Naše narodno prosvetno delo. KNJIŽNA TOMBOLA .JUGOSLOVENSKE MATICE. Časi draginie so kruto zadeli tudi sloveasko knjigo — najlepše. kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo oni, ki si moreio nabavljati slovensko kniieo ki bo skorai hranjena !e še po knjižnicah. Toda slovenska knjiga, ta naš i'>onos in naše bodrilo mora med ljudstvo; kajti iz ljudstva je izšla slovenska knjiga. lnidstvu ie namenjena in ljudstvo naj jo tudi ima. Da se to vsaj deloma uresniči, priredi Jugoslovenska Matica v Ljubljani kniižno tambolo. l')a pride slovenska knjiga med naše Liudstvo. ie torei prvi nomen »kiijižne tombole Jugoslovenske Matice«.. ki tudi s tem svojim činom dokazuje da ie ona ena naših prvih kulturnih or.tranizacij. Kakor vsaka tombola. nai prinese seveda tudi kniižna tombola prireditelju nekai dobička. Ta dobiček ^a porabi Jueoslovenska Matica za one ki so najbolj DOtrebni naše pomoči, bodisi v kulturnem ali gosnodarskem oziru norabi ga za naše brate in sestre. ki prebivajo preko naših državnih mej. Iz tega dvoinega ozira je knjižna tombola Jusroslovenske Matice čista kulturna prireditev. ki ie vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja. Knjižna tombola se vrši na sledeči način: Tombolske tablice so ODremljene s Dosebnim pečatom. ki nosi napis »Književna tombola Jugoslovenske Matice,. 1923«. Vsaka tablica stane 2 Din ter jih orodajaio v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice širom cele Slovenije, odnosno. kjer podružnic ni. drugi pooblaščenci Jugo>slovenske Matice. Žrebanje se vrši na sledeči način: Trije odborniki pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice imajo nadzorstvo pri žrebanju. ki začne v petek, dne 25. majnika. Ta dan se potegneta prvi dve številki ki se oriobčita potem v soboto, odnosno nedelio v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti. pošlje tombolsko karto v kuverti na naslov Jugoslovenska Matica v LjubIjani. Odsek kontrolira pravilnost tombolske karte in izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani. da odDošlje takoj dobitek na naslov, ki ie pridejan dotični tombolski karti. Naslednji oetek dne 1. iunija se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh dnevnikih in vsi oni. ki so sedaj izmed treh zadeli dve.številki v eni vrsti, pošljeio tombolske karte z natančnirn naslovom opremljene v Ljubljano. Tako bodo naibrže izčrpane vse ambe. V petek. dne 7. junija vleče se četrta številka. Na vrsto pridejo dobitki terna s tremi številkami v eni vrsti. Postooek isti kakor zgoraj. V petek. 15. junija se vleče 5. številka. Na vrsto pridejo dobitki tern in kvaterne s tremi odnosno štirimi številkami v eni vrsti. V ._etek. dne 22. junija vleče se šesta števrlka. Na vrsto pridejo kvaterne in tudi že činkvini. to je 5 številk v eni vrsti. V petek. dne 29. juniia vleče se 7. številka. S to števiiko bodo gotovo že izčreani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitkov vedno isti. V petek. dne 6. julija vlečejo se od 8. do 15. številke. Možno je. da bo tu izžrebana že prva tombola. Naslednji _etek dne 13. iulija potegne se 16. številka ter bodo skoro gotovo izžrebane s to številko tudi vse tombole. Vse dobitke odpošlje po pošti Matična kniigarna v Ljubljani popolnoma brezplačno za oneea. ki ie dobitek zadel. Dobitk so siedeči: 100 amb a 8 knjig: a) Oton Župančič: Mlada pota zbirka poezii. b) Aškerčeva čitanka. II. predelana izdaja z dr. I. Pri- iateljevim zgodovinskim in kritičnim uvodom. c) Dr. Ivan Tavčar: VI. zvezek zbranih spisov (Cvetje v jeseni. Visoška kronika). č) Dr Ivan Pregeli: Plebanus Johanes, roman. d) Igo Gruden: Miška osedlana. zbirka rnladinskih pesmi. e) Ar- biter Petronij-Glonar: Pojedina pri Tri- malhijonu. f) Stevenscm: Otok zakladov. mladinska povest. g) Dr. Joža Glonar: Naš jezik (razprava). 80 terna 11 knjig: a) Vseh osem knjig, kakor nri ambi. .polee tega še: b) Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesmi. c) Fran Milčinski: Tolovai Matai. ilustrirana zbirka mlad. povesti. č) Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, roman. 50 kvatcrn a 16 knjig: a) Vse knjige, ki so navedene nri ambi in terni. poleg tega še: b) Ivan Caokar: Podobe iz sanj. c) Anton Dcbeljak: Moderna francoska lirika. č) Jelenc: 1914.—1918. d) Flaubert-Zupančič: Tri povesti. e) Mark T\vain: Mali klatež mladinska -povest. 25 činkvinov a 21 knjig: a) Vse knjic_re imenovane ori ambi, terni in kvaterni, polesr tega še: b) Fran Finžgar: Iz modernega sveta. c) Aloizij Gradnik: Padaioče zvezide. č) Ivan Cankar: Grešnik Lenart. d) Fran Meško: Naše življenje. e) Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi ilustrirana mladinska povest. 5 tombol: 1. tombo:la: vse zgoraj navedene kniige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 1200 Din. 2. tombola: vse ztrorai navedene kniige in slovenske kniige po iDrosti izbiri posameznika do zneska 1000 Din. 3. tombola: vse zeoraj navedene kniige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 800 Din. 4. tombola: vse zgorai navedene kniiee in slovenske kniige po i-rosti izbiri posameznika do zneska 600 Din. 5. tombola: 11 krasno vezanih letnikov »Slovana«. (Književna redkost). Tablice za to tombolo ima v predprodaii in v zaloei pokrajinski odbor ,Iueoslovenske Matice v Liubljani. Rojaki, sezite po niih ter si osnujte odnosno nomnožite domačo knjižnico! Pokrajinski odbor ».lugoslovenske Matice« v Ljubliani. Šolski odri in pevski zbori. "—po Palčki v Laškem. V nedeljo, dne 29. marca uprizorila ie laška osnovna šo'a v zvezi s C.-M. podružnico slovečo n.ladin_ko igro »V kraljestvu palčko\r«. ki ie — vzpričo dejstva. da je učiteli s. Stane Gradišnik iz Celja naslikal nalašč v to svrho panolnoma novo veleefektno in umetniško - krasno oravljično sceneriio — imela tudi toli lep vsestranski uspeh. kakor težko še kje drugod. Da nudimo tudi ebčinstvu izven kraja zlasti ev. interes. učiteliskim režiserjem, kakor tudi priiateljem šole in mladine vobče. nadalje dijaštvu in učencem sosednjih šol usrodno priliko si eorenii ljubki igrokaz oeledati. se predstava roonovi v soboto, dne 5. t. m. ob pol 3. uri potpoldne Istotako tudi v nedelio popoldne po vlaku ob  -V.5. uri. Vstoonice od 3 do 12 Din. Pri  sobotni mladinski nredstavi polovične  cene. da ie ev. šolarskim izletnikom ude ležba ložie onKKročena.  --po Šolski oder na Ljubnem v Sa vinjski dofni. Dne 4. marca t. 1. je tukajšnia šolska mladina priredila trodejanko: »V kraljestvu palčkov« in io v naslednjih nedeljah še dvakrat ponovila. Igra je dobro usoela. otroci nastopajo pri vsaki prireditvi sigurnejše. Kako smo ustregli ljudem nam je dokazal dober obisk. Šolska soba je bila vse trikrat nabito polna. Celo iz, 10 km oddaljene šole v Lučah si ie tamkajšnji nadučiteLi prisel z 23 učenci podedat to prireditev. Morda ustrežem tovarišem in tovar š.cam ki deluiejo prj šolskih odrih, če oodain nskai navodil, kar Se t.če rež ie pri tei igri. Že lani smo si naročili to Ribič?čevo delo. a ie kot neprimerno za naše razmere zooet odložli letos pa smo se odločiU zanio le — ker nismo imeli nič orikladneišega. Igra oa ie uspela nadvse pričakovanje dobro. Scenerijo — skalno votlino — ie izvršil ucitelj Raner sam. Iz tankih lat k'i Se Hti dobi na vseh žagah, ie zbil velikosti odra Drimerne lese, na te pa Dritrdil vo načinu reliefa velike pole ovoinega Dap'lrja, poslikanega v barvah skale in razneea kamenja. Toraj olast čno! Oder ie vzbudil splošno občndovanje. Tudi obiskovalci. ki so videli že mestne odre ?n prredtve so se o njem laskavo izrazili Raznobarvne žarnice so ga bajno razsvetile. Igra zahteva nadalje mnogo drugih oriprav. izmed katerh oa mnoge "zvršijo lahko učenci sami na pr. Samokolnice in orodje za Dalčke Iz deske izžagane okrogle Dlošče z vedno manišim oremerom nritrjene ena vrh druge ter ob robu pooblane. so dale gobo ozroma klobuk od gobe. Iz 40 cm dolgega Hpovega Dolena se da izobličiti kobilica. Da ne zahteva Drevelikega kiparskega talenta. se krila lahko napravijo iz papirja tipaln;ce iz žice Mačko prinese norček na oder v ofčjH kletki. Mnogo skrbi povzroča tudi garderoba. Ni majhna stvar, obleči kakih 25 Dravljičiiih bitii če nimaš na razpolago orav nčesar Vile se da obleč« v dolge ženske soalne srajce. Težje je dobitT obleko za oalčke. Pri tej draginji nam ie bilo mogoče kupiti le malenkost novega blaga. Iztikali smo za starimi avstrijskini zastavami. Rumeno blago se da porabUj na pr. za kralja norčka, da se pa tudi barvati na zeleno ali kako drugo barvo. V skrajnem pomanjkanju blaga nastopijo lahko dečk. — palčki tudi v svojih hlačah, če imajo iste v orecej živih zelenih ali modrih barvah. Suknjice se najprimerneje urežejo do takozvanem »kimono« kroju. porabi se najjmanj blaga in se dajo ob ditigih orilikah uspešno porabiti. V sili se seže lahko tudi oo paprju. Pri nas so deklfce pri ročnem delu izvršHe kapice za palčke h rdečega in zelenega krep-Daprja, katerega so zaradi večje odpornosti podložile s časopisnim papirjem. Iz lepenke s pomočio zlate in srebriibarve, pa so naprav^e vilam zvczde, kraljju krono in stražnikom sul cs. Kot rečeno. veljajo ti podatki za male šolske odre. kjer se ere priredi.te.jcin zato. da režiia ne požre vsega čistega dobička. K vsem pripravam pa nai se priteunejo šolski otroci tudi na nižje orsraniziranih šolab. Otroci delajo z veseljem in kažejo mnosjo soretnosti. Učitelj-ica pa. ki deluieta pri šolskih odrih. si s tem vz^ojita sčasoma snretne potnagače. ker drugače iima. posebno tain. kjer ni večjega števila učiteljev, ki bi mogli ali tudi hoteli sodelovati zraste delo čez glavo.