Politiški oddelek.
Velika noč.
Zopet se veselimo prelepih velikonočnih praznikov, zopet se veselimo zmage življenja nad smrtjo. Otroci in odrasli  se veselimo lepih  pisankov,   katere dajemo drug
drugemu v raznih oblikah. Po cerkvah se razlega veseli:
Aleluja, ker je vstal od smrti naš Odrešenik.
Mi Slovenci praznujemo letošnjo Veliko noč s posebnim veseljem. Dogodki zadnjih časov so pokazali, da Slovenci še krepko živimo in se nam ni več bati naše narodne smrti. Na Koroškem, kjer so naši nasprotniki mislili, da so zatrli že zadnjega Slovenca, lepo napredujemo in smo pri zadnjih volitvah zmagali z jednim svojim kandidatom, če tudi le po hudi borbi. Sedaj je očitno dokazano, da bivajo na Koroškem zavedni Slovenci, ki hočejo tudi Slovenci ostati. Koroška za Slovence še ni zgubljena.
Izreči moramo svojo hvaležnost in začudenje našim koroškim bratom, ki se s tako odločnostjo bore za naše narodne pravice. Ta zmaga je za koroške Slovence začetek politične pomladi. Ni dvombe, da jim letošnja zmaga pri volitvah da še le večji pogum za daljše politično in narodno delovanje. Sedaj vidijo, da njih trud ni zastonj. Da je prišel jeden Slovenec s Koroškega v državni zbor, to bode tudi vladi za dokaz, da koroški Slovenci zares zahtevajo svojih narodnih pravic in ni vse slovensko gibanje na Koroškem le plod hujskanja nekaterih Kranjcev.
Vsak razsoden človek bode spoznal, da ljudje, ki so le prišli v deželo, ne bodo odločevali pri nobenih volitvah. Za to je treba že v deželi ljudij, ki se naudušu-jejo za to ali ono idejo.
Manje veseli so pa dogodki za Slovence na Primorskem. Ondu so propali v treh volilnih okrajih, v katerih so se po  pravici nadejali  zmage, v goriškem vele-
posestvu, v peti kuriji v Istri in pa v tretjem volilnem razredu v Trstu. Naposled pa tudi ta poraz za Slovence ne bode imel tako slabih posledic, kakor smo pričakovali. Te volitve so nas preverile, da smo Slovenci na Primorskem silno važen političen činitelj. Italijani so se poslužili vseh mogočih, največ nepostavnih sredstev, da so nas zmagali. Prepričani smo pa, da stranka, ki se mora boriti s takimi sredstvi, kot so se primorski Italijani, samo v sebi 1%  čuti svojo onemoglost,   Nobena
zvijača jih ne bode več rešila propada. Da Slovenci na Primorskem nismo že zares politična sila, bi Italijani in Rinaldinijeva vlada ne bili napeli vseh sil, ne bili bi za volitve trosili desetakov in stotakov.
Slovenci, videč, s kako težavo in sleparijami so Italijani priborili zmago, niso zgubili poguma, temveč so se le utrdili v svoji narodni zavesti. Po vsem Primorskem je po volitvah zavladala neka razburjenost. Vrše se razni izgredi, Italijani na vso moč preganjajo Slovence. Iz Kopra so morali slovanski učiteljiščniki po noči bežati, da jih razburjeni Italijani niso pobili. Šli so peš v Trst, ker so jim „omikani« Italijani pretili, da jih z ladij po-mečejo v morje.
Sedaj je jasno, da ni mogoča nikaka sprava mej Italijani in Slovani na Primorskem. Slovenci so prišli do prepričanja, da se morajo postaviti na lastne noge. Spoznali so hitro, kje so Italijani najbolje občutljivi. Zapuščati so začeli italijanske prevzetne trgovce in obrtnike. Italijani so že sedaj v velikem strahu, a če Slovenci ostanejo dosledni, bodo Italijani svoje postopanje še jako obžalovali. Če se primorski Slovani tako osamosvoje, bode to zanje mnogo večji uspeh, nego bi bila zmaga, pri volitvah.
Pri tem pa bodi primorskim Slovencem v tolažbo, da ž njimi sočuvstvujejo vsi Slovenci brez razlike in jim žele zmage nad italijansko surovostjo. Dvombe ni nobene, da pri znani žilavosti zmagajo primorski Slovani, če tudi še le po hudih bojih. Boj je težak, ker imajo Italijani denar in vplivna mesta v rokah, toda to jih ne bode rešilo.   Ker se tudi vladi morajo odpreti oči, uteg-
nejo baš poslednje državne volitve mnogo pripomoči, da poprej pade italijanska slava in primorski Slovani poprej praznujejo zmage dneva.
152