter se razvrščajo zavojito
(vretenčasto). Enopredalasti pst. nastajajo
iz poedinih pl. 1. ter obdajajo po eden ali
mnogo obrnjenih s. popkov. S. popki se
pripenjajo ob notranjem trebušnem šivu
ali na plč. dnu. Pl. je orešek ali mešiček
(jagoda). V semenu je mnogo oljnatega s.
hraniva, na čegar pritličnem robu se na¬
haja mali in ravni kalček.

1. Č. in v. sta četverolistna in odpadljiva. Pst. je eden,

mesnati pl. je jagoda. 115. Aetaea.

Pl. je suh, pst. je mnogo (eden). 2

2. Pic. obdaja eden s. popek. Pl, orešek, se ne odpira. 12

Pic. obdaja mnogo s. popkov. Pl., mešiček, se
odpira ob notranjem šivu. 3

3. Cv. je pravilen. 5

Somerni cv. ima peterolistno, v. podobno e 4

4. Zgornji č. 1. je ostrožen. Cv. v. je četverolisten ali

zrastlolisten, njegova zgornja, ostrožna 1. se skrivata
v č. ostrogi. Pl. je po 1—3. 117. Delphlnium.

Zgornji 5. 1. je čeladasto vzbokel ter krije zgor¬
nja, dolgožrebicata in oglavničasta v. 1 Ostalih 6
v. 1. je luskastih ali pa jih ni. Pl. je po 3-5.

118. Aconitum.

5. Zelnata in zelena č. je peterolistna in trpežna. V. 1.

je pet ali mnogo. Pl., ki jih je po 2 - 5, se pritrjajo
na mesnato cvetišče. 108. Paednia.

C. je obarvana in v. podobna. 6

6. Cv. odevalo je dvojno, vendar je v. navadno manjši

od č. 7

Cv. odevalo je enojno, peterolistna č. je odpad¬
ljiva, prostih pl. je po 5—10, 109. Caltha.

146

XXXII. Ranunculaceae.

7. 5 lijastih, spodaj ostrožnih v. 1. je krajših od petero-

listne in odpadljive č., ki je podobna v. Prostih pl.
je po 5. 116. Aquilčgia.

V. 1. so sicer mnogokrat krajši od č. in podobni
medovnikom, niso pa niti lijasti niti ostrožni. 8

S. Mnogolistna č. je odpadljiva. Ploščnati in žrebicati
v. 1. imajo črtalasto jezičasto ploščico, ki nosi na
dnu medovno jamico. Prostih pl je mnogo.

110. Trollius.

V. 1. so votli medovniki in pl. se + zraščajo. 9
Peterolistna č. je odpadljiva. Žrebicati v. 1. se upo¬
gibajo v sredi kolenčasto in nosijo dvoustnato ploš¬
čico. Po 5—10 pl. se zrašča do polovice. 113. Nigella.

V. 1. so cevasti in pl. se zraščajo le ob dnu. 10

10. Odpadljivih č. 1. je 5—6. Kratkocevasti v. 1. so eno-
ustnati. Pl. sedijo. 114. Isopyrum.

Cevasti v. 1. so ob vrhu dvoustnati. 11

H- Odpadljivih č. 1. je 5 - 8. Pl. so pecljati. 112 Eranthis.

Trpežnih č. 1. je 5. Pl. sedijo. 111. Helleborus.

12 (2). Č. 1. se stikajo v brstu in imajo ravne ali navznoter
upognjene robove. 120. Clematis.

C. 1. se prekrivajo v brstu kakor strešniki. 13

13. V. je petero- do mnogolisten. 15

V. ni. 14

14. Pod cv. je 3—4 ovojnih 1. (ovojek). Četvero- do

mnogolistna č. je podobna v. Pl. sedijo na vzviše¬
nem, poluoblastem ali stožkastem cvetišču.

119. Anemone.

Ovojnih 1. ni. Četvero- do peterolistna č. je po¬
dobna v. Pl. sedijo na ploščnatem cvetišču.

123. Thallctrum.

15. V. 1. nosijo na žrebici medovno jamico. 16

V. 1. je 5 in nimajo medovne jamice. Peterolistna
č. je odpadljiva. Cvetišče je jajčasto stožkasto.

124. Addnis.

147

10

XXXII. Rammculaceae.

16. Odpadljivi č. 1. so šilasto ostrožni. V. L, ki jih je
po 5, so lopaličasto jezičasti in cevasto žrebicati;
žrebica je daljša od ploščice. Cvetišče je dolgo in
valjasto. 121. Myosurus.

Odpadljivi č. 1. niso ostrožni. V. k, ki jih je na¬
vadno po 5 (4, ali več ko 5, ali mnogo), so narobe-
jajčasti, podolgasti ali klinasti ter + očito žrebicati,
žrebica pa je mnogo krajša od ploščice. Cvetišče
je oblasto ali stožkasto. 122. Ranunculus.

108. Paeonia L., potonika.

Listi so dvakrat trorazrezani; celi listki so pa-
krožni ali pakrožno podolgasti, zgornji pa so na dnu
klinasti. Cv. so škrlatnordeči. Po gozdih. Št, Kr.
in Prim Trolistna p., P. coraliina Retz.

L. so dvakrat trorazrezani; dvo- do peterodelni
ali dvo- do peteronacepljeni odrezki pa nosijo po-
dolgaste ali suličaste, celorobe krpice, ali pa so
krpice dvo- do tronacepljene. Cv. so škrlatnordeči.
Po kamenitih krajih. Kr. in Prim.

Navadna p. (prstenik), P. oflicinalis L.

109. Caltha L., kalužnica.

1. Kipeča st. nosijo okrogle ali ledvičaste in ob robu
narezane 1, izmed katerih so spodnji peeljati, zgor¬
nji pa sedeči. Veliki cv. so žolti. Mešiček se krivi
proti hrbtnemu šivu. Po mokrih krajih.

Močvirska k., C. palustris L.

Mešički so ob hrbtnem šivu premi ali le malo
ukrivljeni. 2

2. L. so navadno ostro nazobčani. Mešičkov kljune«
je prem. R. je podobna močvirski k. in raste tudi
po mokrih krajih-

Premoplodna k„ lačta Sch. N. K.

148

XXXII. Ranunculšcčae.

Majhni ]. so narezani, ob dnu ponajveč nekoliko
nazobčani. Cv. so majhni. Majhni pl. nosijo jako
kratke, nekoliko ukrivljene kljunce. R. je podobna
prejšnjima ter raste na P. po mokrih krajih.

Planinska k., C. alpestris [Sch. N. K.

110. Trollius L, pogačica.

Gola r. ima pokončno, navadno enojno in eno-
cvetno st. L. so dlanasto peterodelni, spodnji pec-
Ijati, zgornji sedeči. Cv. so citronastorumeni. Po
hribih in Pp. na vlažnih krajih.

Evropska p., T. europaeus L.

111. Helleborus L., teloh.

Cist, oziroma listi, so vsi pritlični, pecjati in sto-
palasto razrezani na 7—9 odrezkov, ki so zase celi
ali dvo- do tronacepljeni, podolgasto suličasti ali
klinasti, ob vrhu pa koničasti in napiljeni. Betva
nosi eden (dva) cv. in razen teh le še ob vrhu
2—3 jajčastih ali pakrožnih krovnih lističev. Ki-
masti cv. je bel ali rdeče nadahnjen. 2

St. je listnato in tudi krovni lističi so podobni
drugim 1. 3

L. so zeleni. Odrezki so klinasti in daleč nad sredo
najširši, njihovi zobci se < bračajo ob vrhu navzgor.
Po kamenitih krajih. Črni t., (kurjica), H. nlger L.

L. sinjezeleni. Odrezki so širokosuličasti in naj¬
širši v sredi, njihovi bodeči zobci so nekoliko od¬
maknjeni. Po kamenitih krajih.

Velecvetni t., H. macranthus Freyn.
Č. 1- so zeleni ali rumenozeleni. 4

L. so stopalasto razrezani, njihovi celi odrezki
so goli ali skoraj goli. Majhni in ozki č. 1. so uma-

149

XXXII. Ranunculdceae.

zano vijoličasto nadahnjeni. Vratovi se upogibajo
navzven. Po gorskih gozdih. Št. in Kr.

Vijoličasti t., H. atroriibens W. K.

4. L. odrezki so vsi celi ali pa so samo nekateri dvo-

do tronacepljeni. 5

L. odrezki se cepijo vsi na več ozkih, tanko- in
ostronapiljenih odcepkov in so dlakavi po spodnji
strani. Č. 1. so ozki. Po pašnikih. Kr. in Prim.

Razcepljeni t., H. multiiidus Vis.

5. Žilice po spodnji 1. strani so vse vzbokle. Veliki cv.

merijo navadno v premeru 5 — 7 cm. 6

Stranske žilice se vdirajo po spodnji 1. strani.
Goli 1. odrezki so suličasti in drobno napiljeni. Po
pašnikih. Št, Kr. in Prim.

Plotni t., H. dumetorum W. K.

6. L. so poletno zeleni in po spodnji strani ob žilah

dlakavi. Podolgasto suličasti in žlebasti 1. odrezki
se zavijajo in so neenako, toda precej globoko na¬
piljeni. Br. so pokončne. Po grmovju in po pašnikih.

Zeleni t., H. vlridis L.
L. so navadno zimzeleni. Širokosuličasti in ravni
1. odrezki so skoraj enako drobnonapiljeni in spo¬
daj dlakavi. P.r. se obračajo vodoravno. Po gorskih
gozdih. Dišeči t., H. odorus W. K.

112. Eranthis Salisb., jarica.

R. je gola. Pritlični in dolgopecljati 1. so ščitasti
in tro- do sedmerodelni; oddelki so črtalasto po-
dolgasti in topi. Enocvetna belva nosi tik pod cv.
zvezdasti ovoj. Cv. so svetlorumeni. Po senčnih
krajih. Kr. in Prim.

Zvezdasta j. (ozimnica), E. liiemale Salisb.

150

XXXII. Ranuneul&ceae.

113. Nigella L., črnika.

1. R. je gola. L. se delijo dva- do trikrat pernasto; od¬
delki so črtalasti. Beli cv. so zelenožilnati. Žrebica
priostrenih č. 1. je tako dolga kakor ploščica. Praš-
nice so resaste. Pl. se zraščajo do srede. S. je zrnato
raskavo. Po njivah. Št., Kr. in Prim.

Poljska č,, N. arvensis L.

Žrebica č. 1. je krajša od ploščice. Prašnice niso
resaste. Pl. se zraščajo do vrha S. je povprek na¬
gubano. 2

2- St. je golo, 1. oddelki so črtalasti. Bledomodre in
zelenožilnate cv. ogrinjajo ovojni 1, ki so daljši od
priostrenih č. 1. Po njivah v Prim., sicer pa pitovna
in udomačena r. Vrtna č., N. damascena L.

St. je žlezavo kocinasto, 1. oddelki so suličasto
črtalasti. Beli cv so brez ovojnih 1., č. 1. pa topi.
Pitovna in udomačena r Pitovna č., N. sativa L.

114. Isopjirum L., polžarka.

R. je gola. Pokončno st. je le zgoraj listnato,
vejnato in mnogocvetno. Pritlični 1. so po dvakrat
razrezani na 3 odrezke, ki so na sebi trokrpi, topi
in neenako ter debelo narezani. Cv. so beli. Po
grmovju. Soljasta p., I. thalictrotdes L.

115. Actaea L., črnoga.

St. krijejo ob dnu nožnicam podobni luskolisti.
L. so po dvakrat razrezani na 3 odrezke ali pa po
dvakrat troštevno pernasto razrezani. Jajčasti ali
jajčastopodolgasti odrezki sami so globoko dvakrat
napiljeni in goli, spodaj pa nekoliko puhasti. Beli
cv. se zbirajo v grozdih. Pakrožna jagoda je črna.
Po gozdih. Klasnata č., A. spicdta L

151

XXXII. Ranimcul&ceae.

116. Aquilegia L., orlica.

1. Ostroge so na koncu preme ali se krivijo le malo. 2

Ostroge se krivijo na koncu kljukasto ali pa se
ovijajo. 3

2. Spodnji 1. so po spodnji strani kosmati, po zgornji
pa redkodlakavi. Ostroge so precej krajše od do-
tičnih v. 1. Cv. so modrovijoličasti. Po senčnatih
krajih. Prim Kitajbelova o., A. Kitaibelii Schott.

Spodnji I. so goli vsaj po zgornji strani. Ostroge
so tako dolge kakor pripadajoči v. 1 ali pa le malo
krajše od njih. Majhri cv. so modrovijoličasti. Po
senčnatih krajih. Kor., Kr. in Prim.

Einselejeva o., A. Einseleana Schltz.

3. L. odrezki so tronacepljeni in krpasto narezani ter
imajo jajčaste, tope krpice. Majhni cv. so temno-
vijoličasti. Pr so poldrugokrat daljši od v. ploščice,
ki je na sebi jako topa, kratko ostnata in krajša
od ostroge. P. Temnordeča o., A. atrata Koch.

Pr. so le malo daljši od v. ploščice Cv. so modri
(beli, rdeči). 4

4. L. odrezki so tronacepljeni in na široko narezani.
Ploščica v. 1. je izrezana Po senčnatih krajih.

Navadna o., A. vulgaris L.

L. odrezki so tronacepljeni ali skoro trodelni in
so globoko ter ozko narezani. Ploščice v. 1. so zgo¬
raj odrezane in krajše od pripadajočih ostrog. Po
senčnatih krajih Kor. in Kr.

Črnikasta o., A. nfgricans Baumg.

117. Delphfnium L., ostrožnik.

1. Enoletna r. ima drobno razdeljene 1. V. 1. se zra¬
ščajo v v. ostrogo. Pst. je navadno 1. 2

Vztrajna r. Izmed prostih v. 1 sta zgornja bra¬
data na ploščici. Pst. in pl. so 3. 4

152

XXXII. Ranuuculik eae.

2. Pst. in pl. so goli. 3

L so trikrat pernasto razrezani, zgornji pa tri¬
krat razrezani s črtala stimi odrezki. Modri, beli
ali rožnordeči cv. se zbirajo v mnogocvetnem, go¬
stem grozdu. Pst. in pl. so dlakavi. Pitovna in udo¬
mačena r. Ajantov o., D. Ajacis L.

3. Dlačice se pritiskajo k st. L. krpice so črtalaste Cv.
pe. so izvečine po dvakrat tako dolgi, kakor pri¬
padajoči krovni lističi. Cv. so sinji (beli ali rožno¬
rdeči). Po njivah. Poljski o., D. consdlida L.

Mehke dlačice se odmikajo od st., ki se dosti¬
krat krepko razrašča. L. odrezki so nitkasti. Cv. pc
so dva- do štirikrat tako dolgi kakor njihovi krovni
lističi. Cv. so sinji (beli ali rožnordeči). Po njivah.
Prim. Latasti o., D. panieulatum Host,

4. L. pc. se širijo na dnu nožničasto. Ploskev je tri¬
krat razrezana in mnogodelna s črtalastimi odrezki.
C je modra, v. pa bel, le njegova zgornja 1. sta ob
vrhu modra. Po kamenitih krajih Kr. in Prim.

Razrezani o., D. ftssum W. K.

L. pc. niso na dnu nožničasti. Ploskev je dla-
nasto tro- do sedmeronacepljena s širokimi, tro-
krpimi odcepki. C. je sinja. Po kamenitih krajih.
St. (na Golovcu). Planinski o., D. alplnum W. K.

118. Aconitum L., preobjeda (omej).

1. K. odebelijo repasto. Čelada je tako dolga kakor

široka ali nekoliko daljša, v tem slučaju pa je
bočnostisnjena. 3

K. ne odebelijo na koreniki. Čelada je valjasta,
mnogo daljša ko široka. Cv. so rumeni. 2

2. Cv. vreteno in cv. peclji so na grozdu kosmati. Če¬

lada je dolgodlakava. Po kamenitih krajih St. in
Kr. Kosmata p., A, pubčrculum Hay.

153

XXXII. RanunculAceae.

Cv. vreteno in cv. pc. so na grozdu kratkodla-
kavi. Čelada je gola ali redkodlakava. Po kameni-
tih krajih. Smrtonosna p., A. lycoctonum L.

3. L. so dlanasto ali stopalasto petero- do devetero-

delni, oddelki pa pernasto mnogodelni z ozkočrta-
lastimi krpicami. Rumeno cv. odevalo je trpežno.
Čelada je poluoblasta. Po skalnatih krajih Kr. in
Prim. Tankolistna p., A. anthora L.

Cv. odevalo je odpadljivo. Cv. so modri, vijoli¬
časti, beli ali pisani. 4

4. St. ob vrhu, cv. peclji in e. so žlezasto puhasti. L.
odrezki so rombasti s suličastimi krpicami. Temno-
vijoličasti cv. se zbirajo v rahle, vejnate grozde ali
v razkrečeno razrastle late. Žrebici obeh zgornjih
v. 1. se krivita polukrožno naprej in nosita vodo¬
ravni ali nekoliko navzdol upognjeni oglavnici. Če¬
lada je + poluoblasta. Po skalnatih krajih.

Latasta p., A. paniculatum Lam.

St. je ali vse golo, ali pa ob vrhu le puhasto,
ni pa žlezasto. 5

5. Žrebici obeh zgornjih v. 1. sta premi ali pa se kri¬
vita nekoliko. 6

Žrebici obeh zgornjih v. 1. se sločita. Čelada je
malo daljša nego široka ali pa celo krajša 7

6. Cv. so modrovijoličasti, beli ali pisani. Čelada je
poluoblasta in približno tako dolga kakor široka.
Oglavnici na zgoraj nekoliko ukrivljenih žrebicah
sta poševni. Mladi pl. se krivijo navznoter in se
sklanjajo ob vrhu. Pitovna in udomačena r.

Storkova p., A. Stoerkehnum Rchb.

Cv. so svetlovijoličasti ali belo pisani. Podol-
gasta čelada je daljša nego široka. Oglavnici na
premih in pokončnih žrebicah sta pokončni ali po¬
ševni. Mladi pl. so vzporedni drugi drugim. Po
vlažnih krajih. Kljunata p., A. rostratum Bernli.

154

XXXII. Ranunculaceae.

Cv. vreteno in cv. pc. so dlakavi. Cv. so navadno
ternnovijoličasti. Po vlažnih krajih. P. jn Pp

Navadna p,, A. napellus L.

Cv. vreteno in ev. pc. so goli. 8

L. odrezki so navadno kratki in iztegnjeni. Cv. grozd
je gost (razrastel). Cv. so ternnovijoličasti. P.

Planinska p., A. tauricum Wult'.

L. odrezki so ozki in dolgi ter se navadno od¬
mikajo drugi od drugih. Grozdi so rahli ter se
dostikrat razraščajo. Cv. so svetlovijoličasti ali bel¬
kasti. P. na Kr. Belkasta p., A. albicans Host.

4.

119. Anemone L., vetrnica.

Stalni vrat na pl. je ponajveč tako dolg kakor pl.
ter ni bradat. 2

Stalni vrat je na kocinastem pl. mnogokrat
daljši od pl. in kosmatobradat Pulsatilla Tour. 9
Pritlični in pecljati 1. so trokrpi, srčasti in celorobi;
zgoraj so goli, spodaj pa kosmati in rdeče nadah-
njeni. Cv. betva nosi po eden sinji (rožnordeči,
beli) cv, pod katerim leži neposredno 3 (4) č. po¬
dobnih ovojnih L, ki so celi in celorobi.

Jetrnik, A. hepatica L.
Ovojni 1. so oddaljeni od cv. in so iz 3—4 na¬
vadno razrezanih 1. 3

Ovojni 1. sedijo. 4

Ovojni 1. so pecljati in podobni pritličnim 1.;
pritličnih 1. včasih ni. 5

Pritlična st. os je gomoljasta. Pritlični 1 so tro- do
peterodelni, oddelki pa tronacepljeni in razrezani.
Ovojni 1. so celi ali ob vrhu tronacepljeni. Posa¬

mezni cv imajo rožnordečo, rumeno, ali belo ode¬
valo. Suličastih č 1. je navadno 12. Pl. so volnati.
Po kamenitih krajih v I., drugod je pitovna r.

Vrtna v., A. hortčnsis L.

155

XXXII. Ranunculaeeae.

R. je kosmata Pritlična st. os je poševna kore¬
nika. Pritlični 1. so tro- do peterodelni, oddelki pa
navadno dvakrat tronacepljeni. Ovojni 1. so tro- do
peterodelni. V kobula zbrani cv. so beli. Pakrožnih
č. 1. je navadno 5. Pl. so goli P.

Bedenocvetna v., A. narcissiflbra L.

5. Korenika je + trda in lesnata. St. je kosmato Cv.
ležišče je podolgasto stožkasto. Č. je kosmata po
spodnji strani. Pl. so gosto polsteni ali volnati 8

Valjasta in mesnata korenika se plazi vodo¬
ravno. St. je golo ali redkodlakavo. Cvetišee je
poluoblasto. Pl. so trdodlakavi. 6

6. St. nosi eden cv. Belih in po obeh straneh golih č.

1. je navadno 6. 7

St. nosi 1—3 cv. Pritlični in ovojni 1. so troraz-
rezani, odrezki pa razdeljeni ali razcepljeni. Zlato-
rumenih in spodaj puhastih č. 1. je navadno 5. Po
grmovju in po gozdih.

Zlatičnata v., A. ranunculotdes L.

7. Pritlični in ovojni 1 so trorazrezani, odrezki 1. reda
so zopet razrezani, srednji odrezki 2. reda so na¬
vadno tronacepljeni, obstranski pa dvodelni. Po
grmovju in po gozdih.

Podlesna v., A. nemordsa L.

Pritlični in ovojni 1. so trorazrezani; širokosu-
ličasti odrezki so celi in napiljeni. Po grmovju in
v gozdih. Trolistna v., A. trifdlia L.

8 (5). St. nosi eden beli, zunaj vijoličasti cv. Pritlični in
ovojni 1. so dvakrat trorazrezani in skoro goli, kli¬
nasti odrezki so tro- do peterodelni Vrat je pri¬
bližno tako dolg kakor gosto volnati pl. P. Kor.,
Kr. in Gor. Baldska v., A. baldensis L.

Pritlični in ovojni 1. so dlanasto peterodelni in
redkodlakavi ali skoraj goli; rombasti oddelki so
tronacepljeni in neenako napiljeni. Cv. so beli (rdeči)

156

XXXII. Ranunculdceae.

in zunaj navadno rdečkasti. Vrat je mnogo krajši
od polstenega, pozneje volnatega pl. Po prisojnih
krajih. Št. Gozdna v., A. silvestris L.

9 (1). Trije dlanasto razdeljeni ovojni 1. sedijo, se zraščajo
ob dnu v nožnico ter se ločijo od pritličnih 1. 10

Trije ovojni 1. so kratkopecljati in dvakrat raz¬
rezani; odrezki 1. reda sestojijo iz 1—2 pernatih
odrezkov 2. reda, ki nosijo suličaste krpice. Pri¬
tlični 1. so podobni ovojnim, le nekoliko večji so
in bolj dlakavi. Pokončni cv. so beli ali rumeni in
zunaj včasi rdečkasti. P. Planinska v., A. alptna L.

10. Zimzeleni in skoro goli pritlični 1. so enkrat per¬
nato razrezani; široki, narobejajčasti odrezki so
dvo- do tronacepljeni ali pa debelo narezani. Bel¬
kasti cv. so vijoličasto nadahnjeni, njihovi no¬
tranji 1. pa vijoličasti. P. po Kor.

Pomladanska v., A. vernalis L.

Poletnozeleni pritlični 1. so dvakrat do trikrat
pernato razrezani s črtalastimi ali suličastimi od¬
rezki. Cv. so vijoličasti. 11

11. Kimasti ali povešeni cv. so temnovijoličasti. 12

Pritlični 1. so trikrat pernato razrezani s črta¬
lastimi in koničastimi odrezki. Zvončasti, pokon¬
čni cv. so svetlovijoličasti. Č. 1. so dvakrat daljši
od pr. Po kamenitih krajih in v skalovju.

Velikonočnica, A pulsattlla L.

12. Majhni cv. visijo. Č 1., ki so tako dolgi kakor pr.
ali le nekoliko daljši od njih, se zvončasto skla¬
njajo, ob vrhu pa zavijajo. Po pašnikih.

Kosmatinec, A. ntgricans Kern.

Veliki cv. so kimasti. Zvončasti č. 1. so dvakrat
daljši od pr. in se obračajo ob vrhu navzven. Po
pašnikih. Kr. in Prim. Mavka, A. montdna Hoppe.

157

XXXII. Ranuncul&ceae.

120. Clematis L., srobot.

1. Stalni vrat na pl. je mnogokrat daljši od pl. in

pernato bradat. 2

Plezajoče st. nosi gole, enojno ali dvojno per¬
nate 1. z jajčastimi, celimi ali trokrpiini listki. 1—3
vijoličastih ali rdečih cv. se zbira na ovršnem pa-
kobulu. 4 č. 1. so narobejajčasti in valovito narezani.
Trpežni vrat na pl. je gol in krajši od pl. Po gr¬
movju. Prim. Laški s., C. viticella L.

2. Lesasta r. se vzpenja ali pa leži. 3

Zelnata r. je pokončna. 5

3. Viseče, vzpenjajoče ali ležeče st. nosi dvakratno
trojnate I. Listki so jajčasti ali jajčasto suličasti in
neenako napiljeni. Posamezni, pazdušni cv. nosijo
četverolistno vijoličasto č. P. in Pp. Po skalnatih
krajih Planinski s., C. (Atragene) alpina Mili.

Cv. se zbirajo na latastih pakobulih. Bela č je
šesterolistna. 4

4. Puhasti 1. so enojnopernati, listki pa jajčasti in
skoro srčasti, ob robu pa celorobi, napiljeni ali
krpasti. Č. 1. so polsteni po obeh straneh. Po gr¬
movju in v gozdih.

Navadni s. (vezela), C. vitalba L.

Goli 1. so dvojno pernati, listki pa jajčasto po-
dolgasti ali črtalasti, celi, celorobi ali pa dvo- do
tronacepljeni. C. 1. so polsteni samo spodaj ob robu.
Po skalnatih krajih. St. in Prim.

Pereči s., C. tlammula L.

5 (2). Celi in celorobi 1. so jajčasti ali jajčastosuličasti ter
goli ali spodaj nekoliko puhasti. Eden, troje ali mnogo
zvončastih in kimastih cv. se zbira na ovršnem
palcobulu. Cetverolistna č. je zatemnelo vijoličasta.
Po vlažnih travnikih. St., Kr. in Prim.

Celolistni s., C. integrifdlia L.

158

XXXII. Hanunculaceae.

Enojnopernati 1. so po zgornji strani goli, po
spodnji pa redkopuhasti. Jajčasti ali suličasti 1. so
včasi srčasti in celorobi. Cv. se zbirajo na lataslih
pakobulih. Bela č. je šesterolistna. Po travnikih in
pašnikih. Pokončni s., C. recta L.

121. Myosurus L., malorepka.

Majhna r. nosi samo pritlične L, ki so črtalasti,
celorobi in goli. Betve nosijo po eden, rumenkasti
cv. Cvetišče se podaljša pozneje in pl. se razstav¬
ljajo na njem klasasto. Po njivah. St in Kr.

Pritlikava m., M. minimus L.

122. Ranunculus L., zlatica.

1- R. je gola. K. vlakna odebelijo gomoljasto. V 1. nož¬
nicah so dostikrat čebulasti brstiči. Č. 1. je po 3 (več),
v. 1. pa po 8 ali več. 2

C. in cv. 1. je po 5 (več). 3

2. St. leži navadno in se večkrat ukoreninja ob ko-
lencih. Ledvičasti, okroglasti ali trikotni 1. so soč-
nati in mehki ter se'svetijo. Robovi ob srčastem 1.
dnu se ne krijejo. Cv. so zlatorumeni. P!, je napet
in kratkodlakav. Po senčnih krajih.

Lopatica, R. ficdria L.

Kratko st. leži ali se vzpenja, a se ne ukoreni¬
nja ob kolencih. L. so togi, robovi širokosrčastega
dna se krijejo. Čebulastih brstičev navadno ni v 1.
nožnicah. Veliki cv. so zlatorumeni. Pl. so narobe-
jajčasto složkasti in trdodlakavi. Po senčnih krajih.
Prim. Kalužničasta z., R. calthaefdlius BI. N. Sch.

3. Cv. so beli, pl. niso obrobljeni. 4

Pc. ocvelih, rumenih cv. stojijo pozneje pokon¬
čno. 14

159

XXXII. Ranunculaceae.

4. R. plujejo po vodi. Pc. ocvelih cv. se zavijajo. Beli

v. 1. imajo svetlorumeno žrebico. Pl. so povprečno
nagubani. Batraehium E. Mayer. 5

R. rastejo po P. in po hribih. Pc. ocvelih cv.
stojijo pokončno. Pl. so gladki po bokih ali pa ne¬
pravilno žilnati. 10

5. Sedeči 1. se vsi potapljajo in so trorazrezani. Od¬
rezki so večkrat vilasti. Nitkaste in toge krpice se
krečijo v vodi in izven vode v krogu. Cv. peclji
so mnogo daljši od 1. Pr. je po 15 —20 ter so daljši od
pst. Cvetišče je ščetinasto, mladi pl. so trdodlakavi.
Po stoječih vodah.

Razkrečena z., R. circinnatus Sibth.

Potopljeni 1. so navadno pecljati in mlahavi,
zato se zlagajo njih krpice na zraku čopičasto. Cv.
peclji so navadno tako dolgi kakor 1. ali krajši
(daljši) od njih. 6

6. Potopljeni 1. so pecljati in enkrat ali dvakrat tro¬
razrezani; večkrat vilasti odrezki nosijo ščetinaste
krpice. Plujoči L, ki pa jih včasi ni, so ledvičasti,
tro- do peterokrpi in nosijo celorobe ali narezane
krpice. 15—25 pr. presega dlakavo cvetišče. Pst. in
pl. so gostoščetinasti. Po stoječih vodah in po po¬
tokih. Povodna z. (žabja zel), R. aquatilis L.

Plujoči 1., ako se nahajajo, so globoko tro- do
peterodelni. Pr. je kvečjemu 15, ki pa ne presegajo
cvetiš ca. 7

7. Vsi 1. se potapljajo. V obrisu so podolgasti, spodnji
dolgopecljati, vsi pa enkrat trorazrezani z večkrat
vilastimi odrezki. Nitkaste in med seboj vzporedne
krpice plujejo v st. smeri. Cvetišče je golo ali prav
malo dlakavo. Pl so goli. Po potokih.

Plujoča z., R. fluitans Lam.

Potopljeni 1. so v obrisu okroglasti in večkrat
trorazrezani, njih krpice se odmikajo v vodi druge

160

XXXII. Ranunculaceae.

od drugih. Plujočih 1. včasi ni. Cvetišče je gosto-
dlakavo. 8

8. L. se vsi potapljajo in so vsi pecljati. Srednji od¬
rezki 1. reda so mnogo manjši od stranskih. Krpice
so ščetinaste. L. nožnice in pl. so dlakavi. Po sto¬
ječih vodah in potokih.

Maloprašniena z., R. paucistamineus Tausch.

Poleg potopljenih so tudi še plujoči 1. dlanasto
trorazrezani, trodelni ali narezani. L. nožnice in pl.
so goli. 9

L. so navadno vsi pecljati. Srednji odrezki l.reda
so mnogo manjši od stranskih. Lasaste krpice so
mehke. Cv. peclji so tako dolgi kakor njih 1. pc.
Po stoječih vodah.

basolistna z., R. trichopliylIus Chaix.

Zgornji 1. sedijo. Srednji odrezek 1. reda je pri¬
bližno tako velik kakor stranska. Cv. peclji so tri¬
krat daljši od potopljenih 1. Po stoječih vodah.

Petiverjeva z., R. Petivčri Koch.
10(1). Enojno, eno- do trocvetno st. je kvečjemu visoko
15 cm. Okroglasti ali ledvičasti 1. merijo v premeru
1—2 - y cm. Pl. so goli. 11

Ob vrhu razrastlo, tro- do mnogocvetno st. je
visoko 80—100 cm. Veliki, 3—10 cm dolgi 1. so
dlanasto globoko tro- do sedmerodelni, goli ali redko-
dlakavi. I,. oddelki so zopet dvo- do tronacepljeni ali
pa celi in napiljeni. Goli pl. so žilnato nagubani. 13
11 ■ R. je + kosmata in nosi eno- do trocvetno st. ter

dlanasto mnogonacepljene 1. s priostrenimi odcepki
V. I. so narobejajčasti in zaokroženi. Pl. je poševno-
jajčast in mrežasto naguban. P. Kor. in Kr.

Segierjeva z., R. Seguičri Vili.

Vsa r. je gola, st. pa enocvetno. V. 1. so narobe-
srčasti, pl pa narobejajčast in gladek. 12

161

11

XXXII. Ranunculaceae.

12. Pritlični L so tro- do peterokrpi ali tro- do peterona-
cepljeni; njihovi narobejajčasti oddelki so ob vrhu
narezano razrezani. Trpežni vrat je na pl. klju¬
kast. P. Kor., Kr. in Prim.

Planinska z., R. alpestris L.

Pritlični 1. so globoko trodelni; srednji oddelek
je tronaeepljen, stranska sta dvonacepljena, krpice
pa so črtalaste ali suličaste. Pl. je ukrivljen. P.

Traunfellnerjevd z., R. Traunfellneri Hoppe.

13. L. so tro- do sedmerodelni, srednji oddelek je pec-
Ijat. Cv. peclji so dlakavi. Po gorskih gozdih.

Preobjedolistna z., R. aconitifblius L.

L. so globoko tro- do sedmeronacepljeni, odcepki
se vežejo med seboj. Cv. pc. so goli. Po gorskih
gozdih. Platanolistna z., R. piatanitblius L.

14(3). K. odebelijo gomoljasto. Pl. so obrobljeni. 15

Valjaste ali nitkaste k. ne odebelijo. 18

15. Gola r. nosi cele ali nekoliko krpaste 1. 16

R. je + dlakava in nosi navadno globoko raz¬
rezane 1. Č. je zavihana. 17

16. Eno- ali dvocvetno st. nima pritličnih 1. Spodnji

stebelni 1. je sedeč ali kratkopecljat, ledvičasto okro¬
gel in narezan, zgornji pa so narobejajčasti in ob
vrhu nekoliko razrezani. Po gorskih gozdih. Kor.
Št. in Kr. Otrovna z., R. thdra L.

St. je eno- do trocvetno. Edini, dolgopecljati,
pritlični 1. je širši ko dolg. Skoro ledvičast je, ob
vrhu razrezano narezan in stebelnim 1. podoben. P.

Polutanska z., R. h^bridus Riria.

17. St. je pritisnjeno volnato. Svilnato dlakavi 1. so
trorazrezani ali trodelni, črtalasto suličasti oddelki
so celi ali dva- do trodelni, celorobi in koni¬
časti. Cv. peclji niso brazdasti, temveč valjasti. Tr-

162

XXXII. Kanuneulaceae.


pežni, premi ali nekoliko ukrivljeni vrat je dolg
kakor polovica pl. Po pustih krajih na Prim.

Ilirska z., R. illjricus L.
St. je spodaj gosto ščetinasto in le zgoraj pri¬
tisnjeno dlakavo. Jajčasti 1. so dlanasto trodelni,
okrogli in klinasti oddelki pa različno razrezani.
Cv. pc. so očito brazdasti. Trpežni vrat je zelo
kratek. Okrogli pl. je vzbokel in po bokih gladek.
Po njivah v I. Neapoljska z., R. neapolithnus Ten.
18(14). L. so vsi celi. 19

Vsi 1. ali vsaj stebelni 1. so + globoko razre¬
zani. 21

19- Mnogocvetno st. je robato. L. so podolgasto pa
krožni, spodnji pa srčasto jajčasti in šobasto na¬
zobčani. C. je odpadljiva. Pl. je po bokih grbasto
srhek, poševno jajčast ter nosi ob vrhu kratko ko¬
nico. O. m. Jezičasta z.. R. ophioglossifblius Vili.

L. so izvečine črtalasti ali suličasti. Pl. je po
bokih gladelp 20

20. Kipeče ali ležeče st. se dostikrat vkoremnja ob ko-

lencih. L. so pakrožno ali črtalasto suličasti. Na-
robejajčasti in napeti pl. ima prav kratko topo ko¬
nico. Po močvirnih travnikih.

Pereča z.. R. flammula L.
Navpična, votla korenika poganja podzemeljske
živice in pokončno st. L. so črtalasto suličasti in
priostreni. Bočnostisnjeni pl. nosi širok, srpasto

ukrivljen kljunček. Po stoječih vodah

Dolgolistna z., R. lingua L.

21 (18). Gladki pl. so obrobljeni. 22

Nagubani pl. so grbasti ali trnasti. 34

22. Cv. pecelj je valjast 23

Cv. pecelj je brazdast in cvetišče je ščetinasto. 30

23. Razcvela č. se pritiska k v. 24

- 163 -

11 *

0

XXXII. Ranuncul&ceae.

R. je + kosmata. Izmed dlanasto trodelnih L
imajo spodnji okroglojajcastein različno razcepljene,
zgornji pa suličaste oddelke. Razcvela č. je zaviha¬
na, cvetišče golo. Bočnostisnjeni pl. nosi ob vrhu
kratek, širok kljunček. Po kamenitih krajih v L

Baržunasta z., R. velutfnus Ten.

24. Vsi 1. so goli ali skoro goli. Ledvičasti ali srčasto
okrogli pritlični 1. so celi in narezani ali pa dla¬
nasto tro- do mnogokrpi, oziroma tro- do mnogo-
nacepljeni. Srednji 1. so dlanastodelni in nosijo
srčaste ali suličaste oddelke. Cvetišče je golo. Dlakavi
in napeti pl. nosi dolg in kljunasto ukrivljen kljun¬
ček, ki je dolg kakor polovica pl Po gozdih.

Zlata z., R. aurtcomus L.

Pl. je gol. 25

25. Pritlični in stebelni 1. so različni. 26

Pritlični in stebelni 1. so enakolični, samo zgor¬
nji stebelni 1. so manjši in manj razdeljeni. Cvetišče
je golo. 28

26. Navpična in kratka korenika je kakor odgrizla.
Goste dlačice se odmikajo od st. Pritlični 1. so troraz-
rezani; srednji odrezek je klinasto rombast, stranska
sta dvonacepljena, krpice pa so ostro nazobčane.
P. in višje gore.

Hornsehuehova z., R. Hornschuchii Hoppe.

Vodoravna ali poševna korenika je podaljšana.
Krpice pritličnih 1. so topo nazobčane. 27

27. St. je pritisnjeno dlakavo ali skoro golo. Pritlični
1. so globoko trodelni; srednji oddelek je široko-
klinast in tronacepljen, krpice pa so razrezane.
Zgornji stebelni 1. so dlanasto trodelni. Pl. kljunček
je ukrivljen. P. in Pp.

Gorska z., R. montanus Willd.

Pritlični 1. so skoro do dna trodelni; njihov
srednji oddelek je klinast in tronacepljen, ozke

164

XXXII. Ranunculaceae.

krpice pa se odmikajo druga od druge. Pl. nosi
kratek, kljunast kljunček. Po senožetih. Kor., Kr.
in Gor. Koroška z., R. carinthlacus Hoppe.

28 (25). Kosmata r. ima dolge, od st. odmaknjene dlačice.
L. so dlanasto tro- do peterokrpi s širokimi, na-
robejajčastimi krpami. Bočnostisnjeni pl. nosi kljun¬
ček, ki je dvakrat krajši od pl. ter se zavija pol¬
žasto. Po gozdih. Volnata z., R. tanuginosus L.

Puhasta r. ima kratke, pritisnjene dlačice. L. so
tro- do peterodelni. 29

29. Korenika je kratka. L. krpice so ozke in globoko
razrezane. Kljunček na pl. je skoro raven. Po trav¬
nikih in tratah. Ripeča z., R. acer L.

Plazeča korenika je precej dolga. L. krpice so
široke in debelo nazobčane. Široki kljunček je klju¬
kast. Po pašnikih v 1.

Stevenova z., R. Stevčni Andrz.

30 (22). Razcvela č. se pritiska k v. 31

Razcvela č. je zavihana. 33

31. Gola ali redkodlakava r. se plazi in poganja list¬
nate živice L. so enkrat ali dvakrat trorazrezani,
odrezki pa so trokrpi ali tronacepljeni Bočnostis¬
njeni pl. je drobnopikast. Po tratah in travnikih.

Plazeča z., R. repens L.

R. nima živic. L. so dlanasto razdeljeni. 32

32. Spodnji 1. so globoko tro- do peterokrpi ali pa tro-
do peterodelni; široki oddelki so narobejajčasti in
enkrat (dvakrat) tronacepljeni. Pl. kljunček se uvija
ob vrhu Po gozdih. Hostna z., R. breyninus Cr.

Spodnji 1. so globoko peterodelni; rombasto na¬
robejajčasti oddelki so navadno dvakrat tronacep-
Reni ali pernato razdeljeni in nosijo črtalaste ali
črtalastosuličaste krpice. Pl. kljunček nosi kratko
kljukico. Po gozdih.

Mnogocvetna z., R. polyanthemus L.

165  —

XXXII. Ranunculaceae.

33(30). St. vztrajne r. odebeli čebulasto ob dnu L. so en¬
krat ali dvakrat trorazrezani, odrezki pa trokrpi,
ali tronacepljeni. Gladki pl. nosi kljukasti kljunček.
Po tratah. Gomoljasta z., R. bulbdsus L.

St. ne odebeli ob dnu. L. so trodelni ali tro¬
razrezani; tronacepljeni oddelki pa so globoko-
krpasti. Pl. je redkoma ves gladek in nosi kratek,
širok ter raven kljunček. Po vlažnih travnikih.

Sardinska z., R. sarddus Cr.

34(21). Majhna luskica krije na v. žrebici medovno jamico.
Pl. se razvrščajo na oblastih glavicah. Vzvišeno so
obrobljeni, grbasti ali bodičasti, bočnostisnjeni in
se daljšajo v daljši ali krajši kljunček. 35

R. je + gola in se sveti Spodnji 1. so dlanasto
tro- do peterokrpi, zgornji pa trodelni. Majhni,
bledorumeni cv. imajo zavihano č. Pl. se razstavljajo
na valjastem cvetišču, niso obrobljeni, temveč imajo
ob robu vdrto črto. Pl. so dalje napeti, kratko-
koničasti brez kljunčka in v sredi drobno nagubani.
Po vlažnih krajih. Zločesta z., R. sceleratus L.

35. Sveži cv. peclji so brazdasti, razcveta č. je za¬
vihana. 36.

Sveži cv. peclji so valjasti ali robati, niso pa
brazdasti. Razcvela č. se kreči, vendar se pritiska
rahlo k v. 40

36. Cv. peclji so mnogo daljši od pripadajočih 1. 37

Cv. peclji so krajši ali le malo daljši od pripa¬
dajočih 1. 39

37. Mesnata luskica popolnoma pokriva medovno ja¬
mico na vsakem v. 1. R sarddus Cr. 33

Nizke in nežne r. Premajhna luskica ne pokriva
popolnoma medovne jamice na vsakem v. 1. 38

38. L. krpice so topo koničaste. Okroglasti pl. so stis¬
njeni in nosijo bradavičice po bokih ter polsteno
siv rob. Kljunček je kratek, skoro raven, gumbast,

166

XXXII. Ranunculšceae.

ob vrhu polsten in kratko ukrivljen. Po njivah pri
Trstu. Sredozemska z., R. mediterraneus Griseb.

L. krpice so jako tope. Okrogli pl. so ploščnaio
stisnjeni in nosijo pikaste bradavičice po bokih ter
širok, zelen rob. Debeli kljunček se upogiba na¬
vzven, ob vrhu pa je kljukast Po pustih krajih.
Pri Trstu. Laketasta z., R. brachiatus Schleich.

39. Ledvičasti 1. so peterokrpi z narezanimi krpami,
zgornji pa trodelni. Majhni cv. so bledorumeni.
Votli cv. peclji odebelijo in se napenjajo ob vrhu.
Poševno jajčasti pl. je po bokih pikast in grbasto
srhek, njegov kljunček je za polovico krajši od pl.
in kljukasto ukrivljen. Po pustih krajih na Prim

Hijska z., R. chius D. C.

Spodnji 1 so okroglasti, srčasti in narezani,
zgornji pa tro- do peterokrpi ali celi. Drobni cv.
so svetlorumeni. Cv. peclji niso niti votli, niti na¬
peti, temveč + tanki. Pl. je po bokih bodičast ali
stožkasto grbast, njegov kljunček je kratek, širok
in nekoliko ukrivljen. Po pustih krajih. Prim

Drobnocvetna z.. R. parviflbrus.

40. Pritlični 1. so enkrat ali dvakrat trorazrezani. Cv.
so citronasti. Pl. je stožkasto grbast ali bodičast,
njegov kljunček, ki je za polovico krajši od pl.,
je ukrivljen ali skoro raven. Po njivah.

Njivska z., R. arvensis L.

Pritlični 1 so okroglasti ali ledvičasti, celi ali
trokrpi in debelo narezani, zgornji pa trodelni. Cv.
so bledorumeni. Narobejajčasti pl. je po bokih
pikast in bodičast ali stožkasto grbast, kljunček je
za polovico krajši od pl. ter se krivi kljukasto. Po
pustih krajih. Kr. in I. Bodičasta z.. R. muricatus L.

167

XXXII. Ranunculaceae.

128. Thalictrum L., solj (talin).

Poleg spodaj navedenih vrst je še precej polu-
tanov.

L. so dvojno ali trojno pernati. Narobejajčasti in
spodaj sinjezeleni listki so pri eni zvrsti spredaj
razcepljeno narezani, pri drugi pa celi ali trokrpi.
Na pecljevem dnu ni prilistkov. Pokončni cv. se
zbirajo na ovršnih, gostih pakobulih. Č. in pr. so
vijoličasti. Trorobi in trokrilati pl. so pecljati in
viseči, niso pa vzdolž rebrati. Po travnikih in
gozdih. Orlicolistni s., T. aquilegif<51ium L.

Pr. so rumeni. Jajčasti ali podolgasti pl. so
vzdolž rebrati in sedijo ali pa so kratkopecljati,
loda niso krilati. 2

Iz pritlične 1. rožice poganja enojnato, kvečjemu
enolistno st. L. so kvečjemu dvojno pernati, okrog-
lasti listki pa so razcepljeno narezani, Kimasti, ze¬
lenkasti ali nekoliko škrlatnordeči cv. se zbirajo na
enojnatem grozdu. Pl. peclji se zavijajo, kratkopec-
Ijati pl. se obračajo ob vrhu nekoliko nazven. P.
po Kr. Planinski s., T. alpinum L.

St. je navadno vejnato in lesasto. L. so dvojno-
do četverno pernati. Cv. se zbirajo na la‘astih ali
češuljastih pakobulih. Pokončni in ravni pl. se¬
dijo. 3

Cv. tvorijo piramidast ali jajčast lat. Na njem so
cv. raztreseni ter se ne zbirajo v šopih. Cv. in pr.
visijo. 4

Cv. tvorijo češuljo s skoro enako visokimi ve¬
jami. Na vejinih vrhih se kopičijo cv. šopasto. Cv.
in pr. so pokončni. 9

St. in L so sivo puhasti in žlezavo lepki. Okroglasti
ali narobejaj časti listki so trozobi ali trokrpi in
nazobčani. Na skoro valjastih cv. pecljih sedijo

168

XXXII. Ranunculžiceae.

rumeni cv. Br. je resasto nazobčana. Po skalnatih
krajih. Kor. in Kr. Smrdeči s., T. foetidum L.

St. in 1. so goli. Br. ni nazobčana. 5

5- St. je drobno regasto ali robato. L. so trojno se¬
stavljeni in približno tako dolgi kakor široki. 6

Korenika se plazi. St. je brazdasto. L. so per¬
nati in daljši ko široki. 8

6. Korenika se plazi. Peceljčki na 1. peclju so stisnjeno

valjasti in nerazločno robati. Široki, jajčastookrogli
listki nosijo napiljene krpice. Cv. so rumenkasti.
Po gozdih. Gozdni s, T, silvaticum Koch.

Korenika se ne plazi. Peceljčki na 1. peclju so
regasto robati. 7

7. St. je ob dnu brez listov in luskasto, v sredi pa

listnato. Narobejajčasti in klinasti listki so narezani
ali razcepljeni in so s st. vred sinje nadahnjeni.
Latove veje se krečijo poševno ali pa ležijo vodo¬
ravno. Cv. so rumenkasti. Pl. so navadno osmero-
progasti. Po senožetih. Mali s., T. minus L.

St. je navadno izprevito in vsaj za mlada ob
dnu listnato. Zeleni listki so ob vrhu krpasti ali
razcepljeni. Latove veje se krečijo pokončno. Cv.
so rumenkasti. Pl. so navadno deseteroprogasti.
Po pašnikih. Izpreviti s., T. flexu6sum Bernh.

8 (5). Podolgasto klinasti listki so celi ali tronacepljeni
ter se ne svetijo. Cv. so rumenkasti. Po pašnikih.
Kor., Št. in Kr. Enojnati s., T. simplex L.

Ortalasti listki so celi ali pa ob vrhu tronacep¬
ljeni, se zavijajo ob robu ter se svetijo. Cv. so ru¬
menkasti. Po travnikih.

Lakotolistni s., T. gallioides Nesti.

9(3). Korenika se plazi in poganja živice. Na spodnjih
1. so listki narobejajčasti, klinasti in navadno tro-

169

XXXII. Ranuneial&ceae. XXXIII. Nymphaedceae.

nacepljeni, na zgornjih pa ožji. Pc. spodnjih 1. no¬
sijo prilistke. Po vlažnih travnikih.

Rumeni s., T. flavum L.

Korenika se ne plazi in nima živic. Na spod¬
njih 1. so listki narobejajeasti, klinasto podolgasti
ali črtalasti in najčešče celi ter nimajo prilistkov.
Po vlažnih travnikih. Svetli s., T. lucidum L.

124. Adonis L., gorocvet.

1. Kocinasta č. se pritiska k razprtemu cv. v. Podol¬
gasti v. 1. so škrlatasti in včasi črnomarogasti. Pl.
nosi na zgornjem robu zaokroženo grbo. Trpežni
vrat je privzdignjen in ob vrhu črn. Med žitom.

Žareči g., A. fldmmeus Jacq.

Č. je gola. V. 1. so jajčasti. 2

2. V. 1. se razpirajo. Zobati pl. nosi na zgornjem robu
koničasto grbo. Trpežni vrat je privzdignjen. 3

Krvavordeči in ob dnu črnomarogasti v. 1. se
sklanjajo poluoblasto, razcvela č. pa se odmika od
v. Pl. ni zobat ter se oži ob vrhu v ravni vrat. Po
njivah. Kr. in Prim., sicer pa pitovna r.

Jesenski g., A . autumndlis L.

3. Cv. so suričasto rdeči in ob dnu dostikrat maro¬
gasti. Pl. so enakolično nagubani. Zobec na vratovem
dnu se odmika od vratu. Po njivah.

Poletni g., A. aestivalis L.

Cv. so suričasto rdeči. Pl. so raznolično nagu¬
bani. Zobec na vratovem dnu se tesno pritiska k
vratu. Po njivah pri Trstu in v I.

Drobnoplodni g., A. microe&rpus D. C.

XXXIII. družina: Nymphaeaceae, lokvenice.

Lokvenice so povodne r., ki imajo

debelo, plazečo koreniko in prav velike

170

XXXIII. Nymphaeaceae

potopljene ali pljujoče 1. Veliki cv. so
vedno poedini in dvospolni. Podrastlo
ali obraslo cv. odevalo je dvojno, nje¬
govi 1. se prekrivajo v brstu kakor streš¬
niki. Č. je iz 4—6 1. Številni, prosti v. L
se razvrščajo zavoj ito ali v rete n čast o.
Številni, zavojito pripeti pr. imajo dvo-
predalaste pralnice, ki se odpirajo s po¬
dolžnimi režami. Pl. 1. se navadno zra¬
ščajo v nadrastlo ali medrastlo pic., ki
je mnogopredalasta in nosi na predalih
mnogo obrnjenih s. popkov. Pl. je podo¬
ben jagodi ali je glavica. Kratki in ravni
kalček se nahaja v notranjem s. hranivu.

Četverolistna 6. odpada ob p). V. 1. nimajo
medovnih jamic. Pr. se pripenjajo ob pic.

125. Nymphaea.

Trpežna č. je vsaj peterolistna. Cv. 1. imajo na
hrbtu po eno medovno jamico. Podrastli pr. so prosti.

126. Nuphar.

125. Nymphaea L., lokvanj.

Pakrožni ali okroglasti 1. so oelorobi in zelo
topi, ob dnu pa do srede srčasti. Č. je tako dolga
kakor beli v. Br. je rumena. Po stoječih vodah.

Beli 1. (bared), N. hiba L.

126. Nuphar Sm., blatnik.

Jajčasti 1. so celorobi in ob dnu do tretjine
srčasti. Cv. so rumeni, pralnice podolgastočrtalaste.
Ravna in celoroba br. se vdira popkasto in nosi
10—20 trakov. Po stoječih vodah.

Rumeni b., N. liiteum Sm.

Skoro pakrožni 1. so globokosrčasti, krpe ob dnu
se navadno razmikajo. Cv. so rumeni, prašnice pa

171

XXXIV. CeratophylMceae.

skoro četverokotne. Vzbokla br. je ob robu zvezdasto
nazobčana ali razcepljena ter nosi 10 trakov. Po
stoječih vodah. Kor. v Oževanskem jezeru in Kr.
pri Postojni. Mičkeni b., N. pumilum Sm.

XXXIV. družina: CeratophylIaceae,
rogolistnice.

Podvodne rogolistnice imajo kore¬
niko, očito členasto st. in sedeče ter
vretenčaste L, ki so vilasto razdeljeni z
nitkastimi oddelki, toda nimajo prilist-
k o v. P a z d u š n i, enospolni in enodomni
cv. imajo enojno, podrastlo in mnogo-
listno c v. odevalo, ki šteje v moških c v.
do 12 črtalasto suličastih in belkastih L,
v ženskih pa po 9—10 zelenkastih l.Pol2—16
pr. skoro nima pr. niti, d vopredalast e
pralnice se odpirajo ali ob vrhu ali pa
s podolžnimi režami. Enopredalasta pic.
je iz enega p'. 1. ter se daljša v priostren
vrat. V pic. visi raven, navzdol obrnjen
s. popek. Enosemenski, orešku podobni
pl. se ovija s trpežnim cv. odevalom. S.
nima s. hraniva. Ravni kalček nastavlja
očit brstič in veliki kalici. Edini rod.

127. Ceratophyilum.

127. Ceratophyllum L., rogolist

Mlahavi in svetlozeleni 1. so trikrat vilastovej-
nati in se delijo na 5—8 ščetinaslih oddelkov, ki
so semtertja bodičasto nazobčani. Okroglojajčasti
in drobnogrbasti p!, nima pritličnih bodic, vratova
bodica pa je krajša od pl. Po stoječih vodah. Kor.,
Kr. in Prim. Gladki r., C. submersum L.

172

XXXV. Papaver£ceae.

Togi, krhki in temnozeleni 1. so enkrat do dva¬
krat vilastovejnati ter se delijo na 2—4 oddelke,
ki so gosto in bodičasto nazobčani. Podolgasto jaj¬
časti pl. je + grbast, nosi pridanji bodici in vra-
tovo bodico, ki je tako dolga kakor pl. ali daljša
od njega. Po stoječih vodah.

Srhki r., C. demersum L.

XXXV. družina; Papaveraceae, raakovnice.

Mak ovni c e so zelnate r. s pr'e me¬
njalnimi L, navadno se cedi iz ranje¬
nih r. mlečni sok. Dvospolni in pravilni
c v. imajo dvojno, p odrasti o c v. odevalo.
Dvolistna č. je razpadljiva. Četveroli-
sten v. je v brstu zmečkan. Prostih pr. je
mnogo, d vopredalaste pralnice se od¬
pirajo s podolžnimi režami. Narastli
pst. se zrašča iz 2—16 pl. 1. Pic. je na¬
vadno enopredalasta; ker pa štrlijo s.
letve proti središču, postaja pic. na vi¬
dez mnogopredalasta. S. popki so obr¬
njeni ali zakrivljeni. Pl. je glavica. V s.
je majhen kalček, ki ga obdaja oljnato
s. hrani v o.

1. Mlečni sok je bel. Cv. so posamezni. Kolutasta br.
nosi 4—40 trakov. Jajčasta ali kijasta glavica se
deli nepopolno na 4—20 predalov, izmed katerih
se odpira vsak pod brazdo z luknjico.

130. Papaver.

Mlečni sok je rumen. Br. nosi 2 (4) traka. Po-
dolgasta glavica je podobna lusku ter se odpira
dvolopatasto. 2

2- Mlečni sok se cedi samo iz kalečih r. L. so per-
natokrpi ali pernatodelni. Cv. so posamezni. Eno-

173

XXXV. Papaveraceae.

predalasta glavica je le na videz dvopredalasta.
S. se vdirajo v gobasti posrednji pretin. Loputice
na glavici se razprezajo od zgoraj navzdol.

129. Glaucium.

Cv. se družijo v kobule. Glavica je enopreda-
iasta; njene loputice se razprezajo od spodaj na¬
vzgor, da se pokažejo nitkaste s. letve s semeni,
i i nosijo mesnato, grebenasto bradavico.

128. Cheliddnium.

128. Chelidonium L., mlečnik (skrobla).

R. je raztreseno dlakava. Sinjezeleni 1. so liho-
pernato razrezani, jajčasti odrezki pa so pernato-
krpi ali šobasto narezani. Cv. so žolti. Gola gla¬
vica je črtalasta. Po pustili krajih.

Krvavi m., Ch. maius L.

129. Glaucium Hill., makovec.

R. je belkasto sinjezelena. Pokončno st. je skoraj
•golo. Izmed golih ali kratkodlakavih 1. so spodnji
pecljati, zgornji pa obsegajo st. Cv. so citronasti
ali žolti. Črtalasta glavica je grbasto srhka. Po pe¬
ščenih krajih. St. in Prim.

Žolti m., G. flavum Cr.

180. Papaver L., mak.

1. Vztrajna r. ima plazečo koreniko, samo pritlične 1.

in enocvetno betvo. Pr. niti so šilaste. 2

Enoletna r. ima vretenasto k. Listnato st. nosi
navadno več cv. 3

2. L. so enojno pernatodelni, oddelki pa so široko-
suličasti, včasi dvo- do tronacepijeni in dlakavi.
Cv. so pomarančasti (beli). Na br. se razhaja po 4—6
trakov. P. po Kor., Kr. in Prim.

Pomarančasti m., P. aurantiacus Lois.

174

XXXV. Papaver&ceae.

L. so dvojno pernatodelni, oddelki pa so jaj-
častosuličasti, včasi dvo- do tronacepljeni in skoro
goli. Cv. so zlatorumeni. Na br. je po 5 — 8 trakov. P.

Kernerjev m., P. Kerneri Hayek.

3. R. je sinjezelena in skoro vsa gola. Stebelni 1. ob¬
segajo st., zgornji izmed njih so celi in nazobčani.
Cv. so rdeči, vijoličasti ali beli. Pr. niti se širijo
ob vrhu. Glavica je gola. Pitovna in udomačena r.

Vrtni m., P. somniferum L.

R. je + trdodlakava. Stebelni 1. ne obsegajo st.
ter so enkrat ali dvakrat pernatodelni ali pa per-
natonacepljeni. 4

4. Pr. niti so šilaste, glavica je gola. 5

Pr. niti se širijo ob vrhu, glavica je koci¬
nasta. 6

5. Vsa r. je sršasto kocinasta. Skrlatnordeči v. 1. imajo
ob dnu večkrat črno liso. Na br. je po 8—12 trakov,
ki se prekrivajo ob robu. Narobejajčasta glavica je
zaokrožena ob dnu. Po obdelani zemlji.

Divji m. (purpelica), P. rhoeas L.

St. in 1. so razkrečeno, cv. peclji pa pritisnjeno
kocinasti. Cv. so škrlatno ali opekasto rdeči. Po 7—9
trakov na br. se ne krije ob robu. Podolgasto ki-
jasta glavica se oži ob dnu. Po obdelani zemlji. St.

Dvomljivi m., P. dubium L.

6. Temnordeči cv. 1. imajo na dnu črno liso. Na br.
je po 4—5 trakov. Podolgasto kijasto glavico krijejo
pokončne kocine. Po njivah. Prim.

Ščetinasti m., P. argemone L.

Skrlatnordeči cv. 1. imajo na dnu črno liso. Na
br. je po 4—6 trakov. Okroglasto ali pakrožno gla¬
vico krijejo odmaknjene kocine. Po njivah. Prim.

Polutanski m., P. h^bridum L.

175

XXXVI. Capparidžceae. XXXVII. Cruclferae.

XXXVI. družina: Capparidaceae. kaprovnjače.

Zelnate r. ali grmi imajo enojnate
1.; prilistkov ni ali pa se preobražajo v
trne. Dvospolni c v. imajo podrastlo, so¬
merno in dvojno c v. odevalo, čegar L se
prekrivajo v brstu kakor strešniki. Č. in
v. sta četvero- do osmerolistna. Prostih
pr. je navadno mnogo, dvopredalaste
pralnice se opirajo s podolžnimi re¬
žami. Nadrastli in pecljati pst. se zra¬
šča iz več pl. I. Enopredalasta pic. nosi
pobočne s. letve, ki se razširijo v nepo¬
polne, neprave pretine ter nosijo mnogo
s. popkov. Eden vrat, ednabr. Pl. je ja¬
goda z lesasto skorjo ali glavica. S. ni¬
majo s. hraniva, zakriljen kalček nosi
zaviti kalici.

Edini domači rod. 131. Capparis.

131. Capparis L., kaprovec.

Okroglasti 1. so topi ali izrobljeni ter nosijo na
dnu namesto prilistkov po 2 trna. Posamezni, paz-
dušni cv. so beli ali bledordeči. Pl. je jajčast. Po
zidih in skalah. Prim. Bodeči k., C. spinosa L.

XXXVII. družina: Cruclferae, križnice.

Križnice so zelnate r., ki imajo na¬
vadno premenjalne in cele ali razde¬
ljene 1. Cv. se zbirajo v grozdih, ki jim
manjka ovršnega cv.,  izprva pa tudi v
češuljah ter nimajo krovnih lističev.
Dvospolni cv. so pravilni in podrastli.
Č. je četverolistna in odpadljiva. 4 (0)

176

XXXVII. Crucfferae.

zrebicati v. 1. ležijo med 5. 1. Pr. je 6;
četveromočni so, to je, dva zunanja sta
krajša, 4 notranji pa daljši (ali samo 4
daljši, ali samo 2 krajša). Pst. se zrašča
iz 2 pl. 1. Pic. je navadno dvopredalasta
z nepravim osrednjim pretinom, ob če-
gar obeh straneh se priraščajo na šivih
pl. listov s. letve. Številni (eden) s. popki
so vodoravni ali viseči in navadno za¬
krivljeni. Vrat je eden, obe br. sta prosti
ali se zraščata. Pl. se odpira navadno
dvoloputasto ter se imenuje lusk, ako je
štiri- ali večkrat tako dolg kakor širok,
ali pa 1 u š č e k, če je kvečjemu trikrat
tako dolg kakor širok. Včasi je pl. ore¬
šek, ki se sploh ne razpreza, ali pa čle¬
nasti lusk, ki razpada poprečno v e n o -
semenske členke. S. je brez hraniva,
' kalček ima kolenčasto zavito kore-
ničico.

Najtočneje določuješ križnice po pl. in po s.
Ako presekaš lušček poprečno in ako leži pretin v
krajšem premeru pakrožnega preseka, imenujemo
lušček  ozkopretinasti lušček (s. angusti-
septa) CD'  Ge pa leži pretin v daljšem premeru
pakrožnega preseka, se zove lušček  širokopre-
tinasti lušček (s. latisepta) 0- V kalčku se
krivi koreničica preznačilno k obema kalicama.
I. Koreničica leži ob boku ploščnatih kalic in s. so
navadno ploščnata; take križnice imenujemo bo-
k o k o r e n i e n i c e (pleurorhfzae) (S). II. Koreničica
leži na ravnem hrbtu ene izmed ploščnatih kalic
in s. so navadno podolgasta. Te križnice  so  h r b t o -
koreničnice (notorhfzae) (~) .  III. Obe kalici sta
■brazdasto vbokli in koreničica leži v brazdi. S. so

— 177

12

XXXVII. Cruclferae.

okrogla. Med luščekoplodimi jih ni. Take križnice
so brazdo k oreničnice  (orthoplbceae) (gL IV.
Poleg koreninice sta kaiici zaviti, tako da jih
včasi presekamo dvakrat, ako prerežemo s. To so
zavitokaličnice  (spirolbbeae) . V. Poleg ko¬
reninice se zavijata kaiici klekasto, tako da jih
presekamo včasi tri- do štirikrat, klekokalič-
n i c e (diplecolbbeae). Zavitokaličnice in klekokalič-
nic.o nahajamo samo med oreškoplodimi in lušče¬
koplodimi križnicami.

Kadar določuješ križnice, je torej treba rastlin
s precej zrelimi pl., ker so rebrca na zrelih lopu-
ticah tudi očitnejša ko na zelenih. S. se namakajo,
lupijo in režejo z ostrim nožem; drobnorezi se po¬
lagajo na steklo in preiskujejo s povečevalnim
steklom. Namočena drobna s. vlagaš v kapljico arab¬
skega gumija ter počakaš, da se strdi lepilo.

1. Pl. je lušček, lušče ko plode križnice.  2

Pl. je lusk, luskoplode križnice.  28

2. Členasti lušček je preščenjen med s. ter se ne raz-

preza dvoloputasto, temveč dozorel razpada poprečno
v 2 enosemenska členka. 3

Lušček ni členast ter se razpreza ali ne raz-
preza, nikdar pa ne razpada poprečno na členke. 5

3. V. je bel ali vijoličast. 4

V. je rumen. Spodnji pl. členek je eno- ali dvo-
semenski (ali prazen), zgornji pa obličast. ali jajčast
in enosemenski (f|. 154. Raplstrum.

4. Vztrajna r. z belimi cv. Spodnji pl. členek je prazen

in podoben pc., zgornji pa je obličast in enose-
semenski @>. 155. Crambe.

Enoletna r. z vijoličastimi cv. Spodnji členek

je vrtavkast, zgornji pa bodalast (S). 144. Cdkile.

5(2). Lušček je ozkopretinast CD; loputici sta zato čol-
nasti ali pa po hrbtu rebrati, oziroma krilati. 20

178

XXXVII. Cruclferae.

Lušček je v obrisu okrogel ali širokopretinast 0 ;
loputici sta zato poluoblasti, ploščnati ali drugoliki,

nista pa čolnasti. 6

6. Lušček je valjast, jajčast, hruškast, pakrožen ali

obel. 7

Lušček je + hrbtnostisnjen 0. 14

7. Lušček se odpira. 11

Lušček se ne odpira (orešek). 8

8. Lušček je dvopredalast. 9

Lušček je enopredalast ali nepopolno dvopre¬
dalast. 10

9. Jajčasti ali podolgasti lušček ima 2 predala, dru¬
gega nad drugim, ali 2 para predalov, drugega
nad drugim; predali so enosemenski <*wi).

178. Bunias.

Lušček je hruškast in tropredalast, zgornja pre¬
dala ležita drugi poleg drugega ter sta prazna (gg).

145. Myagrum.

Oblasti lušček, čegar trpežni vrat tvori kljunček,
ima 2 enosemenska predala, drugega poleg dru¬
gega ( S) . 175. Euclidium.

10. Cv. so rumeni. Oblasti lušček ima dolg, nitast

vrat (gg). 164. Neslia.

Cv. so beli. Okroglastojajčasti lušček ima kratek,
debel vrat #. 146. Calepina.

11 (7). Lušček je obel, obličast ali pakrožnat. Kadar se
lušček razpreza, ostaja njegov vrat na pretinu. 12

Cv. so rumeni. Loputici hruškastega luščka sta
enorebrni. Kadar se razpreza lušček, odpada vrat
z eno loputico (gg) . 163, Camelina.

12. Niti daljših pr. so pravokotno ulomljene v sredi.
Loputici sta nejasno enorebrnati (S).

140. Kernera.

Pr. niti niso ulomljene pravokotno. 13

12 *

179

XXXVII. Crucfferae.

13. Luščkovi lopatici sta enorebrni ( «s£) .

13!). Cochlearia.

Luščkovi loputici nimata rebrca ( «s) .

117. Nastiirtium.

14 (6). Lušček se razpreza. 15

Cv. so beli. Mrežastožilnati in enosemenski

luščki imajo ob robu vzvišeno črto ter se ne od¬
pirajo (S) . 141. Peltdria.

15. Vsi ali vsaj krajši pr. nosijo ob dnu tope, krilate

ali ščetinaste zobce. 16

Pr. nimajo ob dnu zobcev. 17

16. Cv. so vsaj izprva rumeni. V predalih okroglastega

luščka je po 1 — 4 s. popkov (S). 171. Al^ssum.

Cv. so beli. V obeh predalih je po 6 ali po več
s. popkov ( 5s) . 173. Berteroa.

17. Lušček je nasajen poleg po. na dolgem podstavku.
Peclji s. popkov se priraščajo k pretinu čsS).

16C. Lunaria.

Lušček nima podstavka, temveč sedi na cve-
tišču. 18

18. Cv. so beli. Lušček je enosemenski (S).

172. Lobularia.

Lušček obdaja dvoje ali več s. 19

19. Peclji s. popkov se priraščajo k pretinu. V vsakem
luščkovem predalu sta 2 s. (5s). 137. Petrocallis.

Peclji s. popkov so prosti. V vsakem luščkovem
predalu je mnogo s. (S). 165. Draba.

20 (5). CD  Lušček se ne razpreza : ako pa se cepi na lopu¬
tici, ne iztresa s. 21

Lušček se razpreza in iztresa s. 23

21. Dvopredalasti lušček je ob vrhu izrezan ali top in

očalast ali ledvičast. 22

Enopredalasti lušček je podolgast ali kijast in
ob vrhu top ali jedva izrezan (5£) . 147. Isatis.

180

XXXVII. Cruclferae.

22. Cv. so rumeni. Ploščnati lušček je ob robu krilat

in očalast (S) . 134. Biscutella.

C v. so beli. Ledvičasti lušček je mrežasto na¬
guban ob robu, ni pa krilat, temveč češljato zobat.
Klekokaličnica. 133. Cordnopus.

23. Cv. so beli ali rdečkasti. Po 2 daljša pr. se skla¬

njata lirasto ter sta ob notranji strani krilata. Lu¬
šček je krilat (=)• 136. Aethionema.

Pr. ob notranji strani niso krilati. 24

24. Luščkova predala sta enosemenska. 25

Luščkova predala sta dvo- do mnogosemen-
ska. 26

25. Vsi v. I. so enakoveliki (včasi jih ni). Srčasti, jaj¬

časti ali okroglasti lušček je po hrbtu krilat ali
hrbtičav (~). 132. Leptdium.

Zunanji v. 1. v cešulji so večji od notranjih.
Na vrhu izrezani lušček ima čolničasti in hrbtičavi
loputici (*S). 135. Ibčris.

26. Lušček je zgoraj srčasto izrezan in ima po hrbtu

krilati loputici (§2). 138. Thlaspi.

Luščkovi loputici sta po hrbtu samo hrbtičavi. 27

27. Luščkova predala obdajata po 2 s. (5S).

161. Hutchtnsia.

Luščkova predala obdajata po 6 do mnogo s. (^) .

162. Capsella.

Luskoplode križnice.

28(1). Lusk se ne razpreza, temveč ali razpada na po¬
prečne enosemenske členke ali pa sploh ne raz¬
pada 0. 153. Rdphanus.

Lusk se razpreza z loputicama. 29

29. Br. je iz 2 pokončnih in vzporednih ploščic. S. vsa¬
kega predala ležijo v eni vrsti. 30

Br. je topa, glavičasta ali topo dvokrpa. 32

181

XXXVII. Cruciferae.

30. Majhni cv. so vijoličasti. Br. je složkasta. Loputici

sta trorebrati (S). 174. Malcolmia.

Br. je obličasta ali pakrožna. 31

31. Brazdni ploščici sta po hrbtu grbasti in se nazadnje

nekoliko razvihata (S). 177. Matthtola.

Br. ploščici sta po hrbtu ploščnati in pakrožni
ter se ne zavihata. Loputici sta enorebrni (5g).

176. Hesperis.

32. Luskovi loputici sta brezrebrni ali le ob dnu ne-

očito enorebrni. 33

Luskovi loputici sta eno-, tro- ali petero-
rebrni. 36

33. Lusk je valjast ali skoro valjast. S. vsakega pre¬
dala ležijo v 2 vrstah (S). 157. Nastiirtium.

Lusk je navadno ploščnat S. vsakega predala
ležijo v eni vrsti. 34

34. Dlačice na r. se razraščajo navadno vilasto ali
mnogovejnato. Vrat je jako kratek ali ga ni (S).

168. Arabis.

Dlačice na r. so enojnate. Vrat je dolg. 35

35. Mesnato koreniko krijejo zobati ali rogljasti lusko-
listi. Kalici imata navznoter zavihane robove («).

159. Dentaria.

Vlaknata korenika nima luskolistov. Peclji s.
popkov so nitasti. Kalici sta ploščnati (S).

158. Cardamlne.

36(32). S. vsakega predala ležijo v eni vrsti. 37

S. vsakega predala ležijo v dveh vrstah. 47

37. Cv. je rumen. Globoko dvokrpa br. nosi zavihani
krpi (S) . 170. Cheiranthus.

Br. je topa, nerazdeljena ali le nekoliko iz¬
rezana. 38

38 Cv. so beli. 39

Cv. so očito rumeni. 42

182

XXXVII. Crucfferae.

39. Lusk je skoro četverorob, njegovi loputici sta tro-

rebrni (=) . 142. AUiaria.

Luskovi loputici sta enorebrni. 40

40. Lusk je ploščnat (*2E). 168. Arabis.

Lusk je valjast ali četverorob. 41

41. St. je proti dnu dlakovo, dlačice so vilaste. S. so

gladka (•==). 166. Stenophragma.

R. je vsa gola (=|i). 179. Conrlngia.

42(38). Lusk nosi kratek in neočiten ter trpežen vrat, tako-
zvani kljunec. 43

Luskov kljunec je dolg. 46

43. Valjasti lusk ima vzbokli loputici. 44

Lusk je četverorob ali stisnjeno četverorob. 45

44. Cv. so rumeni. Luskovi loputici sta očito trore-

brni (gg ). 143. Sis^mbrium.

Cv. so belkasto rumeni. Luskovi loputici sta
enorebrni, poleg osrednjega sta včasi še 2 slabi in
malo očiti rebrci (§>. 151. Erucdstrum.

45. Vsaj spodnji 1. so pernatodelni ali pernato razre¬

zani in lirasti. Lusk nosi kratek kljunec (S).

156. Barbaraea.

L. niso razdeljeni. Lusk nima kljunca ( Sl .

169. Erjsimum.

46(42). Luskovi loputici sta očito tro- do peterorebrni.
Luskov kljunec je ostro stisnjen (f§). 149. Sinapis.

Luskovi loputici sta enorebrni ali pa še imata
razen tega 2 slabi, vijugasti rebrci, ki nastajata iz
združenih žilic. Luskov kljunec je skoro valjast ©.

152. Br&ssica.

47 (36). Lusk nosi očit kljunec. 49

Lusk nima kljunca. 48

48. Cv. so belkasto rumeni. Luskovi loputici sta plošč-
nati @t. 167. Turrttis.

Cv. so beli. Luskovi loputici sta vzbokli (S) .

166. Stenophrdgma.

183

XXXVII. Cruclferae.

49. Cv. so rumenobeli. Lusk nosi dolg kljunec. S. je
obličasto f|. 148. Eruca.

Cv. so rumeni. Lusk nosi kratek kljunec. Jaj¬
často ali podolgasto s. je nekoliko stisnjeno (jj).

150. Diplotaxis.

132. Lepidium L., perečica.

1. Vsi 1. so celi, podolgasti, zasločeno ali neenako na¬
zobčani in sivo puhasti. Spodnji 1. se ožijo v pc.,
zgornji sedeči pa obsegajo st. s pulčičasto srčastim
dnom. Cv. so beli. Okroglasto trikotni lušček je ob
dnu srčast ter ima nekoliko napeti in hrbtičavi
loputici. Nitkasti vrat je dolg kakor tretjina luščita.
Ob potih in po pašnikih.

Lakotniška p., L. draba L.

Lušček je okroglast ali pakrožnat. Vrat je jako
kratek ali ga ni. 2

2. Lušček je proti vrhu široko krilat. 3

Lušček ni krilat ali je jedva očito krilat. 4

3. Gola r. je sinjeslivasta. L. so enkrat ali dvakrat

pernato razdeljeni; oddelki so črtalasti ali črtalasto
suličasti. Najvišji st. 1. so črtalasti in celi. Cv. so
beli. Luščki so na pokončnih pc. Pitovna in udo¬
mačena r. Setvena p., L. satfvum L.

R. je kratkodlakava. Pecljati pritlični 1. so na¬
vadno lirasto pernatodelni, sedeči st. 1. pa so po¬
dolgasti ali suličasti in obsegajo st. s puščičastim
dnom. Cv. so beli. Luščki stojijo na vodoravnih pc.
Po njivah. Št., Kr. in Prim.

Poljska p., L. campestre R. Br.

4. Vsi 1. ali vsaj spodnji 1. so enkrat do trikrat per¬
natodelni. 5

Vsi 1. so celi ali pa so pritlični 1. pernato na¬
cepljeni. 6

184

XXXVII. Cruclferae.

5. L. so očito dvoliki. Spodnji 1. so dva- do trikrat
pernatodelni s črtala.stirni oddelki. St. 1. so celi in
celorobi, okroglo pakrožni ter sedijo in obsegajo
st. s srčastim dnom. Mali cv. so citronasto rumeni.
Iz Og. k nam zanesena r. raste po pustili krajih in
ob potih. Prorastla p., L. perfoliatum L.

R. je drobno puhasta. Spodnji 1. so enkrat do dva¬
krat pernatodelni s črtalastimi oddelki, zgornji pa
so črtalasti in celorobi ali pa nekoliko nazobčani.
Cv. v. je bel, navadno pa ga ni. Pr. sta 2. Ob potih.

Grobeljna p., L. ruderale L.

8. L. so podolgasto lopatičasti in napiljeni ali pernato
nacepljeni, zgornji pa črtalasti in celorobi. Jajčasti
lušček nosi ob vrhu kratek vrat. Cv. so beli. Ob
^ potih in ob zidih. Prim.

Travolistna p., L. graminifdlium L.

L. so narezano napiljeni, in sicer so jajčasti
spodnji 1. topi in pecljati, zgornji pa jajčasto suli¬
časti in celorobi. Lušček je okroglast. Cv. so beli.
I*  Pitovna in udomačena r.

Širokolistns p-, L. latifdlium L,

133. Coronopus Hall., odra.

R. je gola, vejnato st. ležeče. L. so pernatodelni
s črtalastimi ali klinasto podolgastimi oddelki;
pritlični 1. sestavljajo rožico. Cv. so beli. Po paš¬
nikih in ob potih. Kr. in Prim.

Polegla o. (sračja noga), C. procumbens Gilib.

134. Biscutella L., ižesniea.

Spodnji 1. so podolgasto klinasti, celorobi ali
nazobčani in goli ali sršasto dlakavi. Zgornji 1. so
suličasti, ob dnu srčasti in sedijo. Cv. so citronasto

185

XXXVII. Cruciferae.

rumeni. Luščki so izrezani ob vrhu in na dnu.
Po kamenitih krajih.

Uglajena i. (sparnica), B. laevigata L.

135. Iberis L., grenik.

1. Stebelni 1. so celorobi ali pa so izmed njih kveč¬
jemu spodnji nekoliko nazobčani. 2

Vsi 1. so nazobčani ali pernato nacepljeni, ozi¬
roma pernatodelni. 4 •

2. R. je zimzeleno šibje. Precej debeli I. so goli, celo¬

robi in ob vrhu vsi topi; spodnji 1. so črtalasti.
Cv. so beli. Okrogli luščki se zbirajo na vodoravnih
pc. v kratkem in gostem grozdu; ob vrhu so luščki
zaokroženi ali le malo izrezani. Po kamenitih krajih
pri Trstu. Zimzeleni g., I. sempervlrens L.

R. je enoletna. L. so vsi koničasti. Luščki so '

ob vrhu izrezani. 3

3. L. so suličasti, cv. mesno- ali rožnordeči. Grozd s
pl. je jajčast in gost. Luščki stojijo na pokončnih ti
pc. in so dvonacepljeni ob vrhu, ker sta pokončna
in priostrena odcepka tako dolga kakor pretin. Pi-
tovna in udomačena r.

Kobulasti g., I. umbellata L.

Veje se krečijo. L. so črtalasti, le spodnji so su¬
ličasti. Cv. so beli ali bledovijoličasti. Grozd s pl.
je podolgast in rahel. Luščki stojijo na odmaknjenih
pecljih in so ob vrhu dvokrpo izrezani, ker sta
pokončni in priostreni krpi krajši od pretina. Po
kamenitih krajih. Kr. in Prim.

Srednji g., L intermčdia Guersent.

4. Ob dnu klinasti 1. so podolgasti, topi in proti vrhu

ob obeh robih globoko dvo- do trozobi. Cv. so beli
(vijoličasti). Luščki so izrezani ob vrhu, krpici ob
izrezi sta trikotni in koničasti. Pitovna in udoma¬
čena r. Gorjupi g., L amara L-

186

XXXVII. Cruclferae.

Ob dnu klinasti 1. so črtalasti in dvo- do tro-
delni ali pa so ob vrhu dvoparno pernatodelni s
črtalastimi in topimi oddelki; zgornji 1. pa so včasi
črtalasti in celorobi. Cv. so beli. Luščki so izrezani
ob vrhu, krpici ob izrezi pa sta topi. Pitovna in
udomačena r. Pernati g., I. pinnata L.

136. Aethionema R. Br., kamenica.

R. je gola, st. kipeče. Spodnji, podolgasto naro-
bejajčasti 1. se ožijo v kratek pc.. zgornji podolga¬
sto črtalasti sedijo. Vsi 1. so celorobi in sinjezeleni.
Cv. so beli ali mesnordeči. Širokokrilati luščki so
okroglasti; krili pa sta trakasto regasti. Po kame-
nitih krajih. Navadna k., Ae. saxatile R. Br.

137. Petrocallis R. Br., gruščnica.

Drnasta r. dela pritlično 1. rožico. Debeli in kli¬
li nasti L sedijo in se svetijo. Ob vrhu so tro- do

peteronacepljeni, ob robu pa vejicati. Veliki in za¬
okroženi v. 1. so vijoličasti ali rožnordeči. Pakrožni
luščki so goli. P. Pirenejska g., P. pyrenaica R. Br.

138. Thlaspi L., mošnjak.

1. Cv. so beli ali včasi nekoliko rdečkasti. Luščki se

zbirajo na podaljšanem, rahlem grozdu. 2

Cv. so bledovijoličasti (beli). Luščki se zbirajo v
gosti češulji. P

2. Vztrajna r. dela rahle drne in poganja iz mnogo-

glave korenike jalove, pritlične mladike. 5

Enoletna, gola r. ima vretenasto k. ter ne po¬
ganja jalovih mladik. 3

3- Gola r. je sinjezelena. L. so celorobi ali redkona-
zobčani; jajčasti ali okroglasti in pecljati spodnji
J. sestavljajo 1. rožico, jajčasto podolgasti st. 1. pa

187

XXXVII. Crucfferae.

'sedijo s srčastim dnom. Cv. so beli. Okroglasto na-
robesrčasti luščki so široko krilati. S. je gladko. Po
njivah. Prorastli m., Th. perfoliatum L.

Gola r. diši po česnu. St. 1. se ožijo ob dnu in
so puščičasti. Cv. so beli. S. je nagubano ali jami-
často. 4

4. R. je travnozelena. L. so celorobi ali zasločeno na¬
zobčani ; spodnji so podolgasto narobejajčasti, st. pa
podolgasti. Lušček je ploščnat in širokokrilat. S. je
vzdolž slokasto nagubano. Po obdelanih in pustih
krajih. Njivski m., Th. arvčnse L.

R. je sinjezelena. Narobejajeasto podolgasti 1. so
eelorobi ali nekoliko nazobčani. Lušček je trebu-
šato napet in ozkokrilat. Na s. se razvrščajo jamice
mrežasto. Po njivah. Št. in I.

Česnov m., Th. alliaceum L.

5(2). Gola r. ima celorobe ali inalo nazobčane 1. Pritlični
L so narobejajeasto podolgasti, st. pa pakrožno po¬
dolgasti. Beli cv. so včasi rožnordeče nadahnjeni.
Izprva rumene prašnice postajajo vijoličaste in črne.
Luščki so trikotno narobesrčasti, vrat na njih ne
presega izreze ali jo le jedva presega. Po kameni-
tih krajih. Kor., Kr. in Prim.

Alpski m., Th. alpestre L,

St. 1. so ob dnu srčasti. Cv. so beli, prašnice
vedno rumene. Vrat presega luščkovo izrezo. 6

6. R. raste v + gostih drniii. Iz korenike poganjajoče
mladike so kratke. L. so narobejajeasto podolgasti. 7

R. raste v + rahlih drnih. Iz korenike poganja¬
joče mladike se daljšajo kakor živice. Pritlični 1. so
jajčasti ali okroglasti, st. pa jajčasti ali podolgasti. S

7. R. je sinjezelena. Č. je navadno + škrlatnordeča.
Luščkovo krilo je vsaj tako široko kakor predal.
Po kamenitih krajih. Rani m., Th. praecox Wulf.

- 188  —

XXXVII. Cruciferae.

Č. je zelenkasta ali rumenkasta. Luščkovo krila
je ožje ko predal. P. in Pp.

Kernerjev m., Th. Kerneri Huj.

8. Vsi 1. so goli in temnozeleni. Cv. so beli. Okrog-
lasto narobesreasti lušček je zaokrožen ob dnii, ob
vrhu pa širokokrilat. Po kamenitih krajih Kor.,
Kr. in Prim. Gorski m., Th. montanum L.

Samo sinjezeleni st. 1. so goli. Podolgasto na-
robeslčasti lušček je klinast ob dnu, ob vrhu pa
jedva krilat. P. Planinski m., Th. alpinum Cr.

9 (1). Celorobi 1. so okroglasti ali lopatičasti, st. pa se_-
dijo z ušatim dnom. Lušeki so zaokroženi ob vrliu
in obdajajo v predalih po 6 s. popkov. l?o visokijh
P. Okroglolistni in., Th. rotundifplium Gaud.

Izmed podolgastih 1. so pritlični nazobčani, st.
pa niso ušati. Lušček je izrezan ob vrhu in obdaja
v predalih po 8—12 s. popkov. P. po Kor. in Kr.

Čebulolistni m., Th. cepaea^folium Koch.

139. Cochlearia L., žličnica.

Gola r. ima precej visoko, navadno vejnato in
nmogolistno st. Dolgopecljati pritlični 1. so ledvi-
časti in ob robu zasločeni; manjši st. 1. so trioglato
jajčasti ali okroglasti in zasločeno ali robato na¬
zobčani. Cv, zbrani v rahlem grozdu, so beli. Pi-
tovna in udomačena r.

Pirenejska ž., C. pyrendica D. C.

Gola r. ima nizko, malo razrastlo in malolistno
st. Pecljati pritlični 1. so trioglati ali rombasti in
približno tako veliki kakor st. L, ki so jajčasti ali
rombasti in dostikrat celorobi. V gostem grozdu
zbrani cv. so beli. P. po Kor. (Golovec in Svinska
P.) Planinska ž., C. excelsa Zahlb,

189

XXXVII. Cruciferae.

140. Kernera Med., kernerica

R. je gola ali nekoliko dlakava ob dnu. Pritlični
1., ki tvorijo rožico, so podolgasto narobejajčasti in
se ožijo v pc. Cv. so beli, goli luščki obličasti. P.

in Pp. Kamenena k., Kernčra saxatilis Rchb.

141. Peltaria L., ploščevica.

R. diši po česnu. Korenika poganja živice in
pokončno ali kipeče st. Goli in sinjezeleno nadah-
njeni 1. so celorobi ali nekoliko zasločeni; pritlični,
dolgopecljati 1. so jajčasti ali okroglasti, st. pa jaj¬
časti ali suličasti. Cv. so beli. Viseči luščki so
okrogli. Ob gorskih potokih. St., Kr. in Prim.

Česnova p., P. alliacea L.

142. Alliaria Adans., česnovka.

R. diši po česnu in je skoraj vsa gola. Pokon¬
čno st. nosi pecljate L; spodnji so ledvičasti ali
srčasto okroglasti in debelo narezani, zgornji pa
srčastojajčasti ali trioglati in neenako šobasto na¬
zobčani. Cv. so beli. Luski se odmikajo pokon¬
čno od cv. vretena in so tako debeli kakor njihov
pc. Po grmovja. Navadna A. officinalis Andrz.

143. Sisymbrium L., dihnik.

1. Puhasta r. poganja pokončno in razkrečeno vejnato
st. Spodnji 1. so škrbinasto pernato nacepljeni. Iz¬
med zasločenih ali nazobčanih odcepkov so stran¬
ski podolgasti ali suličasti, ovršni pa je večji, tri-
oglat ali kopjast. Cv. so rumeni. Šilasto priostreni
luski so tako debeli kakor njihovi pc. ter se pri¬
tiskajo z njimi vred k cv. vretenu. Ob potih in
po pustih krajih.

Navadni d. (svinek), S. officinale Scop-

190

XXXVII. Cruciferae.

Črtalasti luski so valjasti do vrha in se odmi¬
kajo s pc. vred od cv. vretena. 2

2. Togo st. je pokončno in vejnato. Celi 1. so podol-
gasto suličasti, nazobčani in mehkodlakavi z enoj-
natimi dlačicami. Zreli luski so širši in šestkrat
daljši od pl. pc.; goli so, nekoliko izpreviti ter se
nekoliko odmikajo od cv. vretena. C v. so žolti. S.
je črtalasto podaljšano. V grmovju po vlažnih krajih.

Togi d., S. strictissimum L.

L. so različno razdeljeni. S. je podolgasto ali
jajčasto. 3

3. R. je zavoljo vejnatih dlačic sivo puhasta in ima

dva- do trikrat pernato razrezane L; odrezki so
tanko črtalasti ali črtalasto suličasti. Cv. so rumeni.
Zreli luski so debelejši in dva- ali trikrat daljši od
svojih pc., s katerimi vred se vzdigajo. Ob potih
in po njivah. Tankolistni d., S. sophia L.

L. so vsi škrbinasto pernatonacepljeni ali pa
so zgornji 1. enkrat pernato razrezani. 4

4. R. je ob dnu ščetinasto dlakava. Zgornji 1. so en¬
krat pernato razrezani z ozkočrtalastimi odrezki.
Spodnji škrbinasto pernatodelni 1. nosijo jajčaste
ali suličaste oddelke. Odpadljivi cv. v. je bledoru-
men. Zreli luski so približno tako debeli kakor peclji
in približno desetkrat daljši od njih. Ob potih in
po obdelani zemlji. Kr., Prim.

Ogrski d., S. sinapistrum Cr.

Vsi 1. so škrbinasto pernatonacepljeni ali pa so
najvišji nerazdeljeni. 5

3. R. je kratko- in sivo dlakava, ob vrhu pa včasi
gola. Sobasto ali neenako nazobčani 1. odcepki so
na spodnjih 1. jajčasti ali podolgasti, ovršni odce-
pek pa je kopjasto trioglat. Cv. so žveplenorumeni.
Zreli luski so približno tako debeli kakor njihovi
pc. in približno desetkrat daljši od njih, ter se

191

XXXVII. ČruCifefaeV

precej krečijo od cv. vretena; mlajši luski pa sd
krajši od češulje. Po njivah.

Iztočni d., S. orient&le L.

R. je travnozelena. Pc. so tanši od liiskov. 6
'6. St. je golo ali kratkodlakavo, 1. pa so goli. L. od-
'cepki so podolgasti ali suličasti, proti vrhu pa se
spajajo večkrat v kopjast, trioglat odcepek. Majhni
' ditrOhastorumeni Cv. imajo do 2 mm dolge v. 1.
Mlajši luski segajo Srez češuljo, zreli pa so približno
osethkrat daljši od svojih pc. in ležijo vodoravno.
M)b potih in po njivah. Gor. (pri Gorici.)

Dolgolistni d., S. Irio L.

R. je gola ali jako redkodlakava. L. odcepki so
tritfglati ali suličasti, proti vrhu pa se spajajo več-
krat v kopjast odcepek. Zlatorumeni v. I. so 4 do
7 mm dolgi. Mlajši luski ne segajo črez češuljo;
zreli so tri- do štirikrat daljši od svojih pc. in po¬
končno razkrečeni, za mlada pa se krivijo na vse
strani. Po kamenitih krajih. Kr.

Avstrijski d., S. austriacum Jacq.

144. Cakile Adans., gorjuša.

Gola, sinjezelena r. ima kipeče št. Mesnati 1. so
pernatodelni ali nazobčani. Cv. so Vijoličasti. Zgornji
členek kratkopecljatih luskov je bodalast. G. m.

Primorska g., C. maritima Scop.

145. Myagrum L., riža.

St. je pokončno. Goli, sinjezeleni 1. so podol*
'gasti. Spodnji sestavljajo 1. rožico, se ožijo proti
pc. in so šobasto pernatonacepljeni ali nazobčani;
st. 1. {ja sedijo s puščičastim dnom in so celorobi
ali malo nazobčani. Cv. so rumeni, cv. pc. kijasti.
Med žitom. Prorastla r., M. perfoliatum !<■

192

XXXVII. Crucffcrae.

146. Calepina Adans., gorjupica.

St. je pokončno ali kipeče. L. so goli ali redko-
dlakavi. Pritlični sestavljajo 1. rožico in so šobasto
ali škrbinasto pernatonacepljeni, podolgasti st. 1.
so nazobčani ali celorobi in obsegajo st. s pušči-
častim dnom. Cv. so beli, 1 useki nagubani. Po njivah.
Prim. Nepravilna g., C. irregularis Thell.

147. Isatis L., oblajst.

Gola ali ob dnu redkodlakava r. ima pokočno
st. L. šo celorobi ali malo nazobčani; spodnji po¬
dolgasti 1. se ožijo v pe., zgornji suličasti pa ob¬
segajo st. s puščičastim dnom. Cv. so rumeni. Goli,
viseči luščki so črtalastokijasti ali narobejajčasti.
Po kamenitili krajih. Kor. in Kr.

Barvarski o. (silina), I. tinetoria L.

148. Eruca Adans., rukvica.

R. je navadno trdodlakava in nosi lirasto per-
natodelne 1. s koničastimi, nazobčanimi oddelki.
Cv. pc. so krajši od odpadljive č., v. je rumenobel
in vijoličasto žilnat. Ob potih in po pustih krajih.
Kr. in Prim. Setvena, r, E. sattva Lam.

149. Sinapis L., gorjušica.

L. so jajčasti in neenako nazobčani, spodnji pa
skoro lirasti. Cv. so rumeni. Luski so črtalasto va¬
ljasti in tako dolgi kakor odpadljivi dvorezni
kljunček ali pa daljši od njega. Loputici sta trore-
brni. Po obdelani zemlji. Njivska g., S. arvensis L.

L. so pernatodelni ali lirasto pernatokrpi. .Jaj¬
časti ali podolgasti oddelki so debelo in neenako
nazobčani ali nekoliko krpasti. Cv. so rumeni. Luski

— 193

13

XXXVII. Ciuciferae.

so podolgasto valjasti in tako dolgi kakor stisnjeni
ter dostikrat ukrivljeni kljunček ali pa krajši od
njega. Loputici sta peterorebrni. Bela g., S. alba L.

150. Diplotaxis D. C., rukulja (dvoredec).

St. je ob dnu polugrmasto, vejnato in lisfnato.
L. so pernato nacepljeni ali razdeljeni (celi) s po-
dolgastimi ali črtalastimi oddelki. Peclji razcvelili
cv. so približno dvakrat daljši od 6—13 mm dolgih,
citronastorumenih cv. 1., pl. pa je daljši od pc. Luski
ležijo na kratkem podstavku in se krečijo pokončno.
Po pustih krajih.

Tankolistna r., D. temiifdlia D. C.

Zelnato st. je listnato samo ob dnu. Podolgasto
klinasti 1. so neenako ali šobasto nazobčani ali pa
pernato nacepljeni z jajčastimi ali podolgastimi od-
cepki. Pc. razcvelili cv. so približno tako dolgi ka¬
kor 6 mm dolgi eitronastorumeni cv. L, pl. pa daljši
od pc. Luski nimajo podstavka in se krečijo po¬
končno. Po njivah. Pozidna r., D. inuralis D. C.

151. Erucastrum Preši., riga.

1. Spodnji, sinjezeleni in sivodlakavi 1. so pecljati, li-
rasto šobasti ali pernatonacepljeni z večjim ovrš-
nim odcepkom, zgornji pa sedeči, črtalasto suličasti,
celorobi in goli. Cv. so bledorumeni. Lusk je debel
kakor pc., toda trikrat daljši od njega; pc. se pri¬
tiskajo k cv. vretenu. Po pustih krajih v I.

Siva r., E. incanum Koch.

Pc. so drobnejši od luskov ter se odmikajo +
od cv. vretena. 2

2. L. so šobasto pernatonacepljeni ali pernatodelni s
podolgastimi in topo nazobčanimi oddelki. Cv. grozd
nosi na dnu krovne lističe. C. 1. se odmikajo po-

194

XXXVII. Ciucfferae.

končno, cv. 1. so zelenkasto r imeni. Daljši pr. se
pritiskajo k vratu. Po obdelani zemlji. Št.

Polliehova r., E. Pollichii Schimp in Spenn.
L. so šobasto pernato razrezani ali pernatodelni
s podolgastimi, neenako robato nazobčanimi od¬
delki. Grozd nima ob dnu krovnih lističev. Č. 1.
ležijo vodoravno, cv. 1. so citronastorumeni, daljši
pr. se odklanjajo od vrata. Po pustih krajih.

Toporoba r., E. obtusangulum Rchb.

152. Brassica L., broskva.

Vztrajna r. ima mnogoglavo koreniko in je vsa gola
ali le ob dnu redko ščetinasto dlakava. Spodnji
pecljati 1. so podolgasto suličasti in šobasto krpasti,
krpe so zaokrožene ali šobasto pernatodelne. Zgor¬
nji črtalasti 1. sedijo. Rumeni cv. se zbirajo v groz¬
dih, ki se podaljšajo pozneje Luski se dvigajo in
so dvakrat daljši od svojih pc. Po vlažnih krajih.
Kr. (pri Vipavi). Močvirska b., B. palustris Pirona.

Enoletna ali dvoletna r. ima vretenasto ali re-
pasto k. 2

H. je gola ali ob dnu redko ščetinasto dlakava. Vsi

I. so pecljati. Spodnji 1. so lirasto pernatodelni z
veliko, šobasto nazobčano ovršno krpo, zgornji so
suličasti in celorobi. Pc.' rumenih cv. in luskov se
pritiskajo k cv. vretenu. Pitovna in podivjana r.

Črna b., B. nigra Koch.
Zgornji 1. sedijo. Luski se odmikajo od cv. vre¬
tena. 3

V razcvetju ležijo odprti cv. niže ko zgornji cv.

brsti ali pa enako visoko. Cv. so žvepleno ali citro-
nasto rumeni. Pr. so vsi pokončni. 4

V razcvetju ležijo odprti cv. više ali včasi celo
niže ko zgornji cv. brsti. Cv. so zlatorumeni. Krajši

13*

195

XXXVII. Crucfferae.

pr. se odmikajo izprva od pic., pozneje pa dvi¬
gajo. 5

4 .  Odprti cv. in cv. brsti so približno enako visoki.
C. je 3 mm dolga, majhni v. 1. so narobejajčasto
podolgasti in še enkrat tako dolgi kakor č. Ho
pustih krajih pri Trstu.

Perzijska b., B. persica Boiss.

Odprti cv. so mnogo nižji ko cv. brsti. C. je
8 mm dolga, veliki v. 1. so lopatičasti in skoro še
enkrat daljši od č. Pitovna in udomačena r. z mno¬
gimi zvrstmi. Kapus, B. oleracea L.

5. Vsi 1. so sinjezeleni. Odprti cv. ležijo niže nego cv.
brsti. Č. 1. se slednjič odmikajo pokočno. Pitovna
(kavlja) in podivjana r. Ogrščica, B. napus L.

Spodnji 1. so travnozeleni, zgornji pa sinjezeleni.
Odprti cv. so enako visoki kakor cv. brsti ali pa
višji. C. 1. se odmikajo slednjič vodoravno. Pi¬
tovna (repa) in samorastla r. Repica, B. rapa L.

158. Raphanus L., redkev-

1. Cv. so beli, svetlo vijoličasti, navadno pa vijoličasto

premreženi. Zreli lusk je preščenjen med posamez¬
nimi s. in se cepi na enosemenske členke. 2

Vijoličasti ali beli cv. so temno žilasti. Podol¬
gasti lusk je med s. le malo preščenjen ali pa ni
preščenjen ter se tudi ne cepi na členke. Pitovna
in udomačena r. Setvena r., R. sativus L.

2. Spodnji 1. so lirasto krpasti. Valjasti lusk je robat,
kadar je suh, in razpada na 3—8 členkov. Po ob¬
delani zemlji. Njivska r., R. raphantstrum L.

Spodnji 1. so pretrgano pernatonacepljeni in li-
rasti. Stožkasti lusk je le nekoliko regast, kadar je
suh, ter razpada na 1 — 5 členkov. Po obdelani
zemlji. Kr. in Prim. Kratkoluska r., R. landra Mor.

196

XXXVII. Crucfferae.

154. Rapistrum Cr,, repnica.

Spodnji, trdodlakavi I. so pernatodelni s podol-
gastimi, robato nazobčanimi oddelki, zgornji goli
pa pernatonacepljeni ali celi. Cv. so citronasto ru¬
meni. Kratkostožkasti vrat g ilega luščka je krajši
od zgornjega luskovega členka. Ob potih in po
njivah. St., Kr. in Prim.

Vztrajna r., R. perenne Ali.

Vsi 1. so trdodlakavi; spodnji so lirasti in šo-
basto ali kratko nazobčani z veliko ovršno krpo,
zgornji pa podolgasti in celi. Cv. so citronasto ru¬
meni. Nitkasti vrat dlakavega luščka je daljši od
zgornjega ktščkovega členka. Po njivah. Št., Kr. in
Prim. Grbasta r., R. rugosum Ali.

155. Crambe L., pustoljub.

Pokončno in vejnato razkrečeno st. je spodaj
ščetinasto dlakavo, zgoraj golo. Spodnji pecljati in
travnozoleni 1. sestavljajo 1. rožico in so enojno ali
dvojno pernatonacepljeni, zgornji sedeči in sinje-
zeleni 1. so suličasti in šobasto ali pernato krpasti
ali pa le nazobčani. Cv. so beli. Dolgopecljati
luščki se dvigajo. Po obdelani zemlji. Prim.

Tatarski p., C. tataria Jacq.

156. Barbaraea Beckin., barbica.

1. Podolgasto jajčasta ovršna krpa spodnjih 1. je večja
ko stranske krpice, ki jih je po 2-3 parov. Srednji 1.
so lirasto pernatodelni, zgornji pa so nerazdeljeni
in vijugasto nazobčani. Rumeni v. 1. so za tretjino
daljši od č. 1. Ravni in pokončni luski se pritiskajo
k cv. vretenu. Po vlažnih krajih. Št., Kr. in Prim.

Toga C., B. stricta Andrz.

Okroglasta ovršna krpa spodnjih 1. je velika in
ob dnu nekoliko srčasta, stranskih krpic je po 2—4

197

XXXVII. Crucifeiae.

parov. Narobejajčasti zgornji 1. so nerazdeljeni in
nazobčani. Zlatorumeni v. 1. so približno dvakrat
daljši od e. 1. Luski se krivijo slokasto in odmi¬
kajo od cv. vretena. 2

Luski se le malo krivijo in le malo odmikajo od
cv. vretena. Po vlažnih krajih.

Navadna b., B. Iyrata Aschers.
Luski se krivijo slokasto navzgor ter se daleč
odmikajo od cv. vretena. Po vlažnih krajih.

Sloka b., B. arcudta Rchb.

157. Nasturtium R. Br., potočarka.

Cv. so beli. 2

Cv. so rumeni. 3

R. je gola. Iz mnogoglave korenike poganjajo ži-
vice. Pritlični 1. so dolgopecljati, celi, srčasto ali
jajčasto podolgasti in neenako narezani; spodnji st.
I. so češljasto pern.itonacepljeni ali pernatodelni,
zgornji podolgiisti ali črtalasti pa sedijo. Luščelt je
obličast. Pitovna in udomačena r.

Hren, N. armoracia Neilr.
St. se plazi, ali je kipeče ali pa pluje po vodi.
Vsi 1. so pernatorazrezani na 2—7 parov. Izmed
šobastih ali celorobih odrezkov so stranski pakrožni,
večji ovršni pa je jajčast. Širokočrtalasti luski se
dvigajo k cv. vretenu ali pa se odmikajo skoro
vodoravno od njega. Po vodah.

Navadna p., N. fontanum Aschers.
R. je gola. St. je cevasto votlo. L. se ožijo proti
dnu in so podolgasti ali suličasti, nazobčani ali
napiljeni. L. ploskov je ali cela, ali češljasto na¬
cepljena ali pernatodelna. V. 1. so skoro dvakrat
daljši od č. 1. Pakrožni ali skoro obličasli luščiti so
trikrat ali štirikrat krajši od pc. V vodi in ob vodi.

Zemljevodna p., N. amphfbium R. Br.

198

XXXVII. Crucfferae.

Vsi 1. ali vsaj zgornji I. so pernatonacepljeni ali
pernatodelni. 4

Spodnji 1. so pernatonacepljeni in lirasti, zgornji pa
pernatonacepljeni ali pernatodelni ter imajo srča-
stoušato dno in nazobčane oddelke. V. I. so tako
dolgi kakor č. 1. ali krajši od njih. Podolgasti luščki
so približno tako dolgi kakor pc. Po močvirnih
krajih. Močvirska p., N. palustre D. C.

V. 1. so enkrat do dvakrat daljši od č. 1. 5

L so rombasto jajčasti, pernatonacepljeni z ostrimi
zarezami in napiljenimi odcepki, zgornji 1. niso na¬
cepljeni. V. 1. so dvakrat daljši od č. 1. Pakrožni
luščki so za polovico krajši od svojih pc., toda
mnogo daljši od svojih vratov. Po vlažnih krajih.
Št. in Kr.

Neilreiehova p., N. Neilreicliii G. Beck.

Črtalasti luski so tako dolgi kakor njihovi pc.
ali nekoliko daljši od njih. 6

Pritlični 1. so pecljati, pakrožni in celi, spodnji st.
1. so lirasti, zgornji pa globoko pernatodelni s čr-
talastimi, celorobimi oddelki. Vsi 1. pa so na pc.
ušati. Po kamenitih krajih. Kor., Kr. in Prim.

Lipiška p., N. lipicense D. C.

Vsi 1 so pernatodelni s podolgasto suličastimi
oddelki, ki so navadno nazobčani ali nacepljeni.
Po vlažnih krajih.

Gozdna p., N. Silvestre R. Br.

158. Cardamme L. penuša.

Vsi 1. ali vsaj spodnji 1. so celi. Cv. so beli. 2

Vsi 1. so + razdeljeni. 3

Vsi 1. so celi in nerazdeljeni (ali nejasno krpasti),
spodnji dolgopecljati. L. ploskev je jajčasto rombasta

199

XXXVII. Crucfferae.

ali narobejajčasta in celoroba ali gobasta. S. ni
krilato. P. po Kor. (Golovec, Karniške P.)

Planinska p., C. alplna Willd.

Spodnji pritlični 1. so dolgopecijati, celi in celo-
robi ter jajčasti ali srčasto okroglasti. Višji pri¬
tlični 1. so Ironacepljeni ali kakor st. 1. trodelni,
oziroma pernatodelni z 2—3 pari oddelkov. S. je
ob vrhu ozkokrilato. P.

Resedolistna p., C. resedifdlia L.

3. Vsi ali vsaj nekateri 1. so trorazrezani, v zadnjem
primeru so ostali pernato razrezani. Cv so beli. 4

Vsi 1. so dvakrat do večkrat pernatorazrezani. 5

4. Dvoletna r. ima vejnato st. in trorazrezane, oziroma
pernatorazrezane 1. Jajčasti odrezki so tronacep-
ljeni ali pernato peteronaeepljeni s topimi, ostna-
timi krpicami. Črtalasti luski so pokončni, njih pc.
pa se odmikajo od cv. vretena. Na Učki v I.

Pomorska p., C. marftima Port.

Vztrajna r. poganja živice in enojnato, enolistno
ali brezlistno st. Vsi 1. so trorazrezani, rombasto
okroglasti odrezki so gobasto narezani. Luski se
odmikajo od cv. vretena. Po gozdih.

Trolistna p., C. tritolia L.

5. Pokončno st. je robato brazdasto. L so ob dnu
puščičasto ušati. L. ploskev je pernato razrezana z
mnogimi pari odrezkov, izmed katerih so spodnji
dvo- do trokrpi ali debelo nazobčani, zgornji pa
celorobi. Odpadljivi, beli v. 1. so jedva daljši od
č. ali pa jih ni. Pokončni luski ležijo na skoro
vodoravnih pc., se poševno odmikajo od cv. vre¬
tena ter se razprezajo, ako se jih dotakneš.

Nedotika p., C. impatiens L.

L. na dnu niso ušati. V. 1. so dva- do trikrat
daljši od č. 6

200

.XXXVII. Crueiferae.

6. Eno- ali dvoletne r. imajo robato brazdasto st. L.

so pernato razrezani z 2 - 7 pari odrezkov. Podoi-
gasti, pokončni v. 1. so dvakrat daljši od č. 1. ali
nekoliko krajši. Cv. so beli, prašnice rumene. Luski
se odmikajo pokončno od cv. vretena. 7

Vztrajne r. Narobejajeasti in razprti v. 1. so tri¬
krat daljši od S. 1. 8

7. R. je gola ali dlakava. Iz vretenaste k. poganja že
pri tleh mnogo redkolistnatih st. in pritlična 1. ro¬
žica. Pr. je navadno 4. Pokončni luski so na po¬
končnih pc Vrat je krajši od leskovega premera.
Po strniščih in pustih krajih

Mnogostebelna p., C. hirsuta L.

St. je + togo dlakavo, enojnato in listnato. Pr.
je navadno 6. Pokončni luski so na pc., ki se od¬
mikajo od cv. vretena. Vrat je tako dolg kakor-
luskov premer. Po gozdih.

Gozdna p., C. ftexuosa With.

8. Gola r. poganja živice. Strženasto st je robato-

brazdasto. Pernato razrezani 1. imajo po 2—4 pare
odrezkov, ki so vedno šobasto nazobčani. Pr. so
približno tako dolgi kakor beli v. ]., prašnice so
izprva vijoličaste, pozneje črnikaste. Po mokrotnih
krajih. Grenka p., C. amara L.

Prašnice so rumene. 9

9. St. se veji le ob vrhu ali pa se sploh ne razrašča.

Odrezki zgornjih st. 1. se odmikajo ostrokotno od
pc. Cv. so vijoličasti (beli). 10

St. se razrašča že ob dnu. Odrezki zgornjih 1.
se odmikajo pravokotno od pc. ali pa se krivijo
proti I. dnu. Cv. so beli (bledovijoličašti). V. 1. so
skoro trikrat daljši od č, 1. Po vlažnih krajih. St.

Matthiolijeva p., C. Matthloli Mor.

10. St. je votlo. L. so tanki. Odrezki pritličnih 1. so
navadno narezani ali nazobčani. V razcvetju je

201

XXXVII. Ciuciferae.

10—20 cv. Cv. 1. so po 8—15 nun dolgi. Luskovi pe. se
odmikajo pokončno od cv. vretena. Po vlažnih
travnikih. Travniška p., C. pratensis L.

Nizka r. ima precej debele 1. Odrezki pritličnih
1. so navadno celorobi. V razcvetju je 6—10 majh¬
nih cv. Luskovi pc. so pokončni. Po vlažnih krajih.
Št. (Golovec).

Debelolistna p., C. crassifolia Pourr.

159. Dentaria L., konopnica (mlaja).

1. L. so prstasto razrezani; odrezki so jajčastosuli-

časti ali suličasti. 2

L. so pernato razrezani. 4

2. Vsi 1. so trorazrezani. 3

Spodnji 1. so petero-, zgornji pa trorazrezani z
neenako napiljenimi, tanko priostrenimi odrezki.
St. 1 so premenjalni. Cv so rožnordeči. Po gozdih.

Peterolistna k., D. pentaplrjdlos Scop.

S.  Troje st. 1. se razvršča vretenčasto; njihovi odrezki
so neenako napiljeni in priostreni. Cv. so bledo-
rumeni. Po gozdih.

Deveterolistna k., I). enneaphyllos L.

Premenjalnih st. 1. je 2—4; njihovi odrezki so
topo napiljeni, priostreni ali koničasti, ob samem
vrhu pa topi. Cv. so beli. Po gozdih. St., Kr. in Prim.

Trolistna k., 1). trifolia W. K.

4. Na večlistnem st. so vsi 1. premenjalni; spodnji so
pernato razrezani, zgornji pa trorazrezani ali celi.
Njihovi odrezki so suličasti, neenako napiljeni in ko¬
ničasti. Pazdušno se nastavljajo čebulčkom podobni,
črnikasti in odpadljivi brstiči. Cv. so vijoličasti ali
belkasti. Po gozdih.

Čebulonosna k., D. bulbffera L.

Premenjalnih ali vretenčastih st. 1 je 2—4, ki so
vsi pernatorazrezani. Odrezki so suličasti, dolgo

202

XXXVII. Cruofferac.

priostreni in napiljeni. Čebulastih pazdužnih brsti¬
čev ni. Cv. so rumenkasto beli. Po gozdih. St., Kr.
in Prim. Mnogolistna k., D. poIyphylla W. K.

160. Lunaria L., mesečnica.

Vztrajna r. z višnjevimi cv. Luščelt je pakrožno
suličast in ob vrhu kakor ob dnu koničast. Ledvi-
často s. je širše nego dolgo. Po gozdih.

Vztrajna m., L. redivfva L.
Eno- ali dvoletna r. z višnjevimi (belimi) cv.
Lušček je široko pakrožen in ob vrhu kakor ob
dnu top. Srčasto s. je tako dolgo kakor široko
Pitovna in udomačena r.

Enoletna m., L. annua L.

161. Hutchinsia R. Br., hutčinsovka.

Iz mnogoglave korenike poganjajo pritlične, brez-
cvetne mladike in enojnato, breziistno st. L. so
pernatodelni s pakrožnimi ali suličastimi in celo-
robimi oddelki. Beli v. 1. so dvakrat daljši od č. 2
Brezcvetrih mladik ni; iz vretenaste k. poganja
vejnato in listnato st. L. so pernato razrezani s
pakrožnimi ali suličastimi in celorobimi odrezki.
V gostem razevetju zbrani beli cv. imajo v. jedva
daljši od č. Luščki so pakrožni. Po pečinah. Kr,
Prim. Skalna h., H. petraea R. Br.

Grozd s pl. je rahel in se podaljša. Podolgasti, ob
vrlin in ob dnu koničasti luščki obdajajo po 4 s. P.

Planinska h., H. alpfna R. Br.
češulja s pl. je gosta in skrčena. Podolgasti lu¬
šček je narobejajčast in top ob vrhu. P. Kor. in
Kr. Kratkostebelna h., H. brevicaulis Hoppe.

162. Capsella Med., plešec.

St. je pokončno. Pritlični 1., ki sestavljajo 1. rožico,
so pecljati, podolgasti, škrbinasto pernatonacepljeni

203

XXXVII. Cruciferae.

in nazobčani ali celorobi. Lušček je trioglato na-
robesrčast. 2

Nitkasto slabo st poganja navadno ležeče ve¬
jice. L. so globoko pernatonacepljeni in nazob¬
čani ali celorobi Lušček je podolgasto jajčast ali
pakrožen. Ov. so beli. Po slani zemlji. I.

Polegli p., C. procumbens Fr.

2. Mlečnobeh v 1. so skoro dvakrat daljši od č. Lu¬

šček je puščičasto narobetrioglat. Po pustili krajih
v I. Velecvetni p., C. grandiflora Boiss.

V. je tako dolg kakor č. ali le malo daljši od
nje, ali ga ni. 3

3. Beli v. je očito daljši od č. ali ga ni. Lušček se oži
proti dnu vzboklo. Po obdelani zemlji.

Navadni p., C. bursa pastdris Monch.

Beli v. je jedva daljši od navadno rdečkaste č
Lušček se oži proti dnu vboklo. Po obdelani zemlji
v I. Rdečkasti p., C. rubella Reut.

163. Camelina Cr., ridžek.

1 St. in 1. so trdodlakavi z enojnatimi ali razrastlimi
dlačicami. Cv. so žveplenorumeni. Hruškasti in
trdolupinasti lušček je dvakrat (trikrat) daljši od
vratu ter ozko okriljem Po njivah.

Drobnoplodni r., C. microcarpa Andrz.

St. in 1. so zaradi kratkih, izvečine vejnatili
dlačic srhki, ali pa skoraj goli. Cv. so žvepleno¬
rumeni. Lušček je tri- do petkrat tako dolg kakor
vrat ter nejasno okriljem 2

2. L. so celorobi ali nazobčani. Hruškasti in trdolu¬
pinasti lušček je zaokrožen ob vrhu in trikrat
tako dolg kakor vrat. Pc. se odmikajo pokončno
od cv. vretena. Po njivah. Kr. in Prim.

Setveni r., C. satlva Cr.

204

XXXVII. Cruciferae.

Spodnji 1. so navadno šobasto nazobčani (eelo-
robi). Napeti in mehkolupinasti Inšček je ob vrhu
odrezan ali izrezan in mnogokrat daljši od vratu.
Pc. ležijo vodoravno ali se krivijo navzdol. Po nji~
vali, posebno med lanom Št. in Kr.

Zobati r., C, alyssum Thelh

164. Neslia Desv., žolmanka.

Pokončno st. nosi podolgaste ali suličaste, celo-
robe ali malo nazobčane in vilastodlakave 1. Spod¬
nji 1. se ožijo v pc., zgornji obsegajo st. s puščica-,
stim dnom. Cv. so žolti. Goli luščki so na dolgih
pc. Po njivah. Latasta ž., N. paniculata Desv.

165. Draba L., lakotnik.

Vztrajna mnogoglava korenika nosi ob vrhu 1. ro^
žice, pod njimi pa suhe lanske h Razen cvetonos-
nih so tudi jalove 1. rožice. V. 1. so zaokroženi ali.
malo izrezani. 4

R. ima nitkasto eno- ali dvoletno k Pritlične,,
jalove 1. rožice so redke, ali jih sploh ni 2

L., sestavljajoči jalovo pritlično rožico so suličasti
ali pakrožni in vilasto dlakavi. V. 1. so dvonacep-.
Ijeni do polovice ploščice. Luščki so okroglasta
pakrožni ali podolgasti. Po obdelanih in pustih
krajih. Pomladni 1. (kurje zdravje), D. včrna L.

Listnato st. se navadno razrašča,. Cv. so beli.
V. 1. so celi. h.

Pritlični 1. so narobejajčasti. Poševni, goli luščki
so za polovico krajši od svojih, navadno golih pc.*
ki ležijo vodoravno. Po kamenitih, krajih v L

Pozidni L, D. muralis L.

Pritlični 1. so podoigasti ali suličasti Pokončni
luščki so navadno puhasti in daljši od svojih pc*
ki so zaradi vejnatih dlačic puhasti- P. po Kr.

Sivi L, D. incana 1^.

205

XXXVII. Crucfferae.

4(1). L, ki sestavljajo vsi pritlično 1. rožico, so togi,
crtalasti ali črtalastosuličasti, koničasti in celorobi;
vsled dolgih, togih ščetinie so ob robu češljasto
vejicati. Cv. so rumeni 5

L so + mehki. Cv. so beli. 6

5. Lušček je goj ali kvečjemu ob robu maloščetinast.

P. in Pp Zimzeleni L, D. aizofdes L.

Betva je ščetinasta. Lušček je dlakav ali vsaj
srhek zaradi kratkih ščetinie. P. po Št. in Kr.

Bertolonijev L, D. Bertolonii Nym.

6. St. in cv. pc. so puhasti vsled vejnatih dlačic, pl

pc. pa so pozneje včasi goli. 7

Cv. pc. in luščki so goli. 8

7. Sivopolsteni, pakrožni I. se ožijo proti dnu. Pa-
krožni ali podolgasti luščki so puhasti ali zaradi
enojnatih dlačic vsaj vejicati. P. po Kor. in Kr.

Polsteni 1., D. tomentosa Wahlenb.

St. ogoli včasi po cv. Suličasti ali pakrožni 1.
so sinjezeleni in puhasti ter se ožijo proti dnu. Po¬
dolgasti luščki so goli. P. po Kor.

Dvomljivi 1., dtibia Sut.

8. Vse st. je golo. Suličasti 1. so goli, ob robu pa za¬
radi enojnatih ali vilastih dlačic vejicati Podolga-
sto suličasti luščki so goli. P. po Kor., St. in Kr.

Blatniški 1., D. fladnitzensis Wulf.

St. je spodaj dlakavo, zgoraj pa navadno golo.
L. so vejnato dlakavi in se ožijo proti dnu. Luščki
so goli. 9

9. Suličasti ali pakrožni 1. so puhasti in skoro sivi.
Vrat je na pakrožnem luščku približno tako dolg
kakor poprečni luščkov premer. P. po Kr

Avstrijski L, D. austriaca Cr.

Suličasti L so redko dlakavi. Vrat je na suliča¬
stem luščku zelo kratek in krnjav. P. po Kor. in
Št. (Golovec). Koroški L, D. carinthfaca Hoppe.

20(i

XXXVII. Cructfeiae.

166. Stenophragina Čelak., tankolusk.

Enoletna, sinje nadahnjena r. ima tanke, vlak¬
nate k. St. je spodaj dlakavo, zgoraj pa golo. Pri¬
tlični 1. sestavljajo 1. rožico, so pakrožni ali suli¬
časti in navadno nazobčani. Cv. so beli. Luski se
odmikajo daleč od cv. vretena. Po njivah.

Navadni t., S. Thalianum Čelak.

167. Turntis L, stolpica.

Togo in pokončno st. je skoraj enojnato, spo¬
daj malodlakavo, zgoraj pa z 1. vred golo in sinje
nadahnjeno. Pecljati pritlični 1. so šobasto nazob¬
čani ; podolgasto suličasti, koničasti in celorobi st.
1. pa objemajo st. s puščičasto srčastim dnom. Ru-
menobeli v. I. so odpadijivi. Črtalasti, pokončni
luski se pritiskajo k cv. vretenu. Po kamenitih
krajih. Gladka s., T. glabra L.

168. Arabis L., repnjak.

St. 1. obsegajo st. s srčastim ali puščičastim
dnom. 2

St. 1. sedijo z zaokroženim dnom, ali so pecljati
(ali pa obsegajo st., toda nikdar s srčastim dnom). 8
Pokončno st. je kakor vsa r. zaradi vejnatih dlačic
puhasto. L. so nazobčani in valoviti; pakrožni pri¬
tlični 1. se ožijo v pc., st. pa so podolgasti. Cv. so
zelenkastobeli. Luski se zavijajo navzdol. Okolo s.
je široko, kožnato krilo. Po kamenitih krajih.

Stolpičasti r., A. turrtta L.

Luski so pokončni. S. nima krila ali je le ozko-
krilato. 3

Vsa r. je gola in sinjezelena. §t. je pokončno. Iz¬
med celorobih 1. so spodnji pakrožni ali podolgasti,
topi in se ožijo v pc., zgornji pa so podolgasto su¬
ličasti in koničasti. Beli cv. v. je odpadljiv. Luski

207

XXXVII. Crucfferae.

so odmikajo pokončno od cv. vretena. S. je brez
krila. Po kamenitih krajih. Gor.

Redkoevetni r., A. pauciflora Garcke.

R. je + dlakava. 4

4. Vztrajna r. poganja listnate živice. Vsaj 6 mm dolgi
v. 1. so narobejajčasti in razprti. 5

Enorodna r. nima živic. Po 4 mm dolgi v. 1. so
klinasti in skoro pokončni. Luski so togo pokon¬
čni. 6

o. L. so sicer dlakavi, a vendar zeleni, za mlada pa
sivi. Beli v. 1. se ožijo počasi v žrebico. Lusk je
približno štrikrat daljši od svojega pc. P. in Pp.

Planinski r., A. alplna L.
L. so gosto in sivo polsteni. V. 1. se ožijo naglo
v žrebico. Lusk je le enkrat daljši od svojega pc.
Po kamenitih krajih. I. (pri Piranu).

Kavkaški r., A. caucasica Willd-

6. St. 1. se pritiskajo k st. do polovice, ravnotako
tudi njih ušesca. Cv. so beli. S. je mrežasto pi¬
kasto. Po kamenitih krajih. St.

Loški r., A. nemorensis Wolf.
St. 1. in ušesca se odmikajo od st. Cv. so beli.
S. je gladko ali nerazločno pikasto. 7

7. St. 1. so ob dnu srčasto puščičasti. Tanko rebro na
luskovi loputici kmalu splahne. S. je okriljeno. Po
kamenitih krajih. Puščičasti r., A. sagittata D. C.

St. 1. so ob dnu odrezani ali srčasti. Rebro na
luskovi loputici je vzvišeno. S. je krilato samo ob
dnu. Po pašnikih in njivah.

Kosmati r., A. hirsuta Scop.
8 (1). Vsi L so nerazdeljeni, celorobi ali nazobčani, na
pritličnih L sega ploskev po pc. nizdol. 9

Vsaj spodnji 1. so šobasto, lirasto ali pernato-
nacepljeni; ako pa so nerazdeljeni, so ocito pec-
Ijati in pc je gol. 16

208

XXXVIJ. Crucfferae.

9 - R. je gola. L. so celorobi ali malo nazobčani. Pri¬
tlični, narobejajčasti ali klinasti 1. sestavljajo 1. ro¬
žico; st. 1. pa so jajčasti, podolgasti ali suličasti.
C v. so beli. Luski se odmikajo pokončno od cv.
vretena. S. je široko krilato. P. po Kor. in Kr.

Jakvinov r., A. ,Iaequlnii G. Beck.

R. je + dlakava, ali pa so 1. vsaj vejicati. 10

10. R poganja dolge, listnate živice L so celorobi in

goli ter le ob vrhu srhki zaradi pritisnjenih vila-
stih dlačic; pritlični 1. so narobejajčasti, st. pa po¬
dolgasti. Cv. so beli. Luski se odmikajo od cv.
vretena. S. ni krilato. 11

R. ne poganja listnatih živic. 12

11. L. so kratko priostreni in ostnati. Vrat je dolg ka¬
kor polovica luskovega premera. Po pečinah. Kr.

Živičnati r., A. procurrens W. K.

L. so topi in kratkokoničasti, niso pa ostnati.
Vrat je dolg kakor luskov premer. P.

Bohinjski r., A. vochinensis Spr.

12. Pritlični L, ki sestavljajo pokončen šop, so podol-
gasto narobejajčasti, ob vrhu tro- do peterozobi,
sicer pa celorobi; njih ploskev se sveti in je gola,
toda ob robu nekoliko vejicata. St. 1. so podolgasti
ali klinasti. Cv. so modrovijoličasti. Luski se po¬
končno odmikajo od cv. vretena. S. je širokokrilato.
Najvišje P. K., Kr. in Prim. Modri r., A. coerulea Ali.

Pritlični 1. ali niso nazobčani, ali so le nejasno
nazobčani. Cv. so beli. 13

13. Pritlični 1. sestavljajo 1. rožico, so narobejajčasti,
skoro usnjati in se svetijo. Ob robu so zaradi
enojnatih, ščetinastih dlačic vejicati, sicer pa goli.
Lusk je pozneje pakrožno valjast. P. Kr., Prim.

Skopolijev r., A. Scopoliana BoisS.

L. so povsod vejnato dlakavi ali pa nosijo le ob
robu vilaste, pritisnjene dlačice.

209

14

XXXVII. Crucfferae.

14. St. krijejo kocinaste, vodoravne dlačice. Pritlični 1.
ki sestavljajo 1. rožico, so narobejajčasti ali skoro
lopatičasti in topo nazobčani, zaradi vejnatih dlačic
so sivi in srltki St. 1. so pokončni in podolgasti.
Pokončni 1 se pritiskajo k cv. vretenu S. je pre¬
cej široko krilato. Po pečinah. Kr.

Pozidni r., A. muralis Bert.

Celorobi ali le malo nazobčani 1 so redkodla-
kavi ali le vejicati; pritlični so narobejajčasti ali
klinasti, st. pa podolgasti. Luski se pokončno od¬
mikajo od cv vretena. 15

15. L. so vejicati. Pokončni v. I. so črtalasto klinasti.
S. ni krilato. P Vejicati r., A. corymbifldra Vest.

L so redkodlakavi in vejicati. Razprti v. 1. so
podolgaslo narobejajčasti. S. je širokokrilato. P.

Nizki r., A. pumila Jaeq.

16 (8). St. je navadno golo. St 1. sedijo ali so nejasno pec-
Ijati, po obliki podolgasto črtalasti ali suličasti in
splošno celorobi, le spodnji so nekoliko nazobčani.
Pritlični 1. se zbirajo šopasto in so navadno šobasto
nazobčani ali lirasti z 1—4 krpicami ob vsaki stra¬
ni. Cv. so beli. Po pečinah. Kr.

Sčetinasti r., A. hispida Mygind.

Vsaj spodnji st. 1. so nazobčani, lirasti ali per¬
nato nacepljeni. 17

17. R. poganja listnate živiee. L. so mehki in mlahavi.
Šopasti pritlični I. in spodnji st. 1. so dolgo pee-
ljati, srčasto okrogli ali jajčasti in topi; ob robu
so celorobi ali nazobčani ali pa lirasti z 1 - 3 pari
majhnih krpic. Zgornji st. 1. so jajčasti, podolga¬
sti ali suličasti, ovršni 1. pa sedijo. Cv. so beli
(rožnordeči). Po vlažnih krajih.

Hallerjev r., A. Halleri L.

R. nima živic. Spodnji st. 1. so ravno tako ka¬
kor v 1. rožici zbrani pritlični 1. pernato nacepljeni

210

XXXVII. Crucfferae.

ali lirasto škrbinasti s 3-9 krpicami ob vsaki
strani in kratko pecljati; zgornji st. I. pa sedijo.
Cv. so beli, vijoličasti ali rdeči. Po peščenih krajih.

Peščeni r., A. arenosa Scop.

169. Erysimum L., trizelj.

Podoigasto suličasti 1. so zasločeno nazobčani ali
celorobi in srhki zaradi tronacepljeuih dlačic. 4 do
5 mm dolgi cv. so žolti. Cv. po. so dva- do trikrat
daljši od č. in za polovico tako dolgi kakor lusk.
Po njivah. Šebenični t., E. cheiranthoides L.

Cv. pc so tako dolgi kakor č. ali krajši od č. 2
Podoigasto suličasti 1. so zasločeno nazobčani, medlo-
zeleni in srhki zaradi trodelnih dlačic. Cv so citro-
nasto rumeni. Cv. pc. so približno tako dolgi ka¬
kor č. Št. Škrzollcolistni t., E. hieracifolium L.

L. so srhki zaradi dvo- do tronacepljenih ali
dvo- do trodelnih dlačic. Cv. pc so dva- do trikrat
krajši od č. 3

Jz šopaste, vztrajne korenike poganjajo tudi jalove
mladike. Crtalasto suličasti ali črtalasti 1. so celo¬
robi ali včasi malo nazobčani, oddaljeni drugi od
drugega in pokriti izvečine z dvonacepljenimi dla¬
čicami. Jalovih, pazdušnih vejic ni. Cv. so eitro-
nasto rumeni in merijo v premeru do 25 mm.
Luski so pokončni ali pa se odmikajo na poševnem
pc. od cv. vretena in so debelejši od pc. Po skal¬
natih krajih. Velecvetni t., E. silvčstre Kern.

Eno- ali dvoletna r. nima šopaste korenike in
tudi ne pritličnih, jalovih mladik. 4

Enoletna r. nosi suličaste, zasločeno ali šobasto
nazobčane in priostrene L, ki jih krijejo dvo- ali
tronacepljene dlačice. Ploščice citronasto rumenih
v. 1. se ožijo klinasto v žrebice Topo četverorobi

211

14

XXXVII. Crucfferae.

luski so debeli kakor njihovi vodoravni po. Po
njivah. Št., Kr. in Prim.

Zasločeni t., E. repandum L.

Dvoletna r. nosi tope in kratko ostnate 1., ki se
ožijo v pc. 5

5. L. so srhki zaradi tronacepljenih dlačic. Veliki, ci-
tronastorumeni cv. vonjajo. Ploščica v. 1. je okrog-
lasta. Ostro četverorobi in pokončni luski so dvo¬
barvni, po ploskvah sivodlakavi, po golih robeh
pa zeleni. Po skalnatih krajih. St., Kr. in Prim.

Vonjavi t., E. erysimoides Fritseh.

L. so srhki zaradi dvo- ali tronacepljenih dlačic.
Ploščice žveplenorumenih v. I. so okroglaste ali jaj¬
časte in se krčijo v dolgo žrebico. Cv. pc. so dva-
do trikrat krajši od č. Topo četverorobi in privzdig¬
njeni luski so enobarvni. Po skalovju. St. (Celje).

Dimkolistni t., E. crepidifolium Rchb.

170. Cheiranthus L., Šebenik.

Pokončno st. nosi suličaste, koničaste in celorobe
1., ki se ožijo ob dnu. Spodnji 1. so redko nazob¬
čani, vsi pa redko pritisnjeno dlakavi. Cv. so ru¬
meni ali rjavorumeni. Lusk je stisnjen. Po peči¬
nah in zidih na Prim., drugod je pitovna r.

Rumeni š., Ch. chefri L.

171. Alyssum L., grobeljnik.

1. Luščki so goli ali le ob robu nekoliko vejicati. 2

Luščki so zaradi vejnatih dlačic sivi ali puhasti,
le stari luščki ogolijo včasi. 4

2. Enoletna r. Spodnji 1. so podolgasto narobejajčasti,
zgornji črtalasti, vsi pa sivo dlakavi. C. je odpad-
ljiva, cv. v. izprva rumen, pozneje bel. Daljši pr.
niso krilati, niti zobati, krajša sta krilata ob dnu.
Lušček je okrogel. Po pustih krajih. Kr.

Pustinjski g., A. desertdrum Stapf.

212

XXXVII. Ciucfferae.

Cv. so zlatorumeni. Vsak pr. nosi ob dnu top
robec. Lušček je pakrožen ali narobejajčast.
Vztrajno st. je ob dnu polugrmasto. V. 1. so široko
izrezani. Stisnjeni lušček je v sredi sicer vzbokel,
ni pa napet. Po kamenitih krajih. Kr.

Ardulnov g., A. Ardulni Fritsch.

Dvoletno st. je zelnato. V. 1. so dvokrpi Lušček
je v sredi napet. Po kamenitih krajih.

Skalni g., A. petraeum Ard.

(1). R. so enorodne. St. je ob dnu zelnato. Cv. so majhni,
izprva bledorumeni, pozneje beli; v. 1. so le malo
daljši od č. 5

Vztrajne r. imajo ob dnu polugrmasto st. Zlato-
rumeni cv. v. je dvakrat daljši od č. 6

L. so narobejajčasti ali suličasti in sivopolsteni. C.
je odpadljiva. Daljši pr. so krilati do srede pr. niti,
na krajših je krilat prirastek ob dnu. Po njivah.
Prim. Poljski g., A. campčstre L.

Spodnji 1. so narobejajčasti, zgornji pa klinasti
ali suličasti. Č. je trpežna. Daljši pr. niso krilati,
ob krajših sta po 2 ščetinici. Po njivah.

Čašoplodni g., A. alyssofdes L.
St. in I. pc. so prilisnjeno dlakavi zaradi drobnih
vejnatih dlačic. Izmed sivih J. so spodnji narobe-
jajčasto suličasti, zgornji pa črtalasti. Lušček je pa¬
krožen ali okroglast in sivodlakav. Po skalnatih
krajih. Gorski g., A. montanum L.

St in L pc. so srhlci zaradi + vodoravnih, vej¬
natih ali vilastih dlačic. 7

Palcrožni spodnji 1. se ožijo polagoma v pc. Pc. so
dvakrat daljši od svojih luščkov. Po skalnatih kra¬
jih. Kor. Wulfenov g., A. Wulfenidnum Bernli.

Okroglasti spodnji L se naglo ožijo v pc. Pc. so
jedva daljši od svojih luščkov. P. po Kor., Št. in Kr.

Obirski g., A. ovirense Kern.

213

XXXVII. Cruclferae.

172. Lobularia Desv., krpnica.

Kipeče in vejnato st. nosi črtalasto suličaste in
celorobe L, ki so zaradi enojnatih dlačic sivozeleni.
Beli v. 1. so topi. Pakrožni luščki so naposled goii.
O. m. pri Trstu. Primorska k., L. marttima Desv.

173. Berteroa D. C., sedigoj.

Pokončno ali kipeče in vejnato st. nosi suli¬
časte in celorobe ali zasločene 1, ki so sivozeleni
zaradi vejnatih dlačic. Beli v. 1. so globoko dvona-
cepljeni. Pakrožni luščki so naposled skoro goli.
Po pustih krajih. Št in Prim.

Sivf s., B. incana D. C.

174. Malcolmia R. Br., prodovec.

St. je pokončno ali kipeče. Žlicasto pakrožni 1.
se ožijo v pc., so topi, celorobi, srh ki in svetlo-
zeleni. V. 1. so lopatičasti, celorobi ali narezani in
škrlatnordeči. Tanki luski so puhasti. O. ni. pri
Trstu. Afriški p., M. africdna R. Br.

175. Euclidium R. Br., kljunovrat.

Pokončno ali kipeče st. poganja razkrečene veje
Podolgasto suličasli 1 so celorobi ali redkonazob-
čani in redkodlakavi ali goli. Cv. so beli. Luščki
so na debelih pc. in se pritiskajo k cv. vretenu.
Ob potih in po pustih krajih. Št. in Prim.

Sirski k., E. syriaeum R. Br.

176. Hesperis L., nočnica.

R. je dlakava ali gola. St. je pokončno. Pecljati,
jajčasti ali suličasti 1. so priostreni in nazobčani.
Narobejajčasti v. 1. so vijoličasti ali beli. Dolgi,
valjasti in pokončni luski so na vodoravnih pc. Po
grmovju. Navadna n., H. matronalis L.

214

XXXVII. Cruclferae. XXXVIII. ResetiiSceue.

177. Matthiola R. Br., seboj.

1. L. so celorobi. 2

L. so suličasti, topi in polsteni, spodnji pa šo-
basto ali zasločeno nazobčani. Skrlalnordeče v. plo¬
ščice so narobejajčaste. Po pečinah. Prim.

Šobasti S., M. sinuata R. Br.

2. L. so podolgasto suličasti in sivo polsteni. Očilo
pecljati cv. so vonjavi, rdeči, vijoličasti ali beli.
Pitovna in udomačena r Sivi š., M. ineana R. Br.

Skoro enojnato st. nosi črtalaste 1. Prav kratko
pecljati cv. so škrlatnordeči ali višnjevi in ne vonj-
jajo. Po skalnatih krajih Kor

Vališki š., M. vallesiaca Boiss.

178. Bunias L., repušec.

St. je pokončno. Pecljati spodnji 1. so drobno-
dlakavi in škrbinasto pernatorazrezani, zgornji
suličasti so neenako nazobčani in šobasto ali per¬
nato nacepljeni. Cv. so citronasto rumeni. Zlezavo
pikasti luščki so četverorobi in rogljasto krilati
Med žitom. Št. in Prim Verugasti r., B. erucago L.

179. Conrlngia Adans., sinjec.

Gola, sinjezeleno nadahnjena r. ima pokončno,
enojnato st. Pakrožni 1. obsegajo st. s srčastim
dnom, spodnji pa se ožijo v kratek pc. Cv. so ze¬
lenkasto beli. Četverorobi luski ležijo vodoravno.

Iztočni s., C. orientalis Dum.

XXXVIII. družina: Resedaceae, katančnice.

Katančnice so navadno zel n ate r. s
premenjalnimi 1. Namesto prilistkov sta
dostikrat po 2 žlezi. Navadno dvospolni
c v. imajo podrastlo, dvojno c v. odevalo.

215

XXXVIII. ResecMceae.

Č. je četvero- do osmerodelna. C v. v. je
nepravilen; njegovi 1. ležijo med č. od¬
delki ter se ujemajo z njimi tudi po šte¬
vilu. 3—40 pr. se pripenja na pestičev pod-
stavek; pr. so prosti ali se zraščajo ob
dnu. Dvopredalaste prašnice se obračajo
navznoter ter se odpirajo s podolžnimi
režami. Nadrastli pst. je enopredalast,
dasi se zrašča iz 2—6 pl. L, in odprt ob
vrhu. Br. sedijo ob vrhu, pobočne s. letve
pa se priraščajo ob robu pl. 1. Tudi pl. je
odprt ob vrhu in podoben glavici, včasi
pa je mešiček, ki se razpreza ob notra¬
njem šivu. Zakrivljenih s. popkov je mno¬
go (eden). Zavitega kalčka navadno ne
obdaja s. hrani v o.

Cv. 1. je 4 6 (7) Pst. je pecljat in ob vrhu od¬
prt. 180. Reseda.

180. Reseda L., katanec.

1. Podolgasto suličasti L so goli in ob dnu enozobi.

Č. in rumenkasti v. sta četverolistna. Pr. je 20—30.
Okroglasta glavica je pokončna. Po njivah in ob
potih. Rumenkasti k., R. luteola L.

Č. in v sta šesterolistna. Pr. je 10-24. Pl. 1.
so 3. 2

2. Spodnji 1 so podolgasti in celi ali dvo- do trokrpi,
srednji 1 so enojno ali dvojno pernatodelni s po-
dolgastimi ali črtalastimi oddelki, ovršni pa so tro-
delni Cv. pc. so dolgi kakor č., ki se ne poveča
ob pl. V. je zelenkasto rumen. Podolgasta glavica
je pokončna. Ob potih in po pustih krajih.

Rumeni k., R. lutea L.

Vsi 1. so celi in podolgasto klinasti, ali pa so
srednji in ovršni 1. trodelni. Glavica leži vodoravno
ali visi. 3

216

XXXVIII. Besed&ceae. XXXIX. Crassul&ceae.

3. Č. oddelki so izprva črtalasto klinasti, ob pl pa se
podaljšajo in so klinasti ali lopatičasti ter vodo¬
ravni. Cv. so beli. Cv. pc. so tako dolgi kakor č
Podolgasta, topo trozoba glavica visi. Po vinogra¬
dih in strniščih. St., Kr. in Prim.

Velečašni k., R. phyteuma L.

C. se ne poveča ob pl. Pc. je daljši od 5. 4

4. Lopatičasti č. oddelki se zavijajo Rumenkasto beli
cv. v. vonja. Narobejajčasta in topo šesteroroba
glavica je viseča in ob vrhu odrezana. Pitovna in
udomačena r. Dišeči k. (resedica), R. odorata L.

Črtalasto klinasti č. oddelki so poševni. Belkasti
cv. ne vonja. Podolgasta in šesteroroba glavica je
na robeh napiljeno srhka, ob vrhu ostro trozoba
in vodoravna ali skoro  viseča. Po pustih krajih. Kr
Nedišeči k., R. inodora Rchb.

XXXIX. družina: Crassulaceae, debelolistnice

Debelolistnice so s o č n a t a zelišča z
debelimi, mesnatimi 1. brez p r i 1 i s t k o v.
Dvospolni (enospolni) c v. i m aj o pra v iln o,
dvojno c v. odevalo. Trpežna č. je prosto-
listna ali tro- do dvajseterodelna. V. 1.
se pritrjajo na dnu med č. oddelki (1.)  ter
se ujemajo z njimi po številu; med seboj
so prosti ali ob dnu zvezani. Pr. je to¬
liko kakor v. 1. ali dvakrat več, pripe¬
njajo se pred v. 1. ali se zraščajo z njiho¬
vim dnom v kratko cev. Dvopredalaste
prašnice se obračajo navznoter ter se
odpirajo s podolžnimi režami. Pic. se uje-
jemajo po številu in po legi z v. 1. in no¬
sijo na zunanji (hrbtni) strani navadno
žlezasto luskico; enopredalaste so in
proste ali + zvezane. Vratov je toliko

217

XXXIX. Crassulaceae.

kolikor pic. Mnogobrojni, obrnjeni in
vodoravni ali viseči s. popki se pripe¬
njajo ob trebušnem šivu. Pl. je iz posa¬
meznih, enopredalastih mešičkov, ki se
odpirajo na notranji strani, ali pa se
zraščajo pl. 1. v četvero- do peteropreda-
lasto glavico, ki se odpira na zunanji
strani. V s. leži premi kalček, s. hraniva
pa navadno ni.

Č. oddelkov, v. 1, pr., pic. in mešičkov je po
6—20. V. 1. se zraščajo na dnu med seboj in s pr.
Pritlični 1 sestavljajo gosto rožico.

182. Sempervtvum.

Č. oddelkov in v. 1. je po 4—5, pr. pa po 8 — 12.
V. 1. in pr. so prosti. 181. Sedum.

181. Sedum L., homulica (posiliživ).

1. L. so + široki in ravni. V. 1. so suličasti. 2

L. so na poprečnem prerezu okrogli, sicer pa
valjasti, pakrožnati ali obličasti. Cv. se zbirajo na
ovršnih, sestavljenih pakobuhh. 4

2. Pokončno st. nosi premenjalne, podolgasto klinasle
in napiljene 1. Majhni, rumenkasti ali rdečkasti cv.
so dvodomni. C. oddelkov in v. I. je po 4. V mo¬
ških cv. je po 8 pr., v brezvenčnih ženskih cv. pa
po 4 pst. P.

Dvodomna h., S. (Rliodlola) roseum Scop.

V dvospolnih cv. je 5—6 č. oddelkov, v. 1. in
pst. 3

.1. K. odebeli repasto Podolgasti ali jajčasti 1. so topi
in neenako nazobčani ali skoro celorobi; spodnji
1. sedijo s širokim dnom, zgornji so ob dnu kratko
srčasti in obsegajo st. V. 1. so bledorumeni. Po
skalnatih krajih. Velika h., S. maximum Sut.

218

XXXIX. Ciassulaceae.

K. je šopasta. Širokonarobejajčasti 1. se ožijo
klinasto in so vejicati ob robu. V. 1. so rožnordeči
(beli). Pitovna in udomačena r.

Kavkaška h., S. spurium M. B.

4. Eno- ali dvoletne r. poganjajo enojnato in vrete¬

nasto k. ter nimajo vztrajnih, plazečih živio. St. je
enojnato ali ob dnu vejnato, na st. se pritrjajo 1. z
nepodaljšanim dnom. 5

Vztrajna r. poganja iz mnogoglave korenike
mnogo plazečih, vejnatih, gostolistnih in zimzele¬
nih živio; med njimi se vzraščajo cv. st, ki se po¬
sušijo pozneje. 8

5. Črtalasti 1 so poševni in skoro obli. Č. oddelkov,
v. 1., pst. in pl. je po 6, pr. pa po 12. Beli, po sredi
rdeči v. 1. so suličasti, tankokoničasti in štirikrat daljši
od č. Po skalnatih krajih.

Španska h., S. hispanicum L.

Č. oddelkov, v. 1., pst. in pl, je po 5, pr. pa po
10. V. 1. so le malo daljši od č. 6

0. Zgornji st. del, pakobuli, cv. pc. in č. so žlezavo
puhasti Črtalasti 1. so topi, poluoblasti in se od¬
mikajo od st. Pr. niti so bele, prašnice rdeče. Jaj¬
časti v. 1. so koničasti in rožno-, po sredi pa škr¬
latno rdeči. Po vlažnih krajih, posebno na P.

Kocasta h., S. villosum L.

Vsa r. je gola. 7

7. L. so kijasti in obli, gosti pakobuli enojnati. Jaj¬
často suličasti v. 1. so precej topi s kratko konico
in beli ali zelenkasto rumeni z zeleno sredo. P.

Črnikasta h., S. atratum L.

St. se razrašča že ob dnu. L. so črtalasti, po
zgornji strani precej ravni in topi. Mlahavi in rahli
pakobuli so grozdasti. Rumeni v. 1. so suličasti in
koničasti. P. in Pp. Kor., St. in Kr.

Enoletna h., S. annuum E.

219

XXXIX. Crassulacese.

8 (4) L. se pritrjajo k st. z nepodaljšanim dnom. V. 1.
so beli ali rdečkasti. 9

Vsa r, je gola. L. so premenjalni. V. 1 so ru¬
meni. 10

9. Zgornji del r. je žlezavo puhast. Nasprotni in kratki
1. so pakrožni, po hrbtu grbasti, topi in sivo po¬
praženi. Jajčasti in topi v. 1. so beli in rdeče lirbti-
čavi ter še enkrat daljši od č. Po pečinah.

Debelolistna h., S. dasyphylluin L.

Vsa r. je gola. Podolgastočrtalasti ali črtalasti
1. so skoro valjasti in topi ter se odmikajo od st.
Suličasti in nekoliko topi v. 1. so beli ali rožnati
in trikrat tako dolgi kakor č. Po pečinah in zidih.

Bela h., S. album L.

10. Zeleni 1. sedijo s topim, nepodaljšanim dnom ter
se razvrščajo na jalovih st. v neočitih vrstah. 11

L. so večkrat sinjezeleni ter se pritrjajo s po¬
daljšanim prostim dnom. 12

11. Jalova st. so skoro šesteroredno listnata. L. so ostrega
okusa, kratkojajčasti, valjasto trorobi ter po hrbtu
grbasto napeti. Malocvetni pakobuli so večkrat eno¬
stranski. Suličasti in koničasti v. 1. so enkrat daljši
od č. Po peščenih krajih. Ostra h., S. dere L-

Jalova st. nosijo premenjalne in goste 1. L.  s o
črtalasti, valjasti, topi in po obeh straneh nekoliko
ravni. V pakobulih je po 3—7 cv. Jajčasto podol-
gasti in topi v.  1. so poldrugokrat daljši od č. Po
pečinah. Planinska h., S. alpestre Vili-

12 Na jalovih st. se prekrivajo šesteroredni 1. kakor
strešniki. Črtalasti, valjasti in topi 1. nosijo ob dm>
kratek in koničast izrastek. V pakobulih je po 6 do
10 cv. Suličasti in koničasti v. 1. so dvakrat daljši
od topih č oddelkov. Po peščenih krajih.

Bolonjska h., S. boloniense Loisl-

220

XXXIX. Crassulaoeae.

Crtalasto šilasti, koničasti in ostnati 1. se po¬
daljšajo ob dnu ostrožno. Pakobuli so mnogo-
cvetni. 13

13. Sinjezeleni in ostnati 1. so po zgornji strani neko¬
liko ravni ter se prekrivajo na jalovih st. kakor
strešniki. Cv. so bledorumeni. Č oddelki so pri¬
ostreni. Suličasti in priostreni v. 1. so dvakrat daljši
od e. in pokončni. Po kamenitih krajih. Prim.

Bledorumena h., S. ochroleucum Chaix.

Kratko ostnati J. so po obeh straneh vzbokli, na
jalovih st. se prekrivajo kakor strešniki, odmikajo
od st. in zavijajo. Suličasti v. 1. so dvakrat daljši
od č. in se odmikajo od cv. osi. 14

1-i. V. 1. so svetlozeleni. Po pečinah. Kor.

Zavitolistna h., S. reflexum L.

L. so sinjezeleni ali sinjesivi. Po pečinah.

Skalna h., S. rupestre L.

182. Sempervivum L., netresk.

1. Po 7 18 v. 1, se razpira zvezdasto. Č. oddelkov je

po 7—18, pr. po 12—24, pic. po 7—20. 2

pokončnih, rumenih v. 1. je navadno po 6, ki
sestavljajo zvončast cv. Pr. je po 12, pic. po 6. 8

2. L. v rožicah so narobejajčasto podolgasti in pri¬

ostreni, ob robeh vejicati, sicer pa goli; gosti st. 1.
so podolgasti ali suličasti. 3

L. v rožicah niso samo ob robeh vejicati, tem¬
več povsod žlezavopuhasti ali vsaj ob vrhu pajče-
vinasto dlakavi. 5

3. St., pc. in č. so kocinasti. Sinjezeleni 1. v velikih
rožicah so ob robeh žlezavovejicati, pozneje pa
ogolijo ob vrhu. Žveplenorumeni cv. imajo črta-
laste, ob vrhu šilaste v. 1., ki so trikrat daljši od

221

XXXIX. Crassulaceae.

č. Podplodne luske so pokončne, ploščnate in skoro
eetverokotne.P. Kor.Wulfenov n.,S.WulfeniiHoppe.

L. v rožicah so sicer vejieati, niso pa žlezavi.
Rdeči v. 1. so suličasti ali črtalasto suličasti. Vzbo-
kle podplodne luske so jako kratke- in podobne
žlezam. 4

4. L. v rožicah so zeleni in se naglo stisnjejo v ost.
Rožnordeči v. 1. so jajčasto suličasti in žlezavo
dlakavi. Pitovna in udomačena r.

Postrešni n., S. tectdrum L.

L. v rožicah so + sinjezeleni, polagoma pri¬
ostreni in podolgasto narobejajčasti. Škrlatno- ali
rožnordeči v. 1. so suličasti ali črtalasto suličasti.

Po skalnatih krajih. Prim.

Priostreni n., S. aeuminatum Scliott.
h (2). Skoro oblaste 1. rožice so iz rahlih L, ki jih pre¬
pletajo ob vrhu bele, pajčevinaste dlačice. Tudi st
1. so kocinasto bradati, vsi 1. pa so narobejajčasto
suličasti ali podolgasti in kratko priostreni. Podol- j
gasto suličasti in rožnordeči v. 1. so trikrat daljši
i d č. Po skalnatih krajih. Kor.

Pajčevinasti n., S. arachnoldeum L.

L. nimajo pajčevinastih dlačic. d

6. L. v rožicah so ob robu žlezavo vejieati. V. 1. so

skoro štirikrat daljši od č. 7

Rožice so skoro oblaste; njihovi 1. so podolgasli
ali jajčasto suličasti in ob robu sicer dolgovejicati,
niso pa žlezavi. Suličasti in priostreni v. 1 so rož¬
nordeči in dva- do trikrat daljši od č. P. Kor. (Zilj¬
ske P.) Funkov n., S. Funkii F. Braun-

7. Majhne zvezdice se razpirajo poleti, obličasto za¬

pirajo po zimi. Njihovi podolgasto klinasti 1. so oh
robu kratko žlezavovejieati. Suličasti in ob vrhu
šilasto priostreni v. 1. so vijoličasti, po sredi pa
višnjevi. P. Kor. Gorski n., S. montdnum L-

222

XXXIX. Crassuliiceae. XL.  Saxifragaceae.

Jajčasto- ali črtalasto suličasti 1. v rožicah so
priostreni in ob vrhu rjavi ali rdeči; ob vrhu, do¬
stikrat pa tudi ob robu so dolgo žlezavovejicati.
Suličasti in v sredi najširši v. 1. so ali vsi bel¬
kasti ali pa znotraj rdeče-, zunaj rjavovijoličasti.
P. Št. (Golovec), Kor.

Štajerski n., S. styriacum Wettst.
8 (1). L. v rožicah so podolgasto suličasti, koničasti in
goli, ob iobeh pa vejicati. St. 1. so po obeh stra¬
neh kratko žlezavodlakavi. Po pečinah. Kor., Št.
in Kr. Kratkodlakavi n., S, hlrtum L.

St 1. so goli po obeh straneh in le ob robu ve¬
jicah. 9

9. L. v rožicah so podolgasto narobejajčasti ali po¬
dolgasto klinasti in precej široki. Pr. so ob dnu
žlezavo vejicati. P. Kor.

Brstnati n., S. soboliferum Sims.

L. v rožicah so suličasti ali podolgastosuličasti
in ozki. Pr. so ob dnu tanko dlakavi. P. Kor. (Kar-
niške P) Peščeni n., S. arenarium Koch.

XL. družina: Saxifragaceae. krečnice.

Zelnate ali lesnate krečnice nosijo
navadno premenjalne 1. Dvospolni (eno¬
spolni) c v. imajo navadno pravilno in
dvojno, podrastlo ali nadrastlo c v. ode¬
valo. Č. oddelkov ali lističev je 5 (4) ali
več. V. 1. je toliko, kolikor č. oddelkov, (ali
pa jih ni); v brstu se prekrivajo kakor
strešniki ali pa se stikajo. Prostih pr. je
toliko, kolikor v. L, ali dvakrat toliko, ali
hi nog o. Dvopredalaste pralnice se odpi¬
ha j o s p o d o 1 ž n i m i režami. P1. 1. j e navadno
2, (5 ali več); red koma so prosti, nava¬
dno se zraščajo vi pst. Pic. je popolno

223

XL. Saxifragaceae

ali nepopolno dvopredalasta in nosi na
pretinih ali pobočno številne, obrnjene
s. popke. Pl. je glavica ali jagoda. V. s. je
majhen kalček in mnogo s. hraniva.

1. Grmi nosijo nasprotne 1. Pr. je mnogo. Br. je 4—10
Glavica se odpira na 4 — 10 loputic.

187. Philadelphus.

Zelnate ali lesnate r. nosijo premenjalne 1. Pr.
je po 10 ali manj, vratov pa po 2—5. 2

2. Grmi s krpastimi 1. Pst. je podrastel. Pl. je jagoda.

188. Rlbes.

Zelnate r. ali polugrmi imajo podrastel (ali nad-
rastel) pst. Pl. je glavica. 3

3. C. in v. I. je po 5, pr. pa po 5 ali 10. 4

Č. 1. je po 4 (5), v. ni; pr. je po 8 (10).

185. Chrysospldnium-

4. Pravih pr. je 5, drugih 5 se pretvarja v žlezavo-

vejicate 1. pavenca. 186. Parnassia.

Pr. je 10. Glavica je dvopredalasta. 5

5. Odpadljivi v. je bel, rdeč ali rumen.

183. Saxffraga.

Trpežni v. je zelen. 184. Zahlbrucknera.

183. Saxit‘raga, kreč (kamenokreč.)

1. St. je vedno listnato. Celi 1. imajo ob robu ali vsaj
ob vrhu vdrte, apnenec izločujoče žlezice in so po-
kriti zategadelj z luskami, ki odpadejo pozneje
Luske odstrani oprezno in opazuj z lečo zbiralko! 2

Celi, razcepljeni ali razdeljeni 1. so ob robu
narezani ali nazobčani, dlakavi ali vejieati ter nimajo
vdrtih, apnenec izločujočih žlezic. 10

2. Premenjalni 1 so ob robu žlezavopikasti in pokril’
izprva z belimi luskami. Spodnji suhi 1. sestavljaj 0
večkrat gosto rožico, stebelni so manjši,

224

XL. Saxifrag&ceae.

Gostolistnata, spodaj suholistnata st. ležijo in se¬
stavljajo goste drne. Nasprotni, podoigasti 1. imajo
samo ob odebelelem, topem vrhu po 1—3 belo
laskavih žlezic; spodaj so hrbtičavi in vejicati. Po-
edini ovršni cv. sedijo na kratkih st. Č. oddelki so
vejicati; cv. v. je rožnordeč, pozneje pa moder. P.

Nasprotnolistni k., S. oppositifdlia L.
Znatne r. nosijo podolgasto narobejajčaste ali je-
žičaste in ploščnate ]., ki imajo več ko 7 vdrtih
žlezic. 4

L. so črtalasto podoigasti, črtalasti ali Silasti
in celorobi ter imajo navadno ob robu le 7 vdrtih
žlezic; ako je žlezic več ko 7, izločajo močno ap-
nenasto skorjo. 7

1,. v rožicah so jezičasti in hrustančasto obrob¬
ljeni, ob vrhu celorobi ali napiljeni, ob dnu pa
gosto resicati, klinasti st. 1. pa so po vsem robu
resicati. Cv. se družijo v grozdastih latih. St., krovni
lističi, cv. pc. in č. so žlezavo dlakavi. Pomaran¬
časti v. je iz črtalasto suličastih in koničastih 1.
P. in Pp. Gruščeviti k., S. mutata L.

Beli v. je iz narobejajčastih ali okroglastih 1. 5
L. so napiljeni, priostreni zobci se obračajo na¬
prej. 6

L. so narezani, hrustančasti zobci odrezani; na
st. 1. pa so zobci odrezani in nazobčani. Veje pira¬
midastega razcvetja nosijo po 6—12 cv. Beli in
rdeče pikasti cv. ima narobejajčaste v. 1. P.

Hostov k., S. Hostii Tausch.
L. v rožicah se upogibajo ob vrhu navzdol. Veje v
razcvetju nosijo po 6—12 cv. V. 1. so beli in rdeče
pikasti. Po pečinah. Kor. in Št.

Visoki k., S. altissima Kern.
L. v rožicah so ravni ali se upogibajo ob vrhu
navznoter. Veje v razcvetju nosijo po 1—5 cv. V.

225

15

XL. Saxifrag£ceae.

1. so beli ali runienobeli in dostikrat rdeče pikasti.

P. in Pp. Vednozeleni k., S. a iz. d o n Jacq.

7. Črtalasti ali črtalasto suličasti 1. v rožicah so topi
in imajo ob robu več ko 7 apnenec izločujočih
žlezic. Veje grozdastega ali latastega razcvetja no¬
sijo po 1—6 cv. Beli v. 1. so narobejajčasti ali kli¬
nasti in topi. P. in Pp.

Krastavi k., S. incrustata Vest.

L. v rožicah so po spodnji strani + hrbtičavi
in imajo ob robu le 7 apnenec izločujočih žlez.ic. >i

8. R. nastavlja šopaste drne. L. v rožicah so šilasti,

priostreni, bodeči, ravni, ob dnu kratko vejicati
in se odmikajo od rožičinega središča. St. nosi na¬
vadno poedini, snežnobeli ev. V. 1. so okroglasti,
drobnonarezani in mnogožilnati. P. Kor., Kr. in f
Prim Burserjev k., S. Burseriana L.

Črtalasto podolgasti 1. v rožicah se zavijajo vsaj
ob vrhu, po spodnji strani so topo hrbtičavi, ob
dnu pa resicah. St. nosijo po 2—6 cv. V. I. so tro- j
do peterožilnati. 9

9. Po st. so redke žlezave dlačice. Pokončni, topi in
nekoliko ostnati 1. v rožicah se zavijajo samo ob
vrhu, se odmikajo drugi od drugih ter se prekri¬
vajo kakor strešniki. Žilice na belih ali rumenka¬
stih v. 1. so preme. P.

Škindravi k., S. squarr6sa Sieb.

St. je golo ali redko žlezavodlakovo. Nekoliko
koničasti 1. v rožicah se razvijajo že od dna in se
primikajo tesno drugi k drugim. Stranske žilice
belih v. 1. so usločene. P.

Sinjezeleni k., S. caesia I -

10 (1). L. dlačice in vejice ob 1. robu se ne členijo. H

Ako se nahajajo I. dlačice in vejice, se členijo;
izvzemši včasi ob 1. dnu. L. nimajo vdrte žlezice
ob vrhu. 1®

226

XL. Saxifrag&ceae.

11. L. sestavljajo rožice ali pa se razstavljajo redkoma
po st. in skoro sedijo. Po obliki so narobejajcasto
klinasti, ob vrhn pa nazobčano napiljeni. Cv. st. so
brezlistna ter se vejijo ob vrhu metlasto. C. oddelki
se ne zraščajo s pic. in se zavijajo. Suličasti in
žrebicati v. 1. so beli z rumenima pegama ob dnu
ter se odmikajo od pic. Pr. so šilasti. P.

Zvezdasti k., S. stellaris L.

Premenjalni, črtalasti ali črtalasto suličasti 1. so
ob vrhu čvršati in imajo tam vdrlo žlezico. C. je
pokončna ali odmaknjena. 12

12. Kipeča st. so listnata. Spodaj ploščnati, zgoraj

vzbokli 1. so ob robu ščetinasto vejieati ali goli
in ob vrhu ostnati. Oddelki obrastle č. se odmi¬
kajo ter niso resasti. V. je rumen ali včasi poma¬
rančast. P. Rumeni k., S. aizoides L.

R. je gola. L. so resasti. Cv. so rumenobeli. 13

13. Ležeča ali pokončna stebelca nosijo črtalasto šilaste
1., ki so ob vrhu lasasto resasti, ob robu pa ščeti¬
nasto vejieati ali goli. Nadrastla č. ima trioglate,
resaste oddelke. Cv. je belkast. P.

Nežni k., S. tenella Wulf.

Na ležečih st. se nastavljajo v I. pazduhah brsti.
Črtalasto suličasti 1. so ob vrhu trnato resasti, ob
robu trnato vejieati. Oddelki podrastle č. so re¬
sasti. 14

14. Stebelca nosijo več belorumenih cv. St. 1. so pre¬
cej redki in se odmikajo od st. Pazdušno ležeči
brsti so za polovico krajši od dotičnega 1. P.

Srhki k., S. aspera L.

Stebelca nosijo poedine, svetlorumene cv. St. 1.
so precej gosti in pokončni, da se pritiskajo k st.
Pazdušni brsti so tako dolgi kakor dotični 1. P.

Mahasti k., S. bryoldes L.

— 227

15*

XL. Sax‘.fragaceae.

15 (10). R. poganja vztrajna, jalova st., ki nosijo v rožici
ali v šopu zbrane ali pa raztresene 1. 16

R. nima vztrajnih st. St. je listnato. Ob dnu cv.
pc. sta po 2 krovna lističa. 21

16. V 1. rožicah počivajo 1. na ploščnatih, klinastih in
golih pc.; 1. ploskve so okroglasto narobejajčaste
ali lopatičaste, tope, zasločeno narezane in gole, ob
robu pa hrustančaste. Brezlistna cv. st. se vejijo
ob vrhu latasto. Podrastla č. se zavija. Mlečnobeli
v. 1. imajo ob dnu poedino rumeno pego. Pr. se
širijo navzgor. Po skalnatih krajih.

Klinolistni k., S. cuneifolia L.

Vejice na I. robu se vse členijo. Pokončna ali
odmaknjena č. se prirašča + k pic, ki je zato (
obrastla ali nadrastla. Pr. se ožijo šilasto proti
vrhu. 17

17. Narobejajčasti, beli v. 1. so širši in dva- do trikrat

daljši od č. oddelkov. ' 18

Pakrožni ali jajčasti ali podolgasti ali črtalasti j
v. 1. so tako široki kakor č. oddelki ali ožji od
njih in ponajveč le malo daljši od č. oddelkov. 19

18. Podolgasto klinasti 1. so ob vrhu globoko tro- do
peteronaeepljeni s črtalastimi odcepki, sicer pa po¬
kriti z gostimi, kratkimi ter žlezavimi dlačicami.
Presni kakor tudi posušeni 1. so očito rebrati. P.

Št. in Kr. Kranjski k., S. carniolica Hut.

Narobejajčasti ali podolgasto klinasti 1. so ob
vrhu tro- do peterozobi ali celorobi, goli ter rebrati
samo, ako so posušeni. P.

Ščiticolični k., S. androsacea'L-

19. Nerazdeljeni 1. so suličasti, koničasti in ostnati ter

se ožijo ob dnu v razširjeni pc.; suhi 1. so trore-
brni. Citronasto rumeni v. 1. so jajčasti in koniča¬
sti. 20

XL. Saxifrag6ceae.

L. so celi in topi ali pa črtalasti, oziroma klina¬
sto črtalasti in ob vrhu tro- do peteronacepljeni;
1. ploskev je ravna in gladka ter jedva vzvišeno
rebrata, ako je suha. Podolgasto pakrožni v. i. so
bledorumeni ali belkasto zeleni in nekoliko daljši
od č. oddelkov. P.

Moštatni k., S. mosehata Wulf.

20. C v. st. so brezlistna. V. 1. so nekoliko ožji in krajši
od č. oddelkov. P. Homuličastl k., S. sedoides L.

Cv. st. so listnata. V. 1. so tako široki kakor G.
oddelki in ob vrhu navadno rjavordeei. P.

Hohenvvartov k.. S. Hohenwartii Sternb.

21 (15). Enoletna ali dvoletna r nima korenike, pazdušnih
čebulic in gomoljev, temveč enoj nato, vretenasto
» k-. 24

Vztrajna r. ima krajšo ali daljšo koreniko s šo-
pastimi k., iz korenike poganjajo vGasi majhni go¬
molji. L. so ledviGasti. V. 1. so dvakrat daljši od G. 22

22. Kratka korenika poganja kratke, oblaste gomolje.

Pokončna G. je obrastla. Podolgasto narobejajčasti
v. 1. se upogibajo zvončasto. 23

Valjasta korenika je brez gomoljev. Podrastja
G se odmika od cv. središča. Suličasti v. 1. so beli,
ob dnu rumeni in rdeče pikasti in se razpirajo
zvezdasto. Pp. Okroglolistni k., S. rotundifolia L.

23. Malolistno st. se razrašča ter nima čebulic v 1.

pazduhah. LedviGasti in krpasto narezani pritlični
I. počivajo na žlebastem pc.; klinasti st. I. so tro-
do peteronacepljeni. Beli cv. se zbirajo na latastem
pakobulu. Po travnikih in pašnikih. Št., Kr. in Prim.

Zrnati k., S. granulata L.

Mnogolistno st je enojnato ter nastavlja v zgor¬
njih 1. pazduhah čebulice. Pritlični 1. so ledviGasti,
krpasto narezani in pecljati, st. 1. podolgasti, tro-
do peteronacepljeni in sedeči, ovršni I. pa črtalasti

229

-\'L. Saxifrag&ceae.

in celorobi. Beli ov. se zbirajo skoro kobulasto. Po
travnikih in pašnikih.

Čebulonosni k., S., bulbifera L.

'24(Jl). St. je pokončno ali kipeče. Č. oddelki so kratko
ter jajčasto trioglati in topi V. 1. so beli. 25

Ležeče ali kipeče st. se razrašča v rahel lat in
nosi mnogo ev. Spodnji, peci jati 1. so tro- do pete-
ronacepljeni ali tro- do peterodelni z debelimi in
neenako nazobčanimi odcepki ali oddelki, najvišji
1. so nerazdeljeni ali tronacepljeni. Č. oddelki so
podolgasti ali koničasti. Gluboko izrezani, beli v. 1.
so dva- do štirikrat daljši od č. Po skalnatih krajih.

Skalni k., S. petraea L.

25 St. 1. so dlanasto tronacepljeni ali celi. Pl. pc. so

daljši od pl. č. V. 1. so nekoliko daljši od č. Po t
suhih krajih. Troprsti k., tridact^lites L.

Klinasti 1. so ob vrhu tro- peterozobi. Pl. pc. so
kvečjemu tako dolgi kakor pl č. V. I. so več ko
dvakrat daljši od č. P. Kipeči k., S. adscendens L.

*

184. Zahlbrucknera Rchb., calbruknerica.

Golo zelišče ima nitasto, ležeče ali kipeče st. in
poševno odmaknjene vejice. Dolgopecljati I. so srča¬
sto ledvičasti in dlanasto petero- do sedmerokrpi,
zgornji pa trokrpi. Poedini cv. so dolgopecljati in
imajo zelenkaste, ozkosuličaste in koničaste v. 1.

Po osojnih pečinah. Št. in Kor. (Golovec, Pohorje).

Čudna c., Z. paraddxa Rchb.

185. Chrysosplenium L., vraničnik.

Pokončno st. je trorobo in proti tlom s spod¬
njimi 1. vred dlakavo. Premenjalni 1. so ledvičasti
in globoko narezani. Čaše in krovni lističi so zla-
torumeni Po vlažnih in senčnih krajih.

Premenjalnolistni v., Ch. alternifdlium L-

230

XL. Saxifragaceae.

Kipeče st. je četverorobo, golo ter poganja po
spodnjih kolencih k. Nasprotni st. 1. so polukrožni,
ob dnu odrezani, ob vrhu plitvo in zasiočeno na¬
rezani. Čaše in krovni lističi so zelenkasto rumeni.
Po vlažnih in senenih krajih. St.

Nasprotnolistni v., Ch. oppositifolium L.

186. Parnassia L., samoperka.

Gola r. poganja pokončno, enojnato, enoletno in
enocvetno st. L. so srčasti, topi in celorobi; pri¬
tlični 1. so šopasti in dolgopeeljati, st. pa sedijo.
Beli ev. so bledožilnati. Po vlažnih, krajih.

Močvirska s., P. paliistris L.

187. Philadelphus L., skobotec.

Pakrožni 1. so priostreni in napiljeno nazobčani,
zgoraj so goli, spodaj posebno po žilah kratkodla-
kavi. Veliki, beli ev. dišijo. Pitovna in udomačena r.

k Dišeči s., Ph. coronarius L.

188. Ribes L., grozdjice.

1. Pod vejicami se izrašeajo enojnate, ali dvo- do tro-
delne bodice. Pazdušna ev. vretena nosijo po 1 — 3 cv.
Zvončasta č. cev je rdečkasta z zavihanimi odcepki,
tnali v. pa belkast. Po kamenitih krajih samorastla,
drugače pitovna r.

Kosmulja (agras), R. grossularia L.

Veje nimajo bodic. Številni cv. se zbirajo v gro¬
zdih. 2

2. Rumena č. je dolgocevasta, in sicer približno štiri¬
krat daljša od svojega premera. V. je izprva bel,
pozneje pordeči. Podoigaste jagode so črne. Pitovna
in udomačena r. Zlatorumeno g., R. aureum Pursh.

Č. je zvončasta, cv. so majhni. 3

231

XL. Saxifragaceae. XLI. Platanaceae.

3. L. so po spodnji strani vsled rumenih žlezic pikasti
in vonjajo po stenicah. C. je puhasta in z I. vred
žlezavo pikasta. Dvospolni cv. so zunaj zeleni, zno¬
traj rdeči. Jagoda je črna. Po senčnih krajih na
Kr., drugod pitovna r. Črno g., R. nlgrum L.

L. niso žlezavo pikasti, temveč goli ali dlakavi
Č. je gola. 4

4. L. so dlanasto tro- do peterokrpi in napiljeni ter
se svetijo po spodnji strani. Suličasti krovni 1. so
daljši od cv. pe. Cv. na pokončnih, žlezavodlakavih
grozdih so nepopolno dvodomni; moški grozdi no¬
sijo mnogo, ženski pa po 1—5 cv. V. 1. so rumeno-
zeleni, na ženskili cv. temnejši. Jagoda je škrlatno-
rdeča. Po kamenitih krajih.

Planinsko g , R. alplnum L.

L. so dvakrat napiljeni. Grozdi visijo ali kimajo.
Jajčasti krovni lističi so krajši od cv. pc. in podpi¬
rajo dvospolne cv. 5

5. Grozd je skoro gol. Č. cev je medeničasta in nosi
krpe, ki so gole ob robu. Cv. v. je rumenozelen.
Užitna jagoda je rdeča ali belkasta. Po gozdih samo-
rastel, drugod pitoven grm.

Rdeče g. (ribezelj), R. rubrum L.

Grozd je kosmat ali puhast. Zvončasta č. ima
vejicate oddelke. Cv. so rumenozeleni, toda večjidel
rdeče nahukli. Krvavordeča jagoda je zelo kisla.
Pp., Kor., Kr. Skalno g., R. petraeum L.

XLI. družina: Platanaceae, platanovci.

Platan ovci so znatna drevesa s pre¬
me n j a 1 n i m i, tro - do peterokrpi in i 1. in t ro¬
ba st im i pri list ki. C v. so enospolni in eno¬
domni ter se zbirajo v oblih glavicah. Tri-
oglati ali trapezasti č. 1. so prosti in po

232

XLI. Platan&ceae. XLII. Ros&ceae.

zunanji strani dlakovi. Mrenasti v. 1. so
goli. Pred č. 1. se pritrjajo pr.; dolge, dvo-
predalaste prašnice se odpirajo z vzdol¬
žnimi režami, srednja vez med vrečicama
se širi nad pr. ščitasto. Prosti pst. se pri¬
penjajo pred v. 1.; v en opre dal a stih pic. je
po 1 (2) raven in viseč s. popek. Vrat je eden.
Pl. je četver or ob orešek, ki ga obdajajo
ob dnu dolge dlačice. Ravni kalček leži
v osi mesnatega hraniva.

Edini rod: 189 Platanus.

189. Platanus L., platan.

Lub se lušči v majhnih luskah. Veje so pokon¬
čne. Peterooglati listi so plitvo krpasti in šobasto
nazobčani. Cv. so zelenkasti. Pitovna r.

Ameriški p., P. occidentalis L.

Lub se lušči v velikih ploščah. Veje se odmikajo
od debla. L. so dlanasto in globoko peterokrpi ter
šobasti. Cv. so zelenkasti. Pitovna r.

Iztočni p., P. orientalis L.

XL1I. družina: Kosaceae, voznice.

Rožnice so lesnate ali zel n ate r., ki
imajo premenjalne 1. in navadno pri-
listke. L. so dostikrat razdeljeni ali se¬
stavljeni. Cv. so navadno dvospolni ter
imajo pravilno, navadno d v o j n o (en o j n o)
cv. odevalo. Č., v. in pr. se pritrjajo ob
robu ploščnatega ali I izvotlenega c v e -
tišča. C. 1., ki jih je 5 (manj ali več), pod¬
pira včasi v istem številu zunanja č. V. 1.
ležijo med č. ter se ujemajo z njimi po
številu; včasi pa v. ni. Pr. je navadno

233

XLII. Rosaceae.

mnogo, prašnice se odpirajo s podolž¬
nimi režami. Pst. je eden ali jih je več;
prosti so ali se zraščajo med seboj in s
cvetiščem ter so zategadelj ali nadrastli
ali podrastli, oziroma medrastli. Proste
pic. so enopredalaste; med seboj zrastle
pic. pa so dvo- do peteropredalaste. Vra¬
tov je toliko, kolikor je pl. L; včasi se
zraščajo. V vsaki pic., oziroma v vsakem
plč. predalu se priti-ja j o poedini ali
mnogobrojni, obrnjeni s. popki. Pl. so
jako različni; dostik-rat sestavlja ome-
senelo plodišče ali oplodje s pl. vred
nepravi pl.

Rodovi se določujejo najtočneje po pl.

1. Lesnate r. Pl. 1. se zraščajo med seboj in s cve¬

tiščem v večpredalasto, podrastlo pic. Nepravi pl.
so + mesnati. 2 .

Pic. so proste med seboj ter se tudi ne zra¬
ščajo s cvetiščem, dasiravno ležijo večkrat v izvot¬
ljenem cvetišču. 6

2. Pl. je nepravi koščičasti pl. z 1 — 5 koščicami. 3

Nepravi pl. je pečkati pl. s pergamenasto hru-
stančastimi ali mrenastimi predalci v osemenju. 4
3 2—5 pl. 1. je zgoraj in med seboj prostih ter se

zrašča s cvetiščem le ob dnu. Omesenelo plodišče
tudi ne krije ob vrhu 2 — 5 koščic.

193. Cotoneaster.

1—5 koščic je zaprtih v mesnatem plodišču in
pokritih s pl. krožcem. 197. Mespilus.

4. Vsak pl. predaleč je med obema s. z nepravim
pretinom nepopolno predeljen in zato zgoraj skoraj
dvodelen. 196. Ameldnchier.

V pl. predalcih ni nepravih in nepopolnih pre-
tinov. 5

XLII. Rosdceae.

5 Cv. so poedini. Pl. predali obdajajo po mnogo s.

S. lupina izloča v vodi sluz. 194. Cydbnia.

Cv. se zbirajo v češuljah. Pl. predali obdajajo
po 2 s S. lupina ne izloča sluzi. 195. Pirus.

6 (1). Lesnate r. s celimi 1. Edina pic. je nadrastla. Pl. je

koščičast. 212. Prunus.

Pic. je po dvoje ali po več. 7

7. Enakoliki č. 1. ležijo v 1 krogu. 8

Č. 1. se ravrščajo v 2 krogih., 1. zunanje č. so
manjši ter se odmikajo od cv. 17

8. Pl. je dvo- do mnogosemenski mešiček, ki se raz-

preza ob dozorevanju. 9

Pl. je eno- ali dvosemenski orešek ali pa košči-
časti pl. 11

9 Šibja. L. nimajo prilistkov in so tri- do štirikrat
pernato trorazrezani. Cv so dvodomni.

192. Aruncus.

Grmi. L. so celi ali krpasti. Cv. so dvospolni. 10

10. Mešiček je trebušasto napel. S. lupina je trda ka¬
kor kamen ter se sveti. 190. Physocarpus.

Mešiček ni napet. S. lupina je mrenasta.

191. Spiraea.

11 (8) L. so lihopemati. V. ni. 210. Sanguisdrba.

V. je iz 4-9 1. 12

12. Šibje. Č. odcepkov in v. 1. je po 8—9. Oreški no¬
sijo trpežni, dolgi in nitkasti vr. 205. Dryas.

Č. oddelkov in v. 1. je po 4 —5. 13

13. Grmi. Številne oreške zapira omesenelo, votlo

plodišče. 211. Rosa.

Oreški ali koščičasti pl ležijo prosto na vzvi¬

šenem osrednjem delu plodišča, ki je sicer latvi-
často ali nekoliko vdrto. 14

14. L. so pernato razrezani na neenake odrezke. Pod
č. robom je več vrst kavetjčastih bodic, ki so iz-

XLII. Rosiieeae.

prva mehke, pozneje pa se povečajo in otrdnejo.
V.- je rumen. Pst. sta 2. 208. Agrimonia.

Pod č. ni takih bodic. 15

15. L. so celi, cv. rumeni. Vretenčasto razvrščenih pst.

je navadno 5. 198. Kerria.

L. so pernati ali dlanasti. Cv. so beli ali rdeč¬
kasti. Pst je navadno mnogo. 16

16. Šibja. L. so lihopernati z velikimi prilistki. Šte¬
vilni cv. so majhni. Pl. je orešek.

206. Ulmaria.

V grmičih so letošnje veje zelene, lanske pa

lesnate. L. so dlanasti ali lihopernati. Koščičasti
plodiči se zraščajo med seboj in s plodiščem v
birni pl. 199. Rhbus.

17 (7). L. so dlanasto razcepljeni ali krpasti. V. 1. ni. Vrat
se zrašča iz plč. dna. 207. Alchemflla.

V. 1. je 4 5. 18

18. L. so pernati. Majhni 1. zunanje č. so šilasti. Pr. je

5-10. Pst. sta 2. 209. Aremdnia.

Pst. je več. 19

19. V. 1. so suličasti. Pr. in pst. je po 5 (10).

202. Sibbaldia.

Pr. je mnogo. 20

20 3—5 pst. je svilnato dolgodlakavih. Vrat se zrašča

iz plč. vrha, je dolg, ob dnu členast in odpadljiv.
Edini s. popek je privzdignjen. 203. Waldstelnia.

Pst. je več ko 5 ali mnogo. Vrat se vzrašča
večkrat ob strani iz pic. S. popki visijo. 21

21. L. so trojnati, cv. beli. Birni pl. Cvetišče postane
namreč pozneje oblasto ali jajčasto in omeseni, na
površju tega plodišča pa sedijo oreški.

200. Fragaria.

Iz cvetišča nastane suho ali gobasto plodišče. 22

236


XLII. Ros&eeae.

22. Cvelišče je valjasto. Dolgi vrat je ves trpežen, ali

• pa je členast in tedaj spodaj trpežen, zgoraj od-
padljiv. 204. Geum.

Cvetišče je vzboklo ali stožkasto. Kratki vrat je

odpadljiv. 201. Potentilla.

190. PhySocarpus Maxim., pokalec.

Lubje tega grma se da omajiti. V obrisu jajčasti,
trokrpi J. so goli in po spodnji strani bledi; 1. krpe
so globoko in neenako narezane ali napiljene. Beli
cv. se zbirajo v češulji. Pitovna in udomačena r.

Kalinolistni p., Ph. opulifolius Maxim.

191. Spiraea L., medvejka.

F 1. Veje so šibaste. Kratkopecljati I. so podolgasto su¬
ličasti, koničasti, ob robu neenako ali dvakrat na¬
piljeni, po obeh straneh zeleni in goli. Rožno- ali
mesnordeei cv. se zbirajo v ovršnih, piramidastih
kitah. Po togih. Samorastla in pilovna r.

Vrbolistna m., S. salieifolia L.

Beli cv. se zbirajo na ovršnih in stranskih če-
šuljali. 2

2. Češulje ležijo na vrhu listnatih vejic. S

Narobejajčasti 1. so topi in ob vrhu neenako na¬
rezani ali celorobi; mlajši 1. so dlakavi. Goste, v
eno stran obrnjene češulje skoro sedijo ob straneh
šibastih vej in so podprte z listki. C. oddelki se pri¬
tiskajo k v. Po prisojnih krajih. Kr. (Dol.).

Narobejajčasta m., S. obovata W. K.

3. Ležeče ali kipeče st. poganja valjaste veje. Goli,

narobejajčasti ali podolgasti 1. se ožijo v pc., so
ob dnu celorobi, ob straneh neenako in skoro dva¬
krat napiljeni, ob vrhu pa topi. Ploščnate češulje
so sestavljene. Po prisojnih krajih. Kor. (Kanalska
dolina.). Polegla m., S. decumbeus Koch.

237  —

XLII. Rosaceae.

Mlajši 1. so ob robu ali zgoraj puhasti. Enojnate,
mnogocvetne češulje so poluoblaste. 4

4. Vejice so robate. Goli in jajčasti 1. so ob dnu za¬
okroženi in celorobi, ob straneh neenako in skoro
dvakrat napiljeni in koničasti. Po gozdih.

Brestolistna m., S. ulmifolia Scop.

Vejice so valjaste. Podolgasto suličasti 1. so ob
dnu celorobi, proti vrhu pa globoko napiljeni in
koničasti. Č. oddelki se zavijajo. Po grmovju. Št.

Kr. in I. Srednja m., S. media Schni.

192. Aruncus Adans., kresnica.

Pokončno st. poganja gole ali nekoliko dlakave ,
L, ki so tri- do večkrat pernato razrezani. Odrezki
so jajčasti ali jajčasto podolgasti in enkrat globoko-
ali dvakrat napiljeni. Beli cv. se zbirajo v klasih,
ki sestavljajo velik lat. Pl. visijo. Po senčnih krajih.
Gozdna k. (medvedovo latje), A. stlvester Kostel.

19B. Cotoneaster Med., panešplja.

1. Trnate vejice poganjajo zimzelene, jajčasto suličaste
1., ki so drobno in narezano napiljeni. Beli ali
rdečemmeni cv. se zbirajo v gostih češuljah. Pi-
tovna in po Gor. udomačena r.

Žerjava p., C. pyracantha Spach.

Vejice niso trnate. Poletnozeleni 1. so pakrožni
ali jajčasti, celorobi in po spodnji strani sivo pol-
steni. Cv. so rdeči ali beli. 2

2. Okroglasto jajčasti 1. so po zgornji strani goli. Cve-
tišče je zunaj ob grlu golo, nosi pa volnato veji-
eate č. zobce. Pl. so goli. Po skalnatih krajih.

Navadna p., C. integerrima Med.

238

XLIL Rosaceae.

Pakrožni ]. so po zgornji strani dlakavi, po spod¬
nji debeleje polsteni. Cvetišče je zunaj polsteno.
Pl. je puhast. Po skalnatih krajih.

Polstena p., C. tomentosa Lindi.

194. Cydonia Juss., kutina.

Jajčasti ali pakrožni listi so c.elorobi; po zgornji
strani so zeleni in pozneje goli, po spodnji pa sivo
polsteni. Poedini, veliki cv. poganjajo po razvitih
I. Cv. so beli ali bledordeči. Veliki pl. je volnat in
citronastorumen. Pitovna in udomačena r.

Navadna k. (dunja), C. obldnga Mili.

195. Pirus L., lesnika.

L. se zavijajo v brstu. Cv. se zbirajo na enojnatih,
rahlih češuljah. 2

L. se gubajo v brstu. C v. se zbirajo v gostih,
latastih češuljah. Sorbus L. 7

Beli v. 1. so okroglasti. Vratovi so prosti. 3

V. L so podolgasti ali pakrožni in po zunanji
strani rdečkasti. Vratovi se zraščajo na dnu. 6

L. ploskev je tri- do štirikrat daljša od pc. in gosto
polstena po spodnji strani. Pl. je odrezan ob dnu. 4
L. ploskev je tako dolga kakor pc. ali nekoliko
daljša od njega, pozneje je po spodnji strani gola. 5
Podolgasto suličasti 1. niso žlezavi po srednjem re¬
bru. Skoro obličasti pl. je umazano zelen. Po pri¬
sojnih krajih v 1.

Mandljevolistna L, P. amygdalif6rmis Vili.

Narobejajčasti 1. se ožijo proti dnu klinasto ter
so žlezavi po srednjem rebru. Rumenkasti pl. so
ploščnato obličasti. Navadno pitovna r. Kor., Staj.,

Kr. Zimska 1., P. nivalis Jacq.

— 239

XLII. Rosaceae.

5. .Jajčasta ali okroglasta 1. ploskev je približno tako
dolga kakor pe., napiljena in, ko doraste, gola. Pl.
so obličasti. Po skalnatih krajih.

Drobnica, P. piraster Borkh.

.Jajčasta ali pakrožna 1. ploskev je nekoliko daljša
od pc. in ob vrhu nekoliko napiljena ali celoroba.
Po spodnji strani je vsaj izprva polstena, pozneje
pa gola. Pl. se ožijo navadno v pc. Pitovna in
samorastla r. Hruška, P. communis L.

6. Pakrožni 1. so po spodnji strani polsteni. Cv. pc. in

cvetišča sta zunaj tanko polstena. Pitovna in udo¬
mačena r. Jablan, P. malus L.

L. so skoro okroglasti in goli. Cv. pc. in cvetišče
sta zunaj skoro gola. Po gozdih.

Navadna 1., P. silvestris Gray.

7(1). L. so pernati in za mlada puhasti. 8

L. so celi ali krpasti. 9

8. L. brsti so goli in lepljivi. Hruškasti pl. so rumeno-
zeleni ali rdečkasti in vžitni. Pitovna in po gozdih
samorastla r. Št., Kr. in Prim.

Oskoruša (skorš), P. domestica Sin.

L. brsti so belo polsteni in suhi. Obličasti pl. so
rdeči, kisli in grašje velikosti. Po gozdih.

Jerebika, P. aucuparia Gartn.

9. L. so celi, napiljeni ali nazobčani. 10

L. so rogljasto ali narezano krpasti. 11

10. Grm ali drevo. .Jajčasti ali jajčasto podolgasti 1. so
dvakrat napiljeni; po zgornji strani so goli in temno¬
zeleni, po spodnji polsteni. Beli v. 1. se razpirajo
za razcvitanja. Po gozdih. Mokovica, P. aria lihrli.

Grmič poganja kratkopecljate, podolgaste ali pa-
krožne 1., ki so dvakrat napiljeni. Rožnordeči in
ozki v. 1. so pokončni. Obličasto jajčasti pl. so škr-
latnordeči. P. Pritlična L, P. chamaemčspilus Pall.

240 -

XLIT. Rosaceae.

11. Šivokojaičasti ali srčastojajčasti 1. so skoro dlanasto-

krpi in koničasti; po zgornji strani so goli, po
spodnji izprva nekoliko puhasti, pozneje pa + goli.
Podolgasto-oblieasti pl. so rjavi. Po gozdih, a tudi
pitovna r. Breka, P. torminalis Ehrh.

L. so po spodnji strani polsteni. 12

12. Široko- in trioglato jajčasti I. so ob dnu skoro od¬
rezani in koničasti; na vsaki strani imajo 5—7 ši¬
rokih, trioglatih in koničastih krp. Pl. so jajčasto
obličasti. Po gozdih. Št. (Pohorje).

Širokolistna 1., P. latitolia Pers.

Jajčasti 1. so ob dnu zaokroženi ali kratkokli-
nasti; na vsaki strani imajo 6—10 jajčastih, skoro
topih krp. Pl. so podolgasto obličasti in rdeči. Po
gozdih. Št. Avstrijska 1., P. austrtaca Hedl.

196. Amelanchier Med., božjakovina.

Pakrožni 1. so drobno in narezano napiljeni; za
mlada so po obeh straneh polsteni, pozneje pa do¬
stikrat ogolijo. Beli ev. se zbirajo v gostih grozdih.
Oblasti pl. so temnomodri. Po skalnatih krajih.

Okroglolistna b. (hraščec), A. ovdlis Med.

197. Mespilus L., nešplja.

1. Podolgasti ali podolgasto narobejajčasti 1. so koni¬
časti in celorobi ali le malo nazobčani; po zgornji
strani so puhasti, po spodnji sivo polsteni. Poedini
beli cv. poganjajo na vejnih vrhih. Pl. so rjavi. Pi¬
tovna in udomačena r. Navadna n., M. germanica L.

L. so narobejajčasti. Cv. se zbirajo na o vršnih,
pokončnih češuljah. Pl. so rdeči ali rumeni. Cra-
tačgus L. 2

2. Vejice so tanko polstene. Zaokroženo lopatičasti 1.
so tro- do peterokrpi in navadno po obeh straneh

241

16

XIJI. Rosaceae.

dlakavi. Malocvetne češulje so kosmate. Č. oddelki
so trioglati. Vratov je navadno po 3. Veliki pl. so
rdeči ali rumeni. Pitovna in udomačena r.

Azarolska n., M. azardlus L.

Vejice so gole. C. oddelki so suličasti ali jaj¬
časti. Pl. so rdeči. 3

3. L. so tro- do peterokrpi, krpe tope. C v. pc. so goli,
e. oddelki so jajčasti. Vratov je po 1—3, navadno
pa sta po 2. Pakrožnati pl. obdajajo po 1—3 ko¬
ščice. V gozdih in po grmovju.

Glog (beli trn), M. oxyacantha Giirtn.

L. so globoko tro- do peteronacepljeni, odcepki
koničasti. Cv. pc. so navadno dlakavi, č. oddelki su¬
ličasti. Vrat je 1. Pl. so skoro oblasti in obdajajo
le po eno koščico. Cvete 14 dni pozneje ko glog.
V gozdih in po grmovju.

Enovratni g., M. mondgyna Willd.

198. Kerna, D. C., kerovka.

Grm poganja na šibastih vejah jajčasto suli¬
časte L, ki so debelo in neenako, včasih pa glo¬
boko dvakrat napiljeni in po spodnji strani dla¬
kavi. Poedini veliki cv. se nastavljajo ob vrhu in
so zlatorumeni. Pitovna in udomačena r.

Japonska k., K. japonica 1). C.

199. Rubus L., kopinjak (robida).

Kopinjaki obsegajo mnogo vrst, ki še prehajajo
razentega druga v drugo, in se zato težko dolo¬
čujejo. Vedno izberi dobro razvite cv. mladike in
dober dm dolge, listnate šibice iz sredine letošnjih
poganjkov. Glej pa, da se vzraščata cv. mladika in
letošnji poganjek iz iste r. Opazuj dalje, ali so
veje pokončne, ali se krivijo v visokem, oz. nizkem

242  —

XLII. Rosaceae.

loku, ali pa plazijo po tleh in ako se vkoreninjajo
v zadnjem primeru ob vrhu. Barva cv. v., lega, dol¬
žina in barva pr. so istotako važni določevalci
znaki.

R. so zelnate in brez bodic. Iz pokončnega st. po¬
ganjajo polegle, živicam podobne mladike. Trojnati
1. imajo jajčaste prilistke, ki sedijo na vejicah. Na-
robejajčasti listki so globoko napiljeni in po obeh
straneh zeleni. V kobulu je po 3-H belili cv. Pl.
so rdeči. Po gozdih. Kamščič, R. saxatilis L.

R. so navadno bodičavi grmi. L. se sestavljajo
dlanasto ali pernato, prilistki pa sedijo na 1. pc. 2
Skoro pokončne mladike so modro nadahnjene in
gole ali nekoliko bodičaste. Na njih imajo pernati
I. po 3—7 listkov, dočim so 1. na pl. vejah trojnati.
Listki so po spodnji strani belo polsteni. Cv. so
beli. Polsteni, rdeči pl. izpada zrel iz stožkastega
plodišča. Po gozdih in v grmovju.

Malinjak, R. idaeus L.

Mladike prezimujejo in poganjajo cv. vejice v
drugem letu. L. so trojnati ali stopalasto peternati.
(pernati s 5 ali 7 listki). Črni in včasih modro na-
dahnjeni (rdeči) pl. odpadajo dozoreli s stožkastim

plodiščem vred. 3

R. nima žlezavih dlačic. 4

Žlezave dlačice se nahajajo vsaj na razcvetju. 19
R. se množi s podzemeljskimi živicami. Mladike so
vsaj izprva pokončne in gole L. so goli po obeh
straneh. Zeleni v. 1. so belo obrobljeni. Pr. ostajajo
v prvotni legi. 5

R. se množi z nadzemeljskimi mladikami in ve¬
jami, ki se vkoreninjajo jeseni. Mladike se +
priklanjajo v loku k zemlji in so gole ali
dlakave. L. so po spodnji strani + polsteni. Č. 1.
so polsteni Pr. se sklanjajo pozneje navznoter. 7

243

16 *

XLII. Rosdceae.

5. Pr. presegajo pst. 6

Močne bodice se krivijo navzdol. Listki so več¬
krat nagubani. Beli ali bledordeči cv. se zbirajo na
enojnatih grozdih ali na latih Pr. ne presegajo pst.
Po grmovju. Kor. in St.

Nagubani k., R. plicdtus Wh. in N.

6. Na mladikah so kratke, stožkaste in navadno erno-
rdeče bodice. L. imajo po 5 — 7 listkov. Najspod-
nejši listki sedijo. Cv. so beli, pl. temnordeči. Po
grmovju. Kor., St. in Kr.

Nesenski k., R. nessčnsis Hall.

Na brazdastih mladikah so močne bodice. L.
imajo po 5 listkov. Najspodnejši listki so očito
pecljati. Cv. so navadno beli, pl. so črni. Po gozdih.

Brazdasti k., R. sulcdtus Vest.

7. Pr. presegajo pst. 8

L. so po spodnji strani polsteni. Pr. ne prese¬
gajo pst. 18.

8. L. na mladikah so po spodnji strani gosto in sivo-

ali belo polsteni. 9

L. na mladikah so po spodnji strani zeleni, kve¬
čjemu tanko polsteni in zato sivozeleni. 17

9. Mladike so gole ali le redkodlakave, vendar ogo¬

lijo po zimi. Razcvetje je skoro do vrha enako ši¬
roko. 10

Mladike so + gostodlakave, le stare ogolijo včasi.
Razcvetje se oži proti vrhu. 11

10. Listki so ozki, podolgasti in še po zgornji strani

ne svetijo. Cv. so beli ali svetlo rožnordeči. Po

grmovju. Belobleščeči k., R. candicans Wh.

Listki so narobejajčasti; po zgornji strani so
temnozeleni in se svetijo. Cv. so rdeči kakor bres¬
kov cv. Po grmovju. Dišeči k., R. fragrans Focke.

11. L. na mladikah so trojnati ali stopalasto peternati. 12

244

XLII. Rosaceae.

L. na mladikah so ali vsi ali izvečine dlanasto
peternati. 15

12. Mladike se krivijo v nizkih lokih. L. so po spodnji

strani belo polsteni Razcvetje krijejo vodoravne
dlačice; na njem je mnogo dolgih bodic, ki so ravne
ali se le malo upogibajo. Cv. so živo rožnordeči.
Po gozdih. Dvobarvni k., R. bffrons Vest.

Cv. so beli ali nekoliko rdeči. 13

13. Mladike so polegle; na njih se pritiskajo dlačice k
st. Vsi 1. so trojnati. Cv. se zbirajo v grozdih. Po
grmovju. Gor. Trolistni k., R. trifoliatus Posp.

Mlad ke se krivijo v visokih lokih, dlačice na
mladikah so šopaste. V razcvetju je mnogo cv. 14

14. L na mladikah so slopalasto peternati ali trojnati
in pergamenasto togi; po zgornji strani jih krijejo
izprva bleščeče ščetinice. Ovršni listek se podaljša
v kratko konico. Na cv. vejicah poganjajo kratke,
srpaste bodike. Po grmovju v J.

Hrastovski k., R. quercetorum Posp.

L. na mladikah so navadno trojnati, mehki in
goli ali nekoliko počesljano dlakavi. Ovršni listek
se naglo priostri. Na cvetnih vejicah poganjajo
redke, navzdol upognjene bodice. Po grmovju v I.

Istrski k., R. istricus Posp.

15(11) Mladike so gole ali skoro gole. Ovršni listek na
mladičnih 1. je pakrožen ali okroglast. Na cv ve¬
jicah poganjajo močne/srpaste bodice. Cv. so rožno-
ali bledordeči. Po grmovju.

Velebodičasti k., R. macrostemon Focke.

Mladike so + gosto pokrite s Sopastimi dlakami.
Cv. so beli ali prav malo rdeči. 16

16. Vsi I. so togi, zgoraj temnozeleni in goli, spodaj
sivo polsteni. Ovršni listek na mladičnih 1. je jaj¬
čast ali pakrožen in polagoma ter dolgo priostren.

XLII. Kosaceae.

Na razcvetju poganjajo močne, krive in dostikrat
kljukaste bodice. Po grmovju. Št., Prim.

Puhasti k, R. pubčscens Wh.

Vsi 1. so mehki, zgoraj počesljano dlakavi in
medlozeieni, spodaj pa skoro kakor baržun sivo-
polsteni. Ovršni listek na mladičnih 1. je okroglast
in kratko priostren. Na razcvetju poganjajo redke,
navzdol obrnjene bodice. Po grmovju. Prim.

Mnogolistni k., R. phyllostachys P. I. MUH.

17(8). Robate mladike nosijo odmaknjene dlačice in ši-
lasto zavite bodice. Debelo napiljeni listki so po
zgornji strani skoro goli, po spodnji pa imajo pri¬
tisnjene dlačice. Pic. so ob vrhu gole. Po gozdih.
Št., Kr., Prim.

Velelistni k , R. macrophyllus Wh. in N.

Skoro gole mladike nosijo ravne in nekoliko
zavite bodice. Neenako napiljeni 1. so po zgornji
strani skoro goli, po spodnji tanko in sivozeleno
polsteni. Pic. so ob robu gosto dlakave. Po gozdih.

Vestov k., R. Vestii Focke.

18(7). L. po spodnji strani, pc. in č. so zaradi pritisnjenih
dlačic belo polsteni. Cv. so rožnordeči. Po gozdih.
Kr., Prim. Brestolistni k., R. ulmifolius Schott.

L. so po spodnji strani zaradi odmaknjenih dlačic
polsteno kosmati. Cv. so temnordeči (beli). Po
grmovju. Prim.

Dalmatinski k., R. dalmaticus, Guss.

19(3) Prilistki so ozkočrtalasti ali skoro nitasti. 20

L. so trojnati do peternati. Prilistki so črtalasto-
suličasti ali suličasti 39

20. L. na mladikah so trojnati ali stopalasto peternati.
Po zgornji strani so redko in vejasto dlakavi ter
zeleni ali gosto in vejasto dlakavi ter sivo polsteni,
po spodnji strani pa zaradi gostih, pritisnjenih dla¬
čic belo polsteni. L. pc. so po zgornji strani očito

246

XL1L Ros&ceae.

žlebasti. Majhni cv. so rumenobeli (rožnordeče na-
dahnjeni). Ob gozdih.

Polstem' k., R. tomentosus Borkh.

L. na mladikah po zgornji strani nimajo vejastih
dlačic. L. pc. so po zgornji strani ploščnati ali le
ob dnu nekoliko žlebasti. 21

21. Mladike so + robate (valjaste) in se poraščajo s

skoro enakolikimi večjimi bodicami, med katerimi
se razvrščajo včasi manjše bodice, ščetinice in žle-
zave dlačice. Tudi na razcvetju je precej žlezavih
dlačic, ki pa niso znatno daljše ko navadne dlačice
in tudi ne večje ko poprečni premer cv. peclja. Pr.
segajo do vratov ali jih presegajo. 22

Mladike so navadno valjaste (robate) ter poga¬
njajo mnogo večjih in manjših bodic, ščetinic in
žlezavih dlačic. Na razcvetju je mnogo žlezavih
dlačic, ki so izvečine daljše od navadnih dlačic in
večje ko poprečni primer cv. pc. 30

22. Mladike so gostokocinaste ali kosmate, razentega
jih še krijejo redkoma tanke bodice in žlezaste
dlačice. Pozneje so listki po zgornji strani skoro
goli in medlozeleni, po spodnji sinje polsteni. C. 1.
se odmikajo pozneje od pl. Cv. so beli. Po grmovju.
Št., Prim. Menkejev k.. R. Menkei Wh. in N.

Mladike so redkodlakave ali gole (ali nekoliko
gosteje dlakave), razentega jih krijejo vedno bo¬
dice, nimajo pa včasih žlezastih dlačic. L. so po
spodnji strani zeleni ali sivo ali belo polsteni. 23

23. Toporobate mladike poganjajo številne filaste in
vodoravne bodice, redke trnaste grbice in žlezave
dlačice. Listki na mladikah so po spodnji strani za¬
radi pritisnjenih dlačic sivo polsteni, ovršni listki
so široko narobejajčasti in ozko priostreni. Cv. so
rožnordeči, pic. dlakave. Po grmovju. Št., Prim.

Caflišev k., R. Cafiischii Focke.

247

XLIJ. Rosaceae.

L. na mladikah so po spodnji strani zeleni ali
sinjezeleni, le za mlada so včasi sivopolsteni. 24

24. Pr. presegajo očito pestiče. 25

Mladike se nekoliko modro nadahnjene, gole ali
nekoliko dlakave. Listki na njih so po zgornji strani
goli, po spodnji gosto in mehko dlakavi; ovršni
listek je široko jajčast V je bel, pr. so približno
visoki kakor pst., pic. je navadno dlakava. Po gr¬
movju. Prim. Gololistni k., R. epfpsilos Focke.

25. L. na mladikah so dlanasto peternati. 26

L. na mladikah so trojnati ali stopalaslo peter¬
nati (ali poedini peternati). 27

26. Listki na brazdastih mladikah so po spodnji strani

izprva sivo polsteni, pozneje tankopolsteni in sinje¬
zeleni, srednji izmed njih je srčasto okrogel. Na
mladikah in na razcvetju nahajamo redke žlezave
dlačice C-v. so beli ali nekoliko rdeči, pic gola.
Po grmovju. Kr., Prim

Polstenolatasti k., R. piletdstaehys Gren. in Godr.

Na mladikah poganjajo redke navadne dlačice
in žlezave dlačice. Mladični 1. so po spodnji strani
zeleni in le ob rebrcih dlakavi, srednji listek je
jajčast. V kiti je mnogo belih cv., pic. so gostodla-
kave. Po grmovju. St.

Redkožlezasti k., R. sparseglandulosus Hayek.

27. Srednji listek mladičnih 1. je širokojajčast ali skoro

okrogel, debelo napiljen ter polagoma in dolgo pri¬
ostren. V. je bel ali rdečkast, pic. gola. Po grmovju.
Št. Gremlijev k., R. Gremlii Focke.

Srednji listek mladičnih 1. je pakrožen ali jaj¬
často podoigast. 28

28. Mladike poganjajo precej velike in skoro enakolične
bodice, med njimi pa je le malo žlezastih dlačic in

248

XLII. Rosaceae.

ščetinic. Srednji listek mladičnih 1. je kratko pri¬
ostren. Cv. so beli. pic. gole. Po grmovju. Št.

Kluzijev k., R. Clusii Borb.

Mladike imajo med bodicami mnogo žlezavih
dlačic in dostikrat tudi ščetinic ter so zaradi tega
srhke. 29

29. Skoro gole mladike so včasi modro nadahnjene.
Srednji listek na mladičnih 1. je kratko priostren.
Cv. so beli, pic. gosto dlakave. Č. oddelki so po¬
končni ob pl. Po gozdih. Št.

Kitocvetni k., R. thyrsil'lorus Wh. in N.

Srhke mladike niso modro nadahnjene. Srednji
listek mladičnih 1. je dolgo priostren. Cv. so bledordeči,
pic. gole. C. oddelki se razpirajo ob pl. Po gozdih.

Št., Kr. Srhki k., R. rudis Wh. in N.

30 (21). Pr. presegajo vratove ali jih vsaj dosegajo. 31

V belih cv. so pr. mnogo krajši od pic. 37

31. Bodice na mladikah so jako različne, nekaj večjih

in močnejših se razširja ob dnu. 32

Bodice na mladikah so sicer različne, a vendar
so vse slabe, šilaste ali iglaste. 36

32. Cv. so beli ali bledordeči. Pr. presegajo očito vra¬
tove. 33

Mladike so navadno nekoliko modro nadahnjene
in nosijo prav redke, žlezave dlačice. L. so po
spodnji strani navadno nekoliko sivo polsteni. Na-
robejajčasti v. 1. so rožno rdeči. Pr. dosegajo vra¬
tove gostodlakavih pic., a jih ne presegajo. Č. od¬
delki so po cv. pokončni. Po gozdih. Št.

Olakavoplodni k., R. pilocarpus Gremli.

33. Redko dlakave mladike poganjajo stopalasto peter-
nate 1. Listnato razcvetje krijejo navadne odmak¬
njene dlačice, številne žlezaste dlačice in bodeče
ščetine, v njem se razrašča vsaj nekaj vejic pako-

249

XLII. Rosaceae.

bulasto. Polstena in žlezasta č. je vedno zavita. Po
gozdih. Št., Kr., Prim.

Koechierjev k., R. Koechleri Wh. in N.

Vse razcvetje se razrašča zgolj grozdasto 34

34. Robate mladike so modro nadahnjene in proti vrhu
bradaste ter poganjajo skoro enake bodice. Mladični
1. so trojnati ali stopalasto peternati in po obeh
straneh zeleni. Rahlo razcvetje se podaljša. Gv. so
beli, pic. gole. Po gozdih.

Mečev k., R. Metschii Focke.

Spodaj valjaste mladike so le proti vrhu včasi
robate ter poganjajo neenake bodice. 35

35. Mladike so nekoliko modro nadahnjene. L. so po
obeh straneh dlakavi, njih srednji listek je narobe-
jajčast, ob dnu zožen in prisekan. Cv. pc so pokriti
poleg redkih, dolgih dlačic tudi z žlezastimi dlači¬
cami, ki so goste in kratke. Cv so beli, pic. pol-
stene. Po grmovju.

Schleicherjev k., R. Schleicheri Wh.

Mladike niso modro nadahnjene ter poganjajo
redkodlakave, troj nate 1. C v. pc. so gosto pokriti z
dolgimi, žlezavimi dlačicami. Cv. so beli, pic. dla¬
kave. Po grmovju.

Kratkobodičasti k., R. subaculeatus Borb.

36 (31). Redko dlakave mladike so modro nadahnjene.
Srednji listek mladičnih 1. je pakrožen, ob dnu za¬
okrožen in enako drobno napiljen, ob vrhu pa se
naglo krči v ozko konico. C. oddelke krijejo goste
rdeče žlezice, cv. v. je medlobel, pic. so gole. Po
gozdih. Bellardijev k., R. Bellardii Wh. in N.

Srednji listek mladičnih 1. je polagoma priostren
in kakor vsi drugi po zgornji strani temnozelen, po
spodnji bledozelen. Na mladikah nahajamo poleg
dolgih dlačic tudi temnordeče žlezave dlačice. Tudi
vejice v razevetju so gosto pokrite z dolgimi šče-

250

XLU. Ros&ceae.

tinicami in vijoličastimi žlezavimi dlačicami. Cv. so
beli, pic. gole. Po gozdih.

Kocinasti k., R. hfrtus W. K.
37 (30). Na cv. vejicah se blestijo vsaj zgornji listki po
spodnji strani + sivo in svilasto. Na razcvetju so
žlezave dlačice izvečine vijoličaste. Pic. so gosto
kosmate. Po gozdih. Št.

Mnogobodičasti k., R. plusiacdnthus Borb.

L so po obeh straneh zeleni in + dlakavi, ne
svetijo pa se svilnato. 38

38. Mladični i. so po obeh straneh pritisnjeno dlakavi.
Žlezave dlačice na razcvetju so vijoličaste. Vratovi
so škrlatnordeči. Po gozdih. Kor.

Guentherjev k., R. Guentheri Wh. in N.

Mladični 1 so redko dlakavi in le po spodnji
strani včasi polsteni. Razcvetje je kratkodlakavo,
krijejo ga kratke, iglaste bodice in številne, svetle
(temnordeče) žlezave dlačice. Tudi na čaši poganjajo
zelenkaste ali rdeče žlezave dlačice. Vratovi so ru-
menozeleni. Po gozdih.

Bayerjev k., R. Bayeri Focke.
39 (19). Valjaste mladike so modro nadahnjene, slabo bo¬
dičaste in + žlezaste. L. so vsi trojnati in imajo
širokosuličaste prilistke. Cv. so beli. Pl. so modro
nadahnjeni in se ne svetijo. Po pustih krajih.

Ostrožnica, R. caesius L.

Toporobate ali oblaste mladike so navadno močne
in poganjajo precej velike, ob dnu dostikrat raz¬
širjene bodice in redke žlezave dlačice ali pa so
brez žlezic. Prilistki so črtalasto suličasti. Razcvetje
z belimi ali rožnordečimi cv. je le malo žlezavo.
Pl. se sicer dostikrat ne svetijo, nikdar pa niso
modro nadahnjeni. Po gozdih.

Loški k., R. nemorbsus Hayne.

251

XLI1. RosAceae.

200. Fragara L., iagodnjak.

1. C. oddelki se odmikajo ob pl. vodoravno ali se za¬
vijajo. 2

Pokončni c. oddelki se pritiskajo k pl. 3

2. Dlačice na st., na 1. pc. in cv. pc. se odmikajo vo¬
doravno Beli cv. so nmogosvatbeni. Po sečah.

Moškatni j., F. moschata Duch.

Dlačice na st. in na 1. pc. se odmikajo vodoravno,
na stranskih cv. pc. pa so pokončne in se pritiskajo
k pc. Beli cv. dvospolni. Po gozdih in sečah.

Navadni j., F. včsca L.

3. Dlačice na 1. pc. se odmikajo vodoravno, na cv. pc.

pa se pritiskajo k pc. Listki so po obeh straneh
puhasti, cv. beli, oblaste neprave jagode rdeče. Po
gozdih Troskalica, F. viridis Duch.

Dlačice na 1. pc. in na cv. pc so pokončne. Li¬
stki so po zgornji strani goli in skoro blesteče ze¬
leni. Beli cv. so veliki, velike in raznolike neprave
jagode pa škrlatnordeče. Pitovna in po Prim. udo¬
mačena r. Velecvetni j., F. grandifldra Ehrh.

201. Potentflla L., petoprstnik.

3. Enoletna r. poganja iz enojnate ali vlaknate k. eno
ali več st. Cv. so rumeni. 2

Vztrajna r. ima lesnato, mnogoglavo kore¬
niko, iz katere poganjajo cvetoča st. in jalove
mladike. 3

2. L. so pernati. Listki' so podolgasti, zgornji segajo
po pc. nizdol. Cv. so poedini Cv. pc. se zavijajo
pozneje. Po peščenih in vlažnih krajih Št.

Polegli p., P. suplna L.

St. L so trojnati, pritlični pa navadno lihoper-
nati z 2 3 pari podolgasto narobejajčastih ali su¬

ličastih listkov. Cv. se razvrščajo ob vrhu skoro

252

XLJI. Kos&ceae.

grozdasto. Cv. pc. so vedno pokončni. Po peščenih
krajih. Kr. Norveški p., P. norvegica L.

3. Korenika je rdečerjava v prerezu. Ležeče ali kipeče
st. je navadno enojuato ali ob vrhu vejnato. Troj-
nati, pri tleli peternati 1. sedijo ali so kratkopecljati,
in imajo velike, tro- do peteronacepljene prilistke.
Cetveronacepljena č. ima 4 prilistke, zunanjo č.
Rumenih v. 1. je 4. Po gozdih in pašnikih.

Rdečekorenični p., P. erecta Hampe..

Peteronacepljena č. ima č prilistkov, zunanja č.;
v. 1. je 5 4

4. Pl so goli. 5

Cv. 1. so beli ali rdeči. Pl. so dlakavi vsaj oh
popku, kjer se pritrja vrat. 2h

5. L. so pernati. h

L. so dlanasti, cv. rumeni. 8-

6. Listki so podolgasti. Trpežni v. je škrlatnorjav in

krajši od č. ki je znotraj krvavordeča. Po barjih.
Kr., Št. Močvirski p., P. (Cdmarum) palustris Scop.

Odpadljivi v. je bel in daljši od č. 7

7. St. je pokončno. Spodnji 1. so lihopernati z 2 — 3.
pari jajčasto okroglastih in globoko napiljenih list¬
kov, zgornji 1 so trojnati. Prilistki so celi. Cv. so-
beli. Po kamenitih krajih. Skalni p., P. rupestris L.

St. se plazi po tleh kakor z viticami in poganja
pretrgano pernate 1. z mnogimi pari podolgastih in
ostro napiljenih listkov. St. prilistki so podobni,
nožnicam in so razrezani. Cv. so rumeni. Po potih
in pašnikih. Gosji p., P. anserina L.

8 (5). St. nosi male cv., navadno enega in trojnate 1. h

L. so peternati do sedmernati, med njimi pa so-
večkrat tudi trojnati I. 10-

9. Stebelca ležijo in se včasi vkoreninjajo. St., 1. pc. in
listki so sivo polsteni. Po kamenitih krajih. Kr , Prim.

Tomasinijev p., P. Tommasinidna, F. Schultz-

253

XLII Rosdceae.

Kipeče st. je puhasto in nosi navadno 1 cv. L.
so ob robu in po rebrcih spodnje strani dlakavi,
sicer pa goli. P. Pritlikavi p., P. diibia Zimm.

10. St. je navadno enojnato, leži ali se plazi kakor ži-

vica in se vkoreninja. Peternati ali trojnati 1. no¬
sijo podolgasto narobejajčaste in gole ali po spod¬
nji strani pritisnjeno dlakave listke. Ob potih in
po pašnikih. Plazeči p., P. reptans L.

St. je pokončno ali kipeče, ne plazi se kakor
živica in se ne vkoreninja. 11

11. Cv. st. vzrastejo vsako leto neposredno iz korenike,

so pokončna ali kipeča, nimajo osrednje, vztrajne
1. rožice, nosijo pa obstranske 1. šope, ki so za cv.
že veli. 12

Cv. st. vzrastejo vsako leto pazdušno iz osrednje
vztrajne 1. rožice. 15

12. Peternati do sedmernati 1. so po obeh straneh ze- .

leni in s st. vred kocinasti. Listki so debelo in
globoko napiljeni. Oreški so krilato hrbtičavi. 13

St. je kipeče. L. so po zgornji strani zeleni, po
spodnji sivo ali belo polsteni. 1-1

13. Pokončno st. je z 1. vred vsled dolgih, ob dnu ode-
belelih dlačic in kratkožlezavih dlačic srhko. Po¬
dolgasto klinasti ali suličasti listki se ožijo ob dnu
klinasto. Po prisojnih krajih.

Pokončni p., P. recta L.

Pokončno ali kipeče st. je zaradi dolgih, ob dnu
odebelelih dlačic in kratkih, nežlezavih dlačic srhko.
Listki spodnjih 1. so narobejajčasto klinasti, zgor¬

njih črtalasto klinasti in kocinasti. Po kamenitih
krajih. Kor., Kr., Prim.

Stopalasti p., P. pedata Nessl.

14. St., 1. pc., cv. pc. in č. so tanko polsteni in nosijo
še razentega mehke in odmaknjene dlačice. Po¬
dolgasto klinasti listki so globoko narezan on a pi-

254

XLII. Rosaceae.

Ijeni, po zgornji strani zeleni, po spodnji pa ko¬
cinasti in tanko polsteni. Pl. so ozkokrilato hrbti-
čavi. Po prisojnih krajih. Št., Kr., Prim.

Sivkasti p., P. cančscens Bess.

St., 1. pc., cv. pc. in č. so belo ali sivo polsteni,
nimajo pa dolgih, odmaknjenih dlačic. Podolgasto
klinasti ali narobejajčasti listki so globoko napi¬
ljeni ali celo pernato nacepljeni; po zgornji strani
so zeleni, po spodnji belo ali sivo polsteni. Pl.
niso hrbtičavi. Po prisojnih krajih.

Srebrnasti p., P. argčntea L.

15(11). St., 1. pc., cv. pc. in č. so pokrite s pritisnjenimi
dlačicami. L. so peternati. Lističi so po žilah spod¬
nje strani in ob robu svilnato dlakavi in se bli-
ščijo zato srebrno; sicer so goli, mrežastožilnati,
podolgasti ali narobejajčasti in klinasti. Ob vrhu
so debelo napiljeni, ob vsaki strani pa trozobi. P.
in Pp. Zlatorumeni p., P. aurea L.

Listki nimajo srebrno blestečih dlakavih prog
po spodnji strani. 16

16 .  St., 1. pc in 1. so vsled zvezdastih dlačic sivo pol¬
steni in razentega še pokriti s pritisnjenimi ali ne¬
koliko odmaknjenimi dlačicami. Listki so narobe¬
jajčasti ali narobejajčasto podolgasti. Po kamenitih
in peščenih krajih. Peščeni p., P. arendria Borkli.

St., L pc. in 1. so zeleni. Pritlični 1. so peternati
do sedmernati 17

17. St. je dolgokosmato in razentega še kratkodlakavo.

Pritlični 1. so peternati do deveternati, njih listki
skoro do dna napiljeni. 18

St nosi pritisnjene ali le malo odmaknjene dla¬
čice. Pritlični L so peternati (sedmernati ali deve¬
ternati); njihovi listki so navadno le ob vrhu redko
napiljeni. 19

XLII. Kosdceae.

18. Koreniko krijejo goste, rdeče luske. Mehke in siv¬
kaste kosmatine se odmikajo vodoravno od mla¬
havega st. Listki na pritličnih 1. so podolgasto kli¬
nasti. Po kamenitih krajih.

Rdečkasti p., P. rubens Ziinni.

Bele kosmatine se svetijo, pritiskajo k precej
togemu st. ali le poševno odmikajo od njega. Listki
na pritličnih 1. so širokoklinasti ali skoro narobe-
jajčasti. Po kamenitih krajih. Prim.

Južni p , P. austrdlis Krašan.

19. Puhasto st. nima žlez. Kratka, jalova stebelca so
gosto pokrita z rjavimi, suhimi luskami. Prilistki
na pritličnih 1. so jajčasti. P.

Krantzov p., P. Crantzii Beck.

Žlezavo st. je pokrito s pritisnjenimi ali le malo
odmaknjenimi dlačicami. Jalova stebelca se po¬
daljšajo ter ne nosijo suhih lusk. Prilistki na pri¬
tličnih 1. so črtalasti ali črtalasto suličasti. Cv. pc.
in č. so žlezavi. Po suhih in prisojnih krajih.

Žlezavi p-, P. glandulifera Krašan.

20(4). L. so trojnati. 21

L. so peternati. 24

21. Rastlinica se razrašča v gostih drnih. St. je na¬
vadno enojnato in enocvetno. Pakrožni listki so ob
vrhu trozobi, po obeh straneh sivo polsteni ter se
svetijo svilnato. Rožnordeči (beli) v. L so daljši od
č. P. po Kor, Kr, Prim. Svetli p., P. nltida L.

Beli (rožnordeči) v. 1. so približno tako dolgi
kakor č. ali krajši od nje. 22

22. R. se plazi z živicami. Listki so okroglojajčasti ali
narobejajčasti. St. 1. so redki in trorazrezani. Na-
robejajčasti v. I. se hitro zožijo v kratko žrebico
in so približno tako visoki kakor č. oddelki, ki so
znotraj zclenorumeni. Po kamenitih krajih.

Jagodolični p., P. sterilis Garcke.

256

XL.I1. Rosciceae.

R. nima živic. Narobejajčasti v. 1. se počasi zo¬
žijo v žrebico. 23

23. St., ki je krajše od pritličnih L, nosi navadno le
1 ev. in en cel list. Č. je znotraj temnordeča. V. 1.
so tako dolgi kakor č. oddelki ali krajši od njih.
Po kamenitih krajih. St., Kr. in Prim.

Drobnocvetni p., P. micrantha Ram.

St. je navadno daljše od pritličnih L, se veji
proti vrhu vilasto ter nosi po 2-4 cv. in izvečine
po 1 trojnat 1. V. 1. so daljši od č. oddelkov. Po
kamenitih krajih. St., Kr.

Kranjski p., P. carniolica A. Kern.
24(21). L. so enobarvni, pl. povsod kosmati. 25

Kipeče st. je vsled odmaknjenih dlačic kosmato
in nosi navadno po 3 cv. L. so dvobarvni, ker so
po zgornji strani temnozeleni, po spodnji pa svil¬
nato dlakavi in posebno ob robu srebrno sivi. Po-
dolgasto suličasti listki se ožijo proti dnu. Pr. so
goli, pl. pa dlakavi samo ob popku. V gozdih in
po pašnikih. Beli p., P. alba L.

25. St. je mnogocvetno. Podolgasto suličasti in ob dnu
klinasti listki skoro sedijo, so nekoliko kosmati,
ob robu pa skoro svilnatovejicati. Pr. so dlakavi.
Pp. Stebelčasti p., P. caulescens L.

St. nosi navadno po 3 cv. Podolgasto suličasti
in ob dnu klinasti listki so po zgornji strani skoro
goli, po spodnji kosftiati, ob robu pa skoro svil¬
nato vejicati. Pr. so goli in z vratovi vred + škr-
latnordeči. Kluzijev p., P. Clusiana Jacq.

202. Sibbaldia L., sibaldovka.

Ležeče ali kipeče st. nosi trojnate 1. Narobejaj-
časti listki so odrezani ob vrhu in tro- do šeslero-
zobi; po zgornji strani so skoro goli, po spodnji

257

17

XLII. Rosšceae.

pa dlakavi. Cv. se zbirajo v češuljah. Rumeni v. 1.
so suličasti. P. Kor., Kr.

Polegla s., S. procumbens L.

203. Waldsteinia Willd., valdštajnovka.

Na st. je po 3-7 cv, Pritlični 1. so trojnati, nji¬
hovi listki so neenako krpasti in narezani. Cve-
tišče je volnato. Rumeni v. 1. se okrožijo ob dnu.
3 — 5 pic je dolgo in svilasto dlakavih. Po kame-
nitih krajih. Kor. (Golovec).

Trolistna v., W. ternata Fritsch.

204. Geum L., sretena (blažič).

1. Iz korenike ne poganjajo živice. Enojnato st. je ko¬
smato in enocvetno. Pritlični I. so pernato razre¬
zani in lirasti, st. pa tronacepljeni. Jajčasti ali okro-
glasti odrezki so neenako narezani, veliki ovršni
odrezek pa je topo krpast. Cv. so rumeni. Vrat ni
členast. P. Gorska s., G. montanum L.

Večcvetno st., kakor tudi 1. so pokriti z odmak¬
njenimi dlačicami. L. so pretrgano pernatorazrezani
in lirasti, st. 1. pa trodelni. Vrat se členi v sredi
kljukasto in zgornji člen odpada po cv. 2

2 Na kimastih cv. je škrlatnorjava č. vedno pokon¬
čna. Široko narobejajčasti in žrebicati v. 1. so sve-
tlorumeni, po zunanji strani pa navadno živordeči
ali rdečkasti in skrlatnožilnati. Spodnji vratov člen
je dlakav. Pl. glavice so na posebnem, dolgem pc.
Po travnikih. Potočna s., G. rivale L.

Cv. so pokončni. Ob pl. se č. zavija. Zlatoru-
meni in narobejajčasti v 1. niso žrebicati. Spodnji
vratov člen je gol. Pl. glavice niso pecljate. Po gr¬
movju. Navadna s., G. urbanimi L.

258  —

XLII. Rosaceae.

205. Dryas L., velesa.

Drnasti polugrmič nosi zimzelene, srčasto po-
dolgaste in narezano napiljene 1., ki so zgoraj goli
in se svetijo, spodaj pa so belo polsteni. Prilistki,
1. pc., cv. pc. in e. so kosmati. Cv. so poedini.
Oreški so pernato repati.

Osmerovenčna v., D. octopetala L.

206. Ulmaria L., sračica.

Na 1 straneh je po 2—4 listkov, ki so jajčasti,
dvakrat napiljeni, po zgornji strani goli, po spod¬
nji zeleni ali belo polsteni. Beli cv. se zbirajo v
latastem pakobulu. Pl. mešički se vzvijajo vijaka-
sto. Po vlažnih krajih.

Močvirska s., U. palustris Monch.

K. debelijo ob koncu gomoljasto. Na vsaki 1.
strani je mnogo listkov, ki so podolgasti in dva¬
krat pernato nacepljeni ali krpasti. Po obeh straneh
so zeleni, po zgornji goli, po spodnji pa ob žilah
nekoliko dlakavi. Beli cv. se zbirajo v latastem pa¬
kobulu. Pl. mešički so ravni ter se ne vzvijajo. Po
travnikih. Gomoljasta s., U. tilipendula Kostel.

207. Alchemilla L., plahtica.

Enoletna r. poganja iz vretenaste k. ter je gola ali
dlakava. Sedeči 1. so dlanasto trodelni in ob dnu
klinasti; oddelki so tro- do peterozobi. Zelenoru-
meni cv. se zbirajo na stranskih klobčičih, ki le¬
žijo 1. nasproti. Po njivah. Njivska p., A. arvensis L.

Vztrajna r. poganja iz + debele korenike. Pri¬
tlični 1. so dolgo, st. 1. pa kratko pecljati. Cv. klob¬
čiči se razvrščajo na ovršnih, vilasto razrastlih pa-
kobulih. 2

17*

259

XLII. Rosiiceae.

Pritlični 1. so do dna ali skoro do dna dlanasto
petero- do deveteronacepijeni in po spodnji strani
gosto ter svilnato dlakavi. 3

Ledvičasti pritlični 1. so + sedmero- do deve-
terokrpi, po spodnji strani pa niso nikdar gosto
in svilnato dlakavi. 4

Pritlični 1. so izvečine sedmero-, kvečjemu pa deve¬
teronacepijeni. Cv. pc. so kvečjemu tako dolgi ka¬
kor cv. P., Kor., Kr. Planinska p., A. alpina L.

Pritlični 1. so sedmero- do deveteronacepijeni.
Cv. pc. so daljši od c,v. Jajčaste č. krpe so naglo
priostrene. P. Hoppejeva p., A. Hoppeana D. T.
Krpe pritličnih 1. so ob straneh celorobe in le ob
vrhu napiljene. 5

Krpe pritličnih i. so napiljene tudi ob straneh. 7
St., 1. pc., cv. pc in cv. so pokriti z gostimi in od¬
maknjenimi dlačicami. Pritlični, sedmerokrpi 1. so
po zgornji strani manj, po spodnji pa na gosto
pokriti s pritisnjenimi dlačicami. P.

Pahalasta p., A. flabellata Bus.
R. je gola ali redkodlakava. 6

L. so sinjezeleni in sedmero- do deveterokrpi; iz¬
med njih so vsaj st. 1. po zgornji strani redkodla-
kavi. Zareze med krpami segajo do polovice 1.
ploskve. Latasto razcvetje je rahlo in golo. Po trav¬
nikih. P. St. Napolnacepljena p., A. semisecta Bus.

Sinjezeleni 1. so globoko sedmerokrpi in goli po
zgornji strani. Ozko razcvetje je rahlo.

Gola p., A. glabčrriina Schin.
Cv. pc. in cv. so gostodlakavi, 1. pc. pa kosmati.
Pritlični 1. so po zgornji strani manj, po spodnji
pa na gosto pokriti s pritisnjenimi dlačicami. Po
travnikih. Puhasta p., A. pubescens Lam.

Cv. pc. in cv. so goli. 8

260

XLII. Rosžceae.

8. St. in 1. pc. so zaradi vodoravnih dlačic mehko-
dlakavi. Po travnikih. Navadna p., A. vulgaris L.

St je golo, 1. pc. pa pokriti s pritisnjenimi dla¬
čicami. L. so goli ali ob žilah dlakavi. Po travnikih.

Alpska p., A. alpčstris Schm.

208. Agrimonia L., gladišnik.

Pokončno in listnato st. je navadno enojnato.
L. so pretrgano lihopernati in po spodnji strani
sivovolnato polsteni. Večji listki so jajčasti ali pa-
krožni in debelo napiljeni. ZJatorumeni cv. se zbi¬
rajo na dolgih, ovršnih klasih. Narobestožkasto
plodišče nosi ob robu v stran štrleče, mehke bodice.
Po pašnikih. Navadni g. (strček), A. eupatoria L.

209. Aremonia Neck., oskorica.

Kosmato zelišče ima kipeče, dvo- do trilistno st.
Izmed pecljatih 1. so pritlični pretrgano pernati, st.
pa trodelni. Sedeči 1. so okroglasto jajčasti in glo¬
boko ter topo napiljeni. Na češuljah je po 3—6
majhnih, rumenih cv. Po gozdih.

Redkoevetna o., A. agrimonoides Neck.

210. Sanguisorba L., mračnica.

1. Pecljati listki so narezano napiljeni in na spodnjih
1. srčasto podolgasti. Cv. se zbirajo na pakrožnatih
ali podolgastih glavicah, ki so temnordeče. Pr. je
po 4, pl. po 1, na ovršnih vratovih sta br. glavi-
časti in bradavičasti. Po travnikih.

Navadna m., S. otficinalis L.

Spodnji listki so okroglasti. Cv. se zbirajo na
oblastih glavicah, ki so zelenkaste ali rdečkaste.
Pr. je po 20—30, pic. je navadno po 2 (1 ali 3) Br.
je čopičasta. 2

261

XLTI. Ros&ceae.

Listki so kratkopecljati, glavice oblaste. Pl. č. je
četveroroba s topimi robovi in mrežasto nagrban¬
čena. Po pašnikih. Trudnica, S. mtnor Scop.

Listki so nekoliko daljši od svojih pc. Glavice
so pakrožnate. Pl. č. je četveroroba z okriljenimi
robovi in vdrto nagrbančena. Po suhih krajih.

Nagrbančena m., S. muricata Gremti.

211. Rosa L., šipek.

Vratovi se zraščajo v enojnat stebrec. V. jo bel. 2
Vratovi so prosti. 3

Izmed zimzelenih 1. imajo na cv. vejah srednji 1.
vedno po 5 usnjatih listkov, ki so po obeh straneh
enakobarvni, izvečine goli ter se svetijo. Suličasta
ušesca na prilistklh se zavijajo. Vratni stebrec je
kosmat. Po kamenitih krajih. Kr., Prim.

Zimzeleni š., R. sempervirens L.
Izmed poletnozelenih 1. imajo na cv. vejah sred¬
nji 1. navadno po 7 (5) tankih listkov, ki so goli
ali + dlakavi ter se ne svetijo po spodnji strani.
Jajčasta ušesca na prilistkih so ravna. Vratni ste¬
brec je gol. Po grmovju.

Poljski S.,  R. arvensis Huds.
Zunanji č. oddelki so pernato nacepljeni. 8

Vsi č. oddelki so celi in nerazdeljeni ali pa no¬
sijo kvečjemu ob dnu premajhna peresca. 4

Vejice nosijo po 3 ali po več cv.; ako pa je en
sam cv., je na cv. pc. eden ali nekoliko krovnih
lističev. 5

Enocvetne vejice nimajo krovnih lističev. 6

St. in veje so rdečerjave. Rodice na vejah so raz¬
lične; močnejše se krivijo + kljukasto in podvajajo
pod 1, razen teh pa so še iglaste in ščetinaste bo¬
dice. Srednji, to je sredi vej ležeči 1. so iz 5 ali 7
pakrožnih ali podolgasto pakrožnih listkov, ki so

262

XLTI. Rosdceae.

po zgornji strani sinjezeleni in precej gosto dlakavi,
po spodnji pa polsteni. Cv. pc. so žlezavodlakavi in
vedno pokončni. Cv. so rdeči. Po grmovju.

Cimetasti š., R. cinnamdmea L.

Bodice na vejah so + goste in navadno samo
iglaste ali ščetinaste, proti vrhu st. in vej pa manj¬
kajo tudi te. L. na cv. vejicah so navadno iz 5
do 9 listkov, ki so podolgasto jajčasti ali okroglasti
in goli ali pokriti s pritisnjenimi dlačicami. Cv. pc.
so navadno + žlezavodlakavi. Cv. so navadno po-
edini in rožno- ali škrlatnordeči. Pl. pc. se navadno
pripogibajo. P. in Pp. Povešeni š., R. pendulfna L.

6. L. na cv. vejicah nosijo po 7, 9 ali 11 listkov. Cv.

so beli ali rdeči. 7

L. na cv. vejicah nosijo po 5 ali 7 listkov, ki
so jajčasti in ob dnu klinasti. St. bodice so ravne,
med njimi pa je mnogo bodičastih ščetin. Veliki
cv. so rumeni. Pitovna in udomačena r

Rumeni š., R. lutea Mili.

7. Vejice so mulaste, to je brez bodic, ali + bodičaste.
Podolgasti ali okroglojajčasti listki so dvakrat na¬
piljeni. Cv. so rdeči. Birni pl. je pomarančast.

Cimetasti š., R. cinnamdmea L., glej 5.

Vejice so pokrite prav gosto z daljšimi, ravnimi
in močnejšimi bodicami in krajšimi, iglastimi ali
ščitastimi bodicami, prav redko so veje mulaste.
Majhni listki so skoro okroglasti ali široko pakrožni
in enkrat napiljeni. Cv. so beli, birni pl. črnikasti.
Po pustih krajih. Bodičasti š., R. spinosissima L.

8 (3). St. krijejo ukrivljene, a tudi ravne, iglaste ali šče¬
tinaste bodice in žlezave dlačice. Srednji 1. na cv.
vejicah nosijo po 5 (3) listkov. Veliki cv. so na¬
vadno poedini in takrat brez krovnih lističev. 9

St. krijejo bolj enolične, ukrivljene ali ravne
bodice. Srednji 1. na cv. vejicah nosijo navadno po

263

XLIl. Rosdceae.

7 listkov. Navadno večcvetno razcvetje podpirajo
vedno krovni lističi. 11

9. C 1. se zavijajo po cv. in odpadajo, predno dozori

pl. 10

C. 1. so skoro celi in ostajajo pokončni tudi po
cv. Precej debeli listki so enkrat napiljeni Prilistki
in krovni lističi so široki. Bodice so redke, cv. ve¬
jice pa navadno lmilaste. Pitovna in udomačena r.

Vrtavkasti š., R. turbinata Ait.

10. Listki so precej tanki. Prilistki na cv. vejicah so
večji in pakrožnoklinasti, ostali prilistki pa podol-
gasti. Cv. so rožnordeči.

Jundzillov š., R. Jundzfllii Bess., glej 12.

Togi in usnjasti listki so skoro zimzeleni in na¬
vadno široko pakrožni ali okrogli; ob robu so ši¬
roko in topo nazobčani in dostikrat tudi žlezavi.
Prilistki so na vseh 1. enakoliki, in sicer črtalasto
podolgasti. Pokončni cv. so navadno poedini, veliki
in svetle ali temne, škrlatnordeče barve. Po grmovju.

Francoski š., R. gallica L.

11 (8). Bodice so ravne ali le malo ukrivljene. 12

Bodice se + močno krivijo, navadno kljukasto
in se širijo v ploščnato dno. 15

12. Precej veliki listki so nekoliko togi in dvakrat na¬
piljeni Bodice so precej sloke, ravne ali skoro
ravne, malokdaj se pomešavajo med nje iglaste
bodice. C. se zavija po cv., veliki v. je rožnordeč,
vratovi so navadno gostodlakavi. Po grmovju.

Jundzillov š., R. Jundzfllii Bess.

Precej trpežna č. je tudi po cv. pokončna. Bo¬
dice so sloke, preme ali malo ukrivljene. 13

13. Listki so navadno goli, enkrat napiljeni in kakor
vejice sinje ali rdečkasto nadahnjeni. C. oddelki so
dolgi in ozki in vsi nerazdeljeni ali pa so zunanji

264

XLII. Rosaceae.

oddelki nekoliko nitasto pernati. Rdeči v. L so
krajši od č. Birni pl. so oblasti in precej majhni. Pp.

Rdečelistni š., R. rubrilolia Vfll.
Listki so navadno po obeh straneh mehko pol-
steni ali baržunasto dlakavi in navadno dvakrat
napiljeni. 14

14. Veliki grm nosi dolge, lokasto upognjene veje. Li¬
stki so + pakrožni. Cv. pc. so do štirikrat daljši od
cvetišča. Č. oddelki navadno odpadejo, predno do¬
zori pl. V. je bledordeč. Vratovi so dlakavi ali goli.
Po gozdih in po grmovju.

Polsteni š., R. tomentosa Sm.
Nizki grm poganja toge in ravne veje. Listki so
navadno veliki in podolgasto ali široko pakrožni
l  z vzporednimi obstranskimi robovi; spodnja stran

je navadno gostožlezava Kratki cv. pc. so žlezavo
dlakavi. C. ne odpada na oblastem birnem pl. Po
grmovju. Kor., St.

Jabolčasti š., R. pomttera Herrm.
* 15 (11). Majhni listki so dvakrat napiljeni; vso njihovo

spodnjo ploskev krijejo skoro vedno goste, vonjave
žleze, (ali pa jih ni). 16

Grmi so navadno veliki in poganjajo lokasto po¬
vešene veje. Veliki listki so goli ali dlakavi Nji¬
hova spodnja ploskev je brez /Jezic ali jih nosi le
ob osrednjem rebrcu; ako pa se razvrščajo redke
žlezice po vsej spodnji strani, tedaj pa ne vo¬
njajo. 19

16. Č. oddelki so po cv. pokončni ali se odmikajo, in
ali vztrajajo na pl., ali pa odpadajo nekoliko preje,
ko dozori pl. Vratovi so močno in volnato dla¬
kavi. 17

Č. oddelki se odmikajo ali zavijajo po cv. in
rano odpadajo. Vratovi so goli ali prav malo dla¬
kavi 18

265

XLII. Kosaceae.

17. Listki se zaokrožijo ob dnu. Cv. pc. in č. oddelki
so po zunanji strani gosto in žlezavo ščetinasti.
Po gozdih in po grmovju. Vinski š., R. rubigindsa L.

Listki se ožijo proti dnu klinasto. Cv. pc in e.
oddelki so po zunanji strani brez žlezavih ščetinic.
Po grmovju. Prim. Vonjavi š., R. ellfptica Tausch.

18. Listki se ožijo proti dnu klinasto, potem pa se zao¬
krožijo. Cv. pc. nosijo žlezaste ščetinice. Po grmovju.

Drobnocvetni š., R. micrdntha Sni.

Podolgasti listki se ožijo klinasto proti dnu. Cv.
pc. so brez žlezastih ščetinic. Po grmovju.

Njivski š., R. agrestis Savi.

19 (15). Č. oddelki se. zavijajo po cv. in rano odpadajo.
Vratovi so goli ali dlakavi. 20

C. oddelki se po cv. dvigajo ali odmikajo in
vztrajajo dolgo. Vratovi se zedinjajo v volnato
glavico. 22

20. Kratke, bočnostisnjene bodice se močno širijo ob

dnu in tu odebelijo. Precej debeli listki so polsteni
ali pa skoro vsi goli. Č. oddelki imajo mnogo ši-
rokosuličastih peresec. Po grmovju. Kor., Kr., Prim.

Topolistni š., R. obtusifdlia Desv.

Sloke bodice se polagoma širijo proti dnu. Zu¬
nanji č. oddelki so nekoliko pernatonacepljeni s črta-
lastimi ali črtalasto suličastimi peresci. 21

21. Listki so goli (ali pa poraščajo posamezne dlačice

osrednje rebrce spodnje strani). Po grmovju.

Navadni š., R. cantna L.

Listki so dlakavi po obeh straneh ali pa pora¬
ščajo dlačice vsaj osrednje rebrce spodnje strani.
Po grmovju. Gajski š., R. dumetorum Thuill.

22. Veje so dostikrat sinje nadahnjene. Široko- ali pa
okroglojajčasti listki so navadno sinje nadahnjeni
in goli. Prilistki so široki. Po grmovju. Kor., Kr., St.

Sinjezeleni š., R. glauca Will.

266

XLII. Rosaceae.

Precej trdni listki so + gostodlakavi in se ožijo
proti dnu. Po grmovju.

Usn.jatolistni š,, R. coriifolia Fr.

212. Prunus L., sliva.

Suličasti 1. so priostreni, žlezavo napiljeni in goli.
Beli ali bledordeči cv. se pokažejo na vejicah pred
1., ali posamič ali po 2. Košcičasti pl. je nesočen in
suh ter se odpira pozneje nepravilno. Pitovna, na
Prim. udomačena r.

Mandljevec, P. comiminis Arcang.
Košcičasti pl. je sočen in se ne razpreza. 2
Suličasti 1. so ostro napiljeni; njihovi pe. so krajši
od polovice 1. širine. Cv. so rožnordeči. Košcičasti
pl. je oblast in puhast ali gol. Koščica je grbasto
brazdasta in luknjičasta. Pitovna, na Pr. udoma¬
čena r. Breskva. P. persiea Stokes.

Koščica je gladka in le nekoliko grbasto brazda¬
sta, ni pa luknjičasta. 3

Po I ali po 2 cv. sedita ali se pritrjata s prav krat¬
kimi pc. ob straneh prikrajšanih vejic. 4

Dolgopecljati cv. se razvrščajo v kobulastih šopih
ali v grozdih. 8

Širokojajčasti 1. so goli, priostreni in dvakrat na¬
piljeni. Prekratko pecljati ali skoro sedeči cv. se
pokažejo pred 1. Oblasti pl. je baržunasto polsten
in rumen. Pitovna in udomačena r.

Marelica, P. annenlaca L.
Cv. so očito pecljati. Podolgasti ali oblasti pl, so
goli in modro nadahnjeni. 5

Grm poganja trnate vejice, ki so za mlada tanko
puhaste in se navadno krečijo. Pakrožni ali narobe-
jajčasto podolgasti 1. se prikažejo po cv. ali s cv.
vred. Iz vsakega cv. brsta se vzrašča po 1 ali po
2 cv., katerih pe. so navadno goli. Oblasti ali skoro

267

XLII. Rosaceae.

jajčasti pl. so pokončni in temnomodri. Po gozdih
in po grmovju. Trnuljica (oparnik), P. spinosa L.

Vejice so redkotrnate. Pl. kimajo ali visijo. 6

6. Drevo. L. so pakrožni. Iz vsakega cv. brsta poganja
po 1 beli cv. Vejice in cv. pc. so goli. Oblasti pl
visijo in so rdeči ali rumeni. Pitovna ter po Kr. in
Prim udomačena r.

Črešnjelika s., P. cerasliera Ehrl.

Drevesa s pakrožnimi ali podolgasto narobejaj-
častimi 1. Iz vsakega cv. brsta poganjata po 2 cv.
Cv. pc. so melikodlakavi. 7

7. Vejice so baržunasto puhaste. Cv. so snežnobeli.
Oblasti pl. kimajo in so črnomodri, vijoličasti, rdeč¬
kasti, rumeni ali svetlozeleni. Pitovna in udoma¬
čena r. Trnoselj (cibora, kreha), P. insitttia L.

Vejice so gole. Cv. so zelenkasto beli. Jajčasto
podolgasti pl. so temnomodri, rdečkasti ali rumeni.
Pitovna in udomačena r. Češplja, P. domestica L.

8 (3). Po 2—-5 cv. stoji ob vrhu prikrajšanih vejic v šo¬
pih; cv. se pokažejo z 1. vred. Pl. so oblasti ali
jajčastooblasti. Koščica je jajčasto oblasta, po robeh
plitvo brazdasta, sicer pa gladka. 9

Cv. se zbirajo v enojnatih, vsestranskih grozdih,
ki poganjajo ob straneh iz vejic. Majhni oblasti pl.
so črni ali črnordeči 10

9. Pakrožni ali narobejajčasti 1. so mehki, nekoliko
grbasti, priostreni in po spodnji strani navadno
mehkodlakavi; njihovi pc. nosijo v zgornji polovici
po 2 žlezi. Cv. šopek podpirajo ob dnu le brstne
luske, ne pa listi. Jajčastooblasti pl. so črni, rdeči
ali rumeni in sladki. Pitovno in po gozdih sarao-
rastlo drevo. Črešnja, P. avium L.

Pakrožni ali narobejajčasto podolgasti 1. so togi,
ravni, nekoliko usnjasti, priostreni, gladki in goli
ter se svetijo po zgornji strani. Cv. šopek podpirajo

268

XLII. Rosaceae. XLIII. Legumin6sae.

ob dnu majhni ]. L, pc. nimajo žlez. Stisnjeno ob¬
lasti pl. je črn ali rdeč in kisel. Pitovno in udo¬
mačeno drevo. Višnja, P. cčrasus L.

10. Grm ali drevo. Jajčasti, srčastookroglasti ali okrog-
lasti I. so topo napiljeni in goli; 1. pc. so žlezavi..
Pokončni grozdi so kratki, kobulasti in sestojijo iz
4-12 cv. Jajčasto oblasti pl. so veliki kakor grah
in Srnordeči. Po grmovju. Kr., Prim. Na Št. pitovna r.

Rašeljika, P. mahaleb L.

Dolgi in mnogoevetni grozdi so pokončni ali
priklonjeni. 11

11. Podolgasto narobejajeasti ali pakrožni 1. so pri¬
ostreni, tanko napiljeni in skoro goli, 1. pc. so žle¬
za vi. Gr. se priklanjajo, cv. so beli. Koščice so povprek
nagrbančene. Po vlažnili krajih.

Črensa, P. padus L.

Pakrožni 1. so togi, napiljeni in priostreni ter se
svetijo po zgornji strani temnozeleno. Grozdi so
pokončni, cv. rumenobeli. Koščice so gladke. Pi¬
tovna in po St. udomačena r.

Poznocvetna s., P. serotina EhrL

XLIII. družina: leguminosae, stročnice.

Stročnice so lesnate r. ali zelišča, ki;
nosijo navadno premenjalne, sestavljene
1. in prilistke. Somerni (pravilni) cv. so
dvospolni ali mnogosvatbeni (eno- ali
dvodomni). C v. odevalo je podrastlo in
dvojno. Č. je iz 5 (3—6)  1.,  ki se navadno-
zraščajo (ali ostajajo prosti). Na somernih
c v. je 5 ali manj v. 1. in izmed teh je peti,,
lihi 1. navadno različen od drugih; na
pravilnih c v. pa se ujemajo po številu č.
in v. 1. Pr. je navadno dvakrat toliko, ko-

269

XL11I. Leguminosae.

1 i k o r v. 1. (ravno toliko ali manj ali mnogo);
podrastli so ali pa se pripenjajo na rob
cvetišča. Med seboj so pr. ali prosti, ali
se jih zrašča vseh 10 v cev, — e n obrati n-
ski pr.,  ali pa se jih zrašča 9 v žleb, a 10.
ostaja prost, — dvobratinski pr. D v o p r e -
dalaste prašnice se odpirajo navadno s
p o d o I ž n i m i r e ž a m i. P o e d i n i p s t. (2 a 1 i v e č)
je enopredalast, nadrastel ali medrastel
in sedeč ali pecljat; iz njegovega vrha
poganja enojnat vrat, ki nosi br. ob vrhu
ali ob notranji strani. S. popkov je na¬
vado mnogo (eden) ter se pripenjajo ob
trebušnem šivu. Suhi ali mesnati pl. se
imenuje strok. Strok se r a z p r e z a z loputa¬
ma ob trebušnem in hrbtnem šivu, ali se
odpira le ob trebušnem šivu, ali pa se
sploh ne odpira. Veasi ustvarja navznoter
rastoči hrbtni ali trebušni šiv vzdolžni,
nepopolni p retin ali pa ima strok prečne
p retine in razpada zrel v posamezne
člene, — členasti strok. V s. navadno ni
hraniva, ali se razvija le pičlo, ravni ali
ukrivljeni kalček nosi veliki kalici.

1. Pr. so prosti. Kalček v s. je raven. 2

Pr. se + zraščajo. Kalček v s. je ukrivljen. 3

2 .  Enojnati 1. so celorobi. Dvospolni cv. imajo petero-

zobo č. in peterolisten, metuljasti v. Po 10 pr. se
krivi navzdol. Strok se odpira. 213. Cercis.

L. so enkrat ali dvakrat parnopernati. Mnogo-
svatbeni cv. imajo tro- do peterodelno č. in pravi¬
len tro- do peterolisten v. Po 6—10 pr. stoji skoro
pokončno. Strok se ne razpreza. 214. Gleditschia.

3. Pr. so enobratinski, to je, vsi se zraščajo v cev. 4

270

XLIII. Leguminosae.

Pr. so dvobratinski, to je, 9 se jih zrašča v žleb,
10. je prost. 15

4 L. so pernati. Enolistni v., in sicer jadro, je krajši
od pr. Strok obdaja po 1 —2 s. 230. Amorpha.

V. je peterolisten in metuljast. 5

5. 1 .. so dlanasti in po številu listkov peternati do

petnajsternati. Č. je dvoustnata. Ladjica je kljunasto
priostrena. Br. je glavieasta. 215. Luplnus.

L. so enojnati, trojnati ali pernati. 6

6. Trojnati 1. imajo razen prilistkov na dnu 1. pc. še
posebne prilistke ob dnu posameznih listkov.

248. Glyctne.

Poedini listki nimajo prilistkov. 7

v 7. Č. je očito eno- ali dvoustnata. V. krili se zgrban-
čeno gubata nad žrebico. 8

Č. je peterozoba ali nerazločno dvoustnata. V.
krili se ne gubata nad žrebico. 13

8. Č. je na zgornji strani ob jadru globoko nacepljena

in zato enoustnata; ob dnu je nožničasta, ob robu
pa drobno peterozoba. Silasti vrat je navznoter
proti jadru poševen, nosi podolgasto, gobasto br.
in ni bradat. 217. Spartium.

C. je dvoustnata. 9

9. Č. zgornja ustna je globoko dvodelna, spodnja pa
tronacepljena ali trozoba. S. ob popku ni vzvišeno. 10

O. zgornja ustna je cela ali kratko, oziroma
jedva dvozoba, spodnja pa trozoba ali cela. 12

10. L. so trojnati. Č. je cevasto zvončasta; njena zgor¬
nja ustna je do dna dvodelna s širokima in jaj¬
častima oddelkoma, ki se zavijata srpasto.

219. Petteria.

Č. zgornja ustna se ne deli do dna in njeni od¬
delki se tudi ne krivijo srpasto. 11

271

XLIII. Legumin6sae.

11. Premenjalni 1. so trojnati in nosijo zelnate prilistke.
C. oddelki so mnogo daljši od C. cevi. Br. je na¬
vzven proti ladjici poševna. 216. Argyrol6bium.

L. so ali premenjalni in enojnati, ali nasprotni
in trojnati ter nimajo prilistkov. Č. odcepki ali od¬
delki so krajši ali le malo daljši od e. cevi. Br. je
navznoter proti jadru poševna. 218. Gentsta.

12(9). L. so trojnati. Cv. se zbirajo na visečih grozdih. S.
ni vzvišeno ob popku. 220. Laburnum.

L. so enojnati ali trojnati. Cv. se zbirajo na po¬
končnih grozdih ali se razstavljajo drugače. S. je
vzvišeno ob popku. 221. Cytisus.

18(7). č. je ob pl. odprta. Ladjica je kratko in topo klju¬
nata. Po 9 šilastih pr. se zrašča med seboj do dve-
tretjinske dolžine, 10. pr. pa z drugimi samo do po¬
lovice. 282. Galega.

Vsi pr. se zraščajo črez dvetretjinsko dolžino in
se razširjajo ob vrhu. 14

1L Č. je ob pl. peteronacepljena, zvončasta in odprta.
Ladjica je šilasto kljunata. Vrat se krivi navzgor.
Strok je napet. 222. Onbnis.

Č. je ob pl. peterozoba in spodaj napeta, zgoraj
pa se oži in zapira. Ladjica je topa ali kratko pri¬
ostrena. Vrat je privzdignjen. Strok obdaja navadno
po 1 s. 227. Anthjdlis.

15(3) L. so lihopernati. Pic. je povprek členasta. Strok se
cepi na poprečne členke, — členasti strok. 16

Pic. ni členasta in strok se ne cepi na poprečne
členke. 20

16. Ladjica je kljunata. 17

Ladjica ni kljunata, marveč je topa. 19

17. Č. je kratkozvončasta, peterozoba in skoro dvo-

ustnata. Strok je zavojit in sestoji iz 3 — 6 člen¬
kov. 238. Scorpiurus.

Strok je raven ali le nekoliko vijugast. 18

272

XLI1I. Leguminosae.

18. Bočnostisnjeni strok je po zgornjem šivu šobasto
izrezan in krpast ter se cepi na podkovaste členke.

241. Hippocrepis.

Valjasti ali četverorobi strok je čestokrat krilat
in ob členkih zadrgnjen. 240. CorOnilLa.

19(16). Cv.se zbirajo v kobulih. Č. je peterozoba. Pr.se
širijo proti vrhu. Bočnostisnjeni strok se krivi na¬
vadno srpasto in se zadrgava ob členkih.

239. Ornfthopus.

Cv. se zbirajo v grozdih. Peterodelna č. ima
skoro enake oddelke. Silasti pr. se ne širijo proti
vrhu. Strok je krpast po obeh šivih.

241. Hed^sarum.

20(15). I.. so trojnati. 21

L. so pernati. 27

21. Ako vzrasteta debeli kalici iz zemlje, sicer malo

ozelenita, nista pa 1. podobni. Vrat je dlakav. Lad¬
jica, pr. in vrat so zavojiti. 250. Phasčolus.

Nadzemeljski kalici sta 1. podobni, zeleni in no¬
sita celo I. reže. Vrat je gol. 22

22. Prilistki so podobni 1. Ladjica je kljunata. Pr. se

širijo izmenoma proti vrhu. 230. Lotus.

Ladjica ni kljunata. 23

23. Pr. cev se zrašča z v., ki sicer vene po cv., a ne

odpada od pl. Strok se ali ne odpira ali se odpira
nepravilno in obdaja po 1-4 s. 226. Trifblium.

Pr. cev se ne zrašča z v. V. je odpadljiv. 24

24. Prilistki so podobni listkom trojnatih L, tako da

so ti na oko peternati ali lihopernati. Pr. se širijo
izmenoma proti vrhu. 229. Dorycnium.

Prilistki so različni od listkov, zato so 1. očito
trojnati. Pr. se ne širijo proti vrhu. 25

25. Pic. se krivi navzgor in pritiska po cv. k jadru
Strok se zavija srpasto ali polžasto. 224. Mediedgo.

273

18

XLIIf. Legumin<3sae.

Pic. je ravna. Prilistki se priraščajo ob dnu k
1. peclju. 26

26. Cv. so posamezni ali se razstavljajo kobulasto. Čr-

talasti strok je bočnostisnjen, + srpast in obdaja
po 4 do mnogo s. 223. Trigonella.

Cv. se zbirajo na grozdih. Oblasti ali jajčasti
strok je napet, obdaja po 1—3 s. ter se ne raz-
preza 225. Melilotus.

27(20) L. so lihopernati z ovršnim listkom. 28

L. so parnopernati brez ovršnega listka; na¬
mesto njega nahajamo 1. vitico ali ost. Včasi 1. pe.
nimajo listkov. 36

28. Ladjičina 1. sta prosta. Usnjasti strok je bočno¬

stisnjen in obdaja po 1 — 4 s. Kaliei sta listasti in
zeleni. 237. Glycyrhtza.

Ladjičina 1. se zraščata. 29

29. Vrat je gol. Strok je + dvopredalast vsled na¬

vznoter rastočega hrbtnega ali trebušnega šiva. Ka¬
liti sta listasti in zeleni. 30

Strok nima predalov. 31

30. Ladjica je ob topem vrhu brez osti. Strok je za¬

radi navznoter rastočega hrbtnega ali spodnjega
šiva + dvopredalast. 235. Astragalus.

Iz ladjice moli pod topim vrhom resasta ost.
Strok je zaradi navznoter rastočega, ob jadru leže¬
čega trebušnega šiva + dvopredalast.

236. Oxytropis.

31(29). Vrat je dlakav, in sicer vsaj ob notranji, proti ja¬
dru ležeči strani. Kaliei sta listasti in zeleni. 32

Vrat je gol. 33

32. Č. je skoro dvoustnata, spodnja ustna je tronacep-
ljena. Široko jadro se odmika od cv. in zavija.
Ploščnati strok skoro sedi ter obdaja mnogo s.

233. Robtnia.

274

XLI11. Lfguminosae.

Zvončasta č. je peterozoba. Razširjeno jadro je
dvogrbasto. Vrat je ob vrhu kljukast. Napeti strok
se odpira samo ob vrhu trebušnega šiva in obdaja
po mnogo s 234. Colutea.

33(31). Ladjica je kljunata. Bočnostisnjeni strok se zadr-
gava med s., je odebelel ob robovih, a se ne
razpreza. 228. Bonaveria.

Ladjica je topa. Strok se ne zadrgava med s. 34

34. Ladjica je poševno odrezana. Narobejajčasli strok
je koščenotrd, obdaja po 1 s. ter se ne odpira; po
spodnjem šivu je krilato hrbtičav in gladek ali
češljasto nazobčan, po bokih pa vdrto in mrežasto
žilnat. Kalici sta listnati in zeleni. 243. Ondbrychis.

M  Strok je jako napet ter se odpira. 35

35. Podolgasti strok obdaja mnogo oblastih s. Nad¬
zemeljske kalice so listaste in zelene.

235. Astragalus.

Jajčasti strok obdaja po 2 3 koničastih in na-
■*. grbančenih s. Močnati, debeli kalici ostajata pod

zemljo in ne ozelenita. 244. Clcer.

34(27). Veliki prilistki so podobni 1. listkom. Cev zrastlili
pr. je pravokotno odrezana ob vrhu. Trorobi vrat
je bočno stisnjen; ob notranji ali zgornji strani je
hrbtičav, ob zunanji ali spodnji strani žlebast, pod
vrhom pa po notranjem robu bradat. 248. Pfsum.

Vrat ni niti trorob, niti po notranjem ali zgor¬
njem robu bradat. 37

37. Cev zrastlili pr. je pravokotno odrezana ob vrhu.

Vrat se razširja ob vrhu. 247. Lathyrus.

Cev zrastlih pr. je poševno odrezana. Vrat je
nitast ali se ob vrhu nekoliko razširja. 38

38. Vrat je ves nitast in proti vrhu dlakav. Strok ob¬
daja navadno več oblastih in nekoliko stisnjenih s.

245. Vfcia.

275

18 *

XLIIJ. Leguminosae.

Vrat se proti vrhu širi, splošeuje ter nosi po no¬
tranji ali zgornji strani na vzdolžni črti dlačice.
Strok obdaja po 1 ali 2 okroglih, lečastih s.

246. Lens.

218. Cercis L., jadikovec.

Drevo ali gnn, ki nosi srčastookrogle, trdne,
pecljate, celorobe in gole 1 Rožnordeči cv. se zbi¬
rajo na obstranskih šopih in se prikažejo pred 1.
izza obrunkov lanskih 1. Ravni strok je po robovih
krilat. Pitovna, na Prim. pa samorastla r.

Navadni j., C. siliqu&strum L.

214. Gleditschia L., gledieevka.

Veje in vejice so oborožene z ravnimi, enojna-
timi ali trojnatimi, močnimi in dolgimi trn ji. Izmed
velikih 1. so spodnji enkrat, zgornji pa dvakrat
parnopernati. Listki so narobejajčasto podolgasti.
Zelenkasti cv. se zbirajo na klasastih grozdih. Dolgi
in ploščnati strok se nekoliko zavija. Pitovna in na
Prim. udomačena r. Trotrnata g., G. triacanthos L.

215. Lupinus L., volčji bob (močibob).

1. Zgornja č. ustna je dvonacepljena ali dvodelna. 2

Zgornja č. ustna je nerazdeljena ali kratko dvo-
zoba. Predlistkov ob cv. ni. 3

2. Na spodnjih 1. so listki narobejajčasti ali podol¬
gasti in topi, na zgornjih pa podolgastosuličasti in
koničasti. Zlatormneni in skoro sedeči cv. se raz¬
vrščajo vretenčasto. Krovni lističi so odpadljivi,
predlistki pa trpežni. Spodnja č. ustna ie trozoba.
Pitovna in udomačena r. Rumeni v. b., L. liiteus L.

Listki so črtalasti in precej topi. Premenjalne,
kratkopecljate in modre cv. podpirajo krovni lističi

276

XLIII. Legumin<3sae.

in predlistki. Spodnja č. ustna je skoro tronacep-
Ijena. Pitovna r. Ozkolistni v. b., L. angustifolius L.
Visoko šibje je le malo dlakavo. Na vsakem 1. je
9—15 listkov. Cv. so modri. Na Št. udomačena r.

Mnogolistni v. b., L. polyphJllos Lindi.
Enoletno r. krijejo pritisnjene, svilnate dlačice.
Na vsakem 1. je 5—7 listkov. Cv. so beli in modri
ob vrlm. Na Prim. pitovna in udomačena r.

Beli v. b., L. dlbus L.

216. Argyrolobium E. in Z., srebrnica.

Nizki grm je svilnato dlakav. Pakrožni ali suli¬
časti listki so po zgornji strani goli, po spodnji pa
sivo svilnati. Rumenih cv. je navadno po 3, ki se
zbirajo na ovršnih, pozneje obstranskih glavicah.
Kr.. Prim. Navadna s., A. argenteum Witlk.

217. Spartium L., žukva.

Netrnat grm poganja šibaste, robate in zelene
veje, ki so za mlada kakor tudi 1. svilnatodlakave
Spodnji L so troj n ati, zgornji pa enojnati in na-
robejajčasti ali podolgasto suličasti. Rumeni cv. se
zbirajo na ovršnih grozdih. Stroki so črtalasti, plo-
ščnati in goli. Št., Kr , Prim.

Bicasta ž., S. iunceum L,

218. Genista L, košeničica.

1. Nasprotni 1. so trojnati s črtalastimi listki. Cv. so

rumeni. 2

Premenjalni 1. so celi (trojnati). Cv. so rumeni 3.

2. Grm. V. je sicer gol, ladjica pa je svilnato dlakava.

Jadro je globoko izrobljeno. Krili sta krajši od
ladjice. Trakasta k., G. radiata Scop.

277

XLIII. Legumin6sae.

Jadro in ladjica sta svilnatodlakavi. Jadro je
zaokroženo in topo. Goli krili sta tako dolgi kakor
ladjica. Kr., Prim.

Celojadrna k., G. holopetala Fleischm.

Ležeče st. ima členaste, dvorezno krilate veje. L.
so podolgasti ali podolgasto suličasti in celorobi.
Cv. se zbirajo na kratkih, o vršni h grozdih.

Prevezana k. (prevezanka), G. sagittalis L.

St. ni dvorezno krilato. 4

Pokončno ali kipeče st. poraščajo vsaj ob dnu trni.
Cv. se zbirajo v grozdih. 5

St. ne poraščajo nikjer trni. 6

St., ki je brezlistno ob dnu, poraščajo togi trni;
proti vrhu se razrašča st. v netrnate, listnate in z
vodoravnimi kocinicami pokrite veje, ki nosi vsaka
ovršen grozd L. so sulica-ti ali pakrožni.

Bodeča k. (bodičevje), G. germanica L.

Enojnato st. je že ob dnu listnato ter nosi po-
edin, ovršni grozd. St. poraščajo mehki, tanki ter
lahko upogibljivi trni Na vejicah so pritisnjene
dlačice. Gozdna k., G. silvestris Scop.

Ležeče ali kipeče st. poganja podolgasto suličaste
I., ki so pokriti, kakor tudi veje, cv. pc., č. in stroki
s pritisnjenimi dlačicami. Po 1 -4 cv. poganja paz-
dušno na stranskih, listnatih vejicah. Jadro in la¬
djica sta svilnato dlakavi. Dlakava k., G. pilbsa L.

Cv se zbirajo na st. vrhu in na vejah v grozde,-
poedine cv. podpirajo krovni lističi. 7

Suličasti 1 nimajo ob dnu prilistkov; po spodnji
strani so, kakor tudi vejice, pokrili s pritisnjenimi
dlačicami. Grozdi so malocvetni Cv. pc. in č. so
kosmati. Jadro in ladjica sta svilnato dlakavi. Ki-.,
Prim. Svilnata k., G. serlcea Wulf.

L. imajo prilistke. V. je gol. 8

278

XLiII. Leguminosae.

8. Ležeče st. je golo. Pokončne veje so ostro trorobe.
Suličasti 1. so priostreni, goli in prosojno obrobljeni.
Njihovi prilistki so šilasti, trpežni in pozneje bo¬
deči. Št., Kr., Prim. Troroba k., G. iaimensis Viv.

Veje so valjaste, 1. brez prosojnega roba. Pri¬
listki ne postajajo bodeči. 9

9. St. in 1. so zaradi odmaknjenih dlačic kocinasti. St.
je tudi vzvišeno regasto. Strok je gosto kocinast.
Št., Kr., Prim. Jajčastolistna k., G. ovata W. K.

St jo golo in le ob vrhu dlakavo. Suličasti ali
pakrožni 1. so ob robovih puhasti. Strok je gol. 10

10. Kratka st. ležijo, pokončne veje so globoko in skoro
robato brazdaste.

Barvilna k. (žoltilica), G. tinctoria L.

t Pokončno st. se veji proti vrhu; valjaste veje

so enakomerno regaste in ob vrhu nekoliko robate.

Visoka k., G- elatior Koch.

219. Petteria Preši, tilovec.

i.

Grm nosi pokončne toge in regaste veje. Pa¬
krožni ali narobejajčasti listki so topi in navadno
ostnati; po spodnji strani in ob robu so redkodla-
kavi, po zgornji strani pa goli, ali pa so goli po
obeh straneh. Rumeni cv. se zbirajo v jajčastem
ali podolgastem grozdu. Strok je gol. Na Prim. pi-
tovna, po I. udomačena r.

Vejnati t., P. ramentaeea Preši.

220. Laburnum Griseb., negnoj.

Drevo ali grm, čegar 1 pc., listki po spodnji
strani, cv. pc., č. in stroki so pokriti s pritisnjenimi,
svilastimi dlačicami. Pakrožni listki so topi in ost¬
nati. Cv. so zlatorumeni.

Navadni n., L. anagyrofdes Med.

279

XLIII. Legumin6sae.

Drevo ali grm, čegar 1. pc, listki po spodnji
strani, cv. pc., č. in stroki so goli. Pakrožni listki
so koničasti in po robovih zaradi odmaknjenih
dlačic nekoliko puhasti. Cv. so bledorumeni.

Planinski n., L. alpinum Griseb.

221. Cytisus L., relika.

1. L so enojnati in celi. Cv. so rumeni. 2

L. so trojnati, le najvišji 1. so včasi enojnati. 3

2. St. je kipeče. Vsa r., posebno pa spodnja stran L,
cv. pc., č. in stroki so zaradi pritisnjenih dlačic
svilasti. L. so podolgasto ali narobejajčasto suličasti.

Št. Kr. Polegla r., C. prociimbens Spr.

St leži. R. je vsa gola. L. so jajčasto suličasti.

Razrastla r., C. dillusus Vis. •>

3. Grm nosi pokončne ali kipeče veje, ki so šibaste,
zelene, robate in za mlada z 1. vred svilnato dla¬
kave. Spodnji 1. so trojnati, zgornji enojnati. Po-
edini, zlatorumeni cv. poganjajo ob straneh vejic. ^
Dolgi vrat se zavija v krogu, širi ob vrhu in nosi
drobno, glavičasto br. Strok je podolgast in gol.

Št., Kor., Prim. Metljasta r., C. scopdrius Lk.

Šilasti vrat se dviga in nosi poševno br. 4

4. Narobejajčasti in podolgasti listki so po zgornji

strani goli, po spodnji pa, kakor tudi stroki, pokriti
s pritisnjenimi dlačicami; suhi 1. so črni. Cv. se zbi¬
rajo v pokončnih in podaljšanih grozdih, ki nimajo
L, nosijo pa mnogo cv. C. je kratko zvončasta. V.
je zlatorumen. Črnikasta r., C. nigricans L,

C v. se zbirajo ali v o vršnih glavicah, ali v list¬
natih grozdih ali v obstranskih šopih. C. cev se
podaljša, da je daljša od svojih usten. 5

o. Cv. se zbirajo na ovršnih glavicah letošnjih mladik. 6

Po 1 — 3 cv. se zbira v šopih po straneh vejic. 7

280

XLIII. Legumin6sae.

6. Grmič s pokončnim ali kipečim st. Suličasti ali kli¬
nasti listki so pokriti po obeh straneh ali samo po
spodnji strani s pritisnjenimi, svilastimi dlačicami,
cv. vejice, pc. in č. pa z odmaknjenimi dlačicami.
C v. so rumeni. St, Kr.

Avstrijska r., C. austrlacus L.

St. je pokončno. Narobejajčasti ali pakrožni
listki so kakor vsa r. pokriti z mehkimi, odmaknje¬
nimi dlačicami. St. in pc. so kosmati. Včasi se na¬
hajajo razen ovršnih glavic na letošnjih mladikah
še stranski cv. šopi na starem lesu. Cv. sp zlato-
rumeni. Nizka r., C. supfnus L.

7. St. je kipeče. Suličasti ali podolgasto suličasti 'istki

so koničasti in z vejicami vred goli ali redkodlakavi.
Skrlatnordečili cv. je navadno po 2 skupaj. Strok
je gol. Škrlatna r., C. purpureus Scop-

Cv. so rumeni. Strok je ves ali samo ob robovih
kosmat. 8

8. St. je kipeče ali ležeče. Mlade veje, cv. pc., in č.
so kosmati. Narobejajčasti ali pakrožni listki imajo
po obeh straneh goste in odmaknjene kocinice.
Strok je po robovih kosmato vejicat.

Kosmata r., C. hirsutus L.

Mlade veje in stroki so pokriti s pritisnjenimi
dlačicami. 9

9. Čašo krijejo pritisnjene dlačice. Strok je svilnato
dlakav. Ratisbonska r., C. ratisbončnsis Schaff.

Č. pokrivajo odmaknjene dlačice. Strok je pri¬
tisnjeno dlakav. Pitovna in v I. udomačena r.

Dolgovejnata r., C. elongatus W. K.

222. Ononis L., gladež.

1. Na ovršnih, listnatih grozdih ali klasih se zbirajo
sedeči ali kratkopecljati cv., katerih pc. so krajši
od č. Stroki so jajčasti in pokončni. 2

281

XLIII. Leguminosae.

Vsa r. je žlezavo puhasta. Rožnordeči cv. so
dolgopecljati; njihovi pc. so tako dolgi kakor cv.
ali daljši od njega. Podolgasto črtalasti stroki visijo. 6

2. St. je kipeče in puhasto. Listki so narobejajčasti
ali okroglasti, drobno nazobčani in žlezavo dlakavi.
Majhni, sedeči cv. se zb rajo na kratkih klasih. Ru¬
meni v. je tako dolg kakor č. ali daljši od nje.
Strok je približno tako dolg kakor č. Prim.

Drobnocvetni g., O. Columnae Ali.

Listki zgornjih, enojnatih L so topi, drobno ter
nazobčano napiljeni in žlezavo dlakavi ali skoro
goli. Rdeči ali beli v. kratko peci j atih ev. je dvakrat
tako dolg kakor č. 3

3. R. smrdi kakor kozel. St. nima trnov, je pokončno

ali kipeče in pokrito z dolgimi, žlezastimi kosmati-
nanii. Tudi pakrožni ali podolgasti listki so žlezasti.
Cv. so rožnordeči. Stroki so krajši od č. Kor., Št.,
Kr. Kozlosmradni g., O. hirclna Jacq.

St. nosi trnate veje in navadno eno vzdolžno
vrsto kosmatili. Č. je + žlezava. 4

4. Ležeče ali kipeče in kosmato st. se včasi vkoreninja

in nosi kipeče ter ob vrhu trnate veje. Pakrožni
listki so žlezavo dlakavi. Na kratkem grozdu so
rožnordeči cv. Strok je krajši od č. S. je nagrban¬
čeno srhko. Smrdeči g., O. fočtens Ali.

St. je pokončno ali kipeče. Trni so navadno
šparoma V grozdih zbrani pazdušni cv. so pretrgani
na vejah. Cv. so rožnordeči. Strok je tako dolg
kakor č. 5

5. Na st. so redke žlezice in 1 vrsta kosmatin. Pa-

krožno podolgasti listki so precej goli. S. je nagr¬
bančeno in sihko. Trnati g., O. spindsa L.

R. je podobna trnatemu g., samo bolj gola je in
ima majhne ev. S. je gladko. Prim.

Drobnolistni G., O. antiqudrum L.

282

XLIII. Leguminosae.

Polugrm ima pokončno ali kipeče st., ki je pokrito
z žlezavimi kosmatinami. Listki so skoro okrogli in
nazobčani. Prilistki so eelorobi. Pc. dvo- do tro-
cvetnega razcvetja se končujejo z reso in so daljši
od pripadajočega 1. Črtalasto podolgasti stroki so
napeti. Kor., Kr.

Okroglolistni g., O. rotundifolia L.

Enoletna r. ima kipeče, kosmato st. Klinasti ali
okroglasto narobejajčasti listki so žlezavo dlakavi
in drobno nazobčani. Cv. pc. s poedinimi, kiniastimi
cv. se ne končujejo z reso. so tako dolgi kakor cv.,
a krajši od pripadajočega L Strok je črtalast in
valjast. Prim. Vzvrnjeni g., 0. reclinata L.

223. Trigonella L., triplat.

Pakrožni ali podolgasti listki so ostro napiljeni.
Modri ali svello vijoličasti cv. se zbirajo na doJgo-
pecljatih, glavičastih grozdih. Cv. pc. so pokončni.
Jajčasto podolgasti in kljunati stroki so goli in po¬
končni. Pitovna in udomačena r. diši v vseh svojih
delih. Modri t., T. coerulea Ser.

Cv. se ne zbirajo v glavičastih grozdih. 2

St. je z redkimi vejami vred pokončno. Listki so
podoigasto klinasti in ob vrhu drobno nazobčani.
Beli in skoro sedeči cv. poganjajo posamič ali špa¬
roma iz 1. pazduh. Dolgi in ozki strok je skoro
srpast in navadno gol Pitovna in udomačena r.

Mnogosemenski t., T. foenum graecum L.

Listki so narobejajčasti ter bodičasto in drobno
nazobčani. Veliki, žolti cv. se zbirajo v dolgopec-
ljatili grozdih; grozdov pc. je daljši od pripadajo¬
čega 1. Strok je gol. Rogati t., T. corniculata L.

283

XLII1. Leguminosae.

224. Medicago L., meteljka.

Pri določevanju je treba cv. in pl.

1. Stisnjeni stroki se zavijajo srpasto ali polžasto;

vzvoji so v središču odprti. 2

Stroki se zavijajo z 1 ali z večirni vzvoji polža¬
sto; vzvoji se sklepajo v središču. Cv. so rumeni. 5

2. St., r.v. pc. in listki so gosto in volnato polsteni.
Narobejajčasli listki so nazobčani ob vrhu. Cv. so
rumeni. Okroglasti stroki se vzvijajo polžasto, in
sicer navadno v 3 vzvojih; volnato polsteni so in
ob robu redkotrnati ali netrnati. O. m.

Obmorska m., M. marina L.

St., cv. pc. in listki so tanko puhasti ali goli.
Stroki nimajo trnov 3

3. Široki so vzvijajo polžasto z 2—3 vzvoji. 4

St. je ležeče ali kipeče. Listki spodnjih 1. so po-
dolgasto klinasti, zgornjih 1. pa črtalasto klinasti;
vsi listki so ob robu nazobčani in ostnati. Rumeni
cv. se zbirajo v kratkih, gostih ter mnogocvetnih
grozdih. Srpasti ali skoro krožnati stroki so mre¬
žasto žilnati. Srpasta m., M. Mcata L.

4. Listki spodnjih 1. so podolgasto narobejajčasti,
zgornjih 1. pa črtalasto klinasti; vsi listki so ob
vrhu izrobljeni, ostnati in nazobčani. Mnogocvetni
grozdi so podolgasti z vijoličastimi ali modrikastimi
cv. Cv. pc. so krajši od č. in po cv. pokončni

Setvena m., M. satfva L.

Listki spodnjih 1. so klinasti in ob vrhu neko¬
liko nazobčani, zgornjih 1. pa črtalastoklinasti in
celorobi; vsi listki so ob vrhu izrobljeni in ostnati.
V kratkih grozdih je po 5 — 10 rumenih cv. C v. pr
so dvakrat daljši od č. in se zavijajo po cv. Kr.
Prim. Polegla m., M. prostrata Jacq.

5(1). Stroki nimajo ob robu trnov. 6

XLIII. Legummčsae.

Stroki so trnati ob robu. 7

St. je ležeče ali kipeče in kakor vsa r. tanko pu¬
hasto Listki so narobejajčasto klinasti (nekoliko
izrobljeni) in na zgornjih 1. ožji. Pazdušni 1. pc. so
približno tako dolgi kakor pripadajoči 1. in nosijo
ob vrhu mnogocvetni, gosti grozd. Ledvičasti stroki
so nekoliko napeti. Hmeljska m., M. lupulfna L.

St. in 1. so goli. Listki so ostro in drobno na¬
piljeni ter na spodnjih 1. narobesrčasti, na zgornjih
narobejajčasti. Prilistki so ščetinasto in globoko
pernatonacepljeni. Pazdušni cv. pc. so približno tako
dolgi kakor pripadajoči 1. ali krajši od njih in no¬
sijo po 1—3 cv. Stroki so lečasto ploščnati. Kr.,
Prim. Skledičasta m., M. orbicularis Ali.

Jajčasti prilistki so ščetinasto nazobčani. Stročni
trni so ob dnu stožkasti in brez razločne brazde
ter se pritrjajo na sam vzvojev rob. Vzvoji se pri-
mikajo navadno tesno drugi k drugim. 8

Stročni trni so stisnjeni ob dnu;  ker nosijo po
bokih razločni brazdi, so navidezno dvokraki. Vzvoji
se rahlo primikajo k vzvojem ali celo odmikajo
drugi od drugih. 11

Listki so trioglato narobesrčasti, ob vrhu drobno
nazobčani in puhasti kakor pc. in st. Grozdov pc.
je tako dolg kakor pripadajoči J. ali daljši od njega.
Jadro je tako dolgo kakor ladjica. Goli strok ima
navadno po 5 vzvojev ter je ob dnu in ob vrhu
nekoliko mrežasto žilnat. Prim.

Primorska m., M litoralis Rohde.
Grozdov pc. je kvečjemu tako dolg kakor pri¬
padajoči 1. Strok je + dlakav. 9

R. vztraja. Rombasti ali narobejajčasti listki so
prosojno žilnati. Prilistki so puščičasto suličasti.
Žlezavo dlakavi stroki imajo po 3—4vzvoje. Prim.

Pironajeva m., M. Pirdnae Vis.

285

XLI1I. Legmninosae.

R. je enoletna. Stroki niso žlezavo dlakavi ter
imajo navadno po 5—6 vzvojev. 10

10. Narobejajčasti listki so puhasti in ob vrhu drobno
nazobčani. Prilistki so jajčasto suličasti. Jajčasto
valjasti stroki imajo navadno po 6 vzvojev, so gosto
in puhasto polsteni, niso pa mrežastožilnati. Prim.

Toga m., M. rigidula Desr.

Narobejajčasti listki so nazobčani, prilistki pa-
krožni. Jadro je skoro dvakrat daljše od ladjice.
Stroki imajo navadno po 5 vzvojev, so redkodlakavi
in jedva mrežastožilnati.

Gloščecolika m., M. tribuloldes Desr.

11(7). Grozdi so mnogocvetni. Stročni vzvoji so posredi
mrežastožilnati. 13

Na grozdih je po 1-7 cv. Stročni vzvoji so
gladki ali enojnato žilnati. 12

12. Narobejajčasti listki so ob vrhu drobno nazobčani

in puhasti. Prilistki so jajčasti in celorobi. Valjasti,
redkodlakavi in brezžilnati stroki imajo po 5 vzvo¬
jev; ti nosijo ob robu šilaste trne, ki so kljukasti
ob vrhu. Zadnji kraki stročnih trnov poganjajo iz
vzvišene, robu vzporedne, toda od roba oddaljene
črte. Premajhna m., M. minima Bartal.

Narobejajčasti in temnopegasti listki so kratko
in drobno nazobčani in puhasti. Jajčasti prilistki so
globoko nazobčani. Ploščnato valjasti in goli stroki
imajo po 5 poševnožilnath vzvojev, ki nosijo dvo-
redne, šilaste in v loku ukrivljene trne Zadnji kraki
stročnih trnov poganjajo iz samega roba. Prim.

Arabska m., M. arabica Huds.

13. R. vztraja. Narobejajčasti 1. so ob vrhu prisekani,
prilistki ostro nazobčani. Jajčasto valjasti in goli
stroki imajo navadno po 5 vzvojev. Zadnji kraki
stročnih trnov poganjajo iz močnih, poševnih žilic.

Kraška m., M. carstičnsis Wulf.

286

XLIII. Legummosae.

R. je enoletna. Listki so narobe jajčasti ali naro-
besrčasti, prilistki so pernato razcepljeni. Po bokih
sploščeni stroki so goli in imajo po 2 — 3 vzvoje.
Zadnji krak stročnih trnov poganja iz vzvišene,
robu vzporedne, a od roba oddaljene črte. Prim.

Ščetinasta m., M. hfspida Giirtn.

225 Melilotus Adans., rabozel (medena detelja).

1. Prilistki so ob dnu šilasto nazobčani. Cv. so ru¬

meni. Po stročnih bokih se razpenjajo v poprečnih,
vzporednih lokih gubice. 2

Stroki se gubajo po bokih mrežasto. 3

2. Črtalasto klinasti srednji listek je daljši od 1. pc.
•Jadro je dolgo kakor ladjica, a daljše od kril. Strok
je skoro oblast in top. Prim.

Brazdasti r., M. sulcdtus Desf.

Srednji listek je na spodnjih 1. narobejajčasto
okroglast in pri vseh 1. krajši od L pc. .Jadro je
krajše od ladjice in dolgo kakor krili. Strok je
sploščen, pakrožnat in priostren. Pri Trstu.

Mesinski r., M. messanensis Ali.

3. Prilistki so šilasto ščetinasti in celorobi. Grozd je

že izprva rahel in se še podaljša. 4

Prilistki so iz nazobčanega dna šilasti. Grozd je
izprva gost ter se potem podaljša. Cv. so rumeni. 6

4. K. je velika. Vsi listki so ostro napiljeni., sicer pa
na spodnjih 1. narobejajčasti, na zgornjih podol-
gasto črtalasti. Cv. pc. so za polovico krajši od č.
Vsi v. 1. so enakodolgi in rumeni. Jajčasti stroki so
zaradi pritisnjenih dlačic puhasti, kratko priostreni
in po zgornjem šivu krilato stisnjeni. Št., Prim.

Visoki r., M. altlssimus Thuill.

V. I. niso enako dolgi. Jajčasti stroki so goli,
ostnati in po zgornjem šivu topo hrbtičavi. 5

287

XLIII. Legumin6sae.

5. Cv pc. so za polovico krajši od e. Cv. so beli. Krili
in ladjica so približno enako dolge, a krajše od
jadra. Stroki sc črnorjavi. Beli r., M. aibus Desr.

Cv. pc. so krajši od S. Cv. so rumeni. Krili in
jadro so približno enako dolga, a daljša od ladjice.
Stroki so svetlorjavi.

Rumeni r. (koristna m. d.), M. officinalis Lam.

6(3). Vsi listki so ob vrhu nazobčani in nekoliko pri¬
sekani, sicer pa so na spodnjih 1. narobejajčasti, na
zgornjih podolgasto klinasli. Priiistki so ob dnu
slabo nazobčani. Krili in ladjica so enako dolge, a
krajše od jadra. Vrat poganja iz ple. vrha. Stroki
so skoro oblasti in po zgornjem šivu topo hrbti ea vi.
Prim. Indijski r., M. Indicus Ali.

Vsi listki so drobno nazobčani ali skoro celorobi
in topi, sicer pa so na spodnjih 1. okroglasto na¬
robejajčasti ali narobe trioglati, na zgornjih podol¬
gasto narobejajčasti. Spodnji priiistki so ob dnu
globoko nazobčani. Krili in ladjica so enako dolge,
a krajše od jadra. Č. je deseterorebrna. Vrat po¬
ganja iz ple. ob strani. Stroki so oblasto pakrožnati
in po zgornjem šivu topi ter dvobvazdasti. Pri Trstu.

Laški r., M. itdlicus Lam.

226. Tritolium L., detelja.

1. Sedeči cv. nimajo krovnih lističev. C. grlo nosi

znotraj ali žuljevo letvo ali dlakav kolobar. V. se
skrči po cv. in ni suhokožnat. Vrat je ob vrhu klju¬
kast. Stroki obdajajo navadno po 1 s. 2

Cv. so + očito pecljati (sedeči), podpirajo jih.
krovni lističi. Č. grlo je znotraj golo in brez žui.jeve
letve. V. je po cv. navadno suhokožnat. Stroki ob¬
dajajo po 1—6 s. 21

2. Cv. glavice podpira ovoj. Č. se + napenja ob pl. in

znatno poveča. 20

288

Opomba.

Na strani 37. 80 popravi nadrastla pic. namesto pod-
rastla pic. G. strokovnjake prosim, da mi točno naznanijo
napake, ki jih najdejo. Napake se rade vtepejo pri vsej
pazljivosti v tako knjigo, a se ob sklepu lahko popravijo.

U r e d n j k.



V j


' /.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000490117