PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ‘2 A SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 466 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, sobota, 7. decembra 1946 ‘ UREDNIŠTVO m UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. __Tel. št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Bodoče sindikafho gibanje bo moralo odločno podpreti sestavo ljudske demokratične vlade, ki bo ustrezala volji in težnjam najširših množic. MIROVNE POGODBE POD STREHO . Kdo bo plačal dolgove ZVU I Slovenščina poleg italijanščine uradni jezik ozemlja - /talija bo plačala skupno 360 milijonov dolarjev reparacij in 75% odškodnine, Bolgarija 70 mitjonov - Podonavska konferenca v 6 mesecih - Byrnesu se mudi Vseslovanski kongres J. '< New York, 6. — Včenaj so se ne. J -^Pričakovano. izpolnile napovedi ne-žl koga diplomata iz hotela VValdonf-Astoria, ki je pred dvcmi dnevi dejal: »štirim se zelo mudi, da se viniprej sporazumejo o m rovnih Pogodbah in za to so edina pot kompromisi, dobri ali slabi.* Tako so s.irje ministri po kratkem zastoju, po poldrugem mesecu zasedanja in jpo 17 mesecih, od. kar so načeli mirovna pogajanja, •pravili pod streho vseh p mogoče, da ju morejo vi- 1 m-d meščani, ki n’so v za sta li Miani in Raveli’. d "n t/ J P eri 0 t* katerih primerih hodo uporabljali tudi hrvaščino kot uradni jezik. Ministri so se dolgo mudli pri vprašanju tržaških financ in so sklenili, da bo stroške guvernerja in tržaške vlade plačala OZN. Od tega pa je treba loč-ti vprašanje kr.tja tržaškega primanjkljaja, ki ga cenijo na 20 milijonov dolarjev. Molotov je pripomnil, da upravlja Trst že več kot 18 mesecev anglo-ameriška vojaška uprava, ki bi morala poznati ta primanjkljaj. Sovjetska delegacija, je pristavil Molotov, ne ve, kako so prišli do takega primanjkljaja. Vprašanje se. daj proučujejo gospodarski izvedenci. Po vesteh dopisnika «Manchester Guardian* je Molotov predlagal, naj bi ta znesek krili z obdavčenjem tržaških podjetij. Po pisanju istega lista se je Molotov uprl Be-v.novemu predlogu, da bi Svet štirih poslal v Trst komisijo, ki bi na mes.u ugotovila, kakšna vsota je potrebna za kritje deficita. Italijanske reparacije so včeraj poskočile še za 5 milijonov dolarjev. Svet je namreč končno pristal na Mclotovljev predlog, da bo tudi Albanija prejela od Italije reparacije in sicer v znesku 5 milijonov dolarjev. Italija bo plačala Jugoslaviji 125 m-lijonov dolarjev, Grčiji 105 in Abesiniji 25. Ce prišteje, mo k temu še 100 milijonov, ki jih bo prejela Sovjetska zveza, znaša dokonča višina italijanskih reparacij 360 milijonov dolarjev, to je 35 več kot je predlagala pariška mirovna konferenca. Bolgarija bo plačala na račun reparacij 25 milijonov dolarjev Jugoslaviji in 45 Grčiji, to je skupno 70 mil-jonov dolarjev. Na ta način bosta Grčija in Jugoslavija prejeli enako vsoto, vsaka po 150 milijonov dolarjev. Rešili so končno tudi vprašanje odškodnine za poškodovano ali uni. čeno imetje zavezniških državljanov v bivših sovražnih državah. Med naj višjo vsoto, to je 100% odškodnino, ki jo je prvotno zahteval Bevin in najnižjo, to je 25%, kasneje pa 50%, ki jo je predlagal Molotov, so se končpo zedinili za fran. coski kompromisni predlog, za odškodnino v višini 75%. Danes na vrsti prosta luka Molotov je pristal na predlog ostalih ministrov, da vključijo načelo o svobodi plovbe po Donavi v mirovne pogodbe z- Bolgar-jo, Romunijo in Madžarsko. Zato pa je bil sprejet Molotovljev pridržek, da se to načelo ne nanaša na plovco med dvema pristaniščema iste države. Na ta način bodo podonavske države lahko uveljavile posebne proference tarife v domačem prometu. Najkašneje v 6 mesecih po uveljavljenju pogodb se bo ses‘ala podonavska konferenca, katere se bodo udeležile vse podonavske države'in št.ri velešile. Te konference ne bodo dmenili v besedilu pogodb, marveč v posebni izjavi, ki jo bodo podlpisali št rje veliki. Svet je »prejel Molotovljev predlog, da bodo primerno ceno za zavezniška imetja, ki so Jih izročili Sovjetski zvezi na račun reparacij, določili z neposrednimi pogajanji med romunsko vlado in vladami zavezniških držav, katerim pr padajo prizadete petrolejske družbe v Romuniji. Ce se na ta način ne bodo mogli Sporazumeti, bo cene določila konferenca veleposlan.kov treh držav, ki bodo podpisale miro. vno pogodbo z Romunijo (Velika Britanija, ZDA in SZ). Ce to tudi le-tej ne uspe, bodo zadevo prepustni glavnemu tajništvu OZN. Spore pri tolmačenju mirovnih pogodb to reševala posebna komisija, v kateri bodo zastopniki premagane države, zaveznikov in OZN. V času m.ru ne bo smela nobena bivša sovražna država Imeti torpednih čolnov. , Na današnji zaključni seji pride, ta v pretres posebno jugoslovansko področje v tržaškem svobodnem pristanišču kakor tud. udeležba Jugoslavije pri‘upravi tržaških železnic. Kakor poroča agencija France Presse, je Bovin danes brzojavil zunanjemu ministrstvu v Londonu, da so dosegli z izjemo nekaj nepo. membnlh točk popoln sporazum o vseh petih mirovnih pogodbah. Na današnji seji pododbora poli-tično-varnostnega odbora je Molotov pristal na ameriški dodatek k sovjetskemu predlogu za odstranitev atomskih orožij in drugih večjih orožij za množična uničevanja. Po enournem razpravljanju so se sporazumeli o takojšnji ustanovitvi mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo in nad drugimi modernimi tehničnimi odkritji, ki jih bodo uporabljal; samo za mirovne namene. Odbor za izbiro stalnega sedeža OZN rešuje danes vprašanje, ali naj za to določijo mesto San Francisco ali Philadelphijo. Sovjetska delegacija, ki bi želela, da bi bil sedež OZN v New Yorku,. je opozorila delegacijo ZDA, da ne bo prišla na zasedanj^ v San Francisco, če'bo ameriška« delegacija nadaljevala z zakulisnimi spletkami za glasovanje v prid San Francisca protj Philadelphiji. Byrnes zahteva repatriacijo nemških ujetnikov New York, 6. — Zunanji minister Bymes je danes sporočil, da so Združene države prosil« Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško nftj pošljejo domov 674 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Auriolova pogajanja Delegacija ČSR prispela v Beograd Beograd, 6. Tanjug. — V Beograd je prispel Man sovjetske delegacije za vseslovanski kongres generalni majer Sidor Artemijevič Kovpak, znani poveljnik ukrajinskih partizanov med vojno ter dvakratni narodni heroj Sovjetske zveze. Češkoslovaška delegacija, kateri so v Subotici izrekli prvo dobrodošlico, je prispela davi v Beograd. Pariz, 6. — Vincent Auriol, predsednik narodne skupščine, je danes nadaljeval pogajanja z voditelji parlamentarnih skupin za določitev novega' ministrskega predsed-1 dal v Londonu javne izjave, ki so rika. odraz nemškega nacionalizma. l\ ukrajinskim delegatom ilan češkoslovaškega konzulata New Ycrk, 6. — V temni new-yorški ulici je skupina štirih neznancev napadla 60 letnega Jožefa Formana, ki je uslužben pri češkoslovaškem komzuiatu. Forman je bil laže ranjen «v roko. Končno se mu Je posrečilo uiti. Francoski ugovori zaradi Schumacherjevega obiska Pariz, 6, — Francoski veleposlanik v J^ondonu M,assigli je opozoril britansko vlado o žalitvi francoskega ljudstva zaradi obiska dr. Schumacehrja v Londonu in s sprejemom, ki so mu ga tam priredili. Kakor je znano, je Schumacher po- Protest uoiaske uprave JA zaradi izvažanja raznih strojev in drugega gradiva iz cone „A“ v Italijo mmsrn Milil USilU l GRČIJI Tsaldaris intervenira v New YorkU, riarodno, osvobodilno gibanje v Grčiji pa se širi Atene, 6. — Kot poroča Reuter, so danes prispele v Grčijo štiri ameriške vojne ladje pod poveljstvom, samega'vrhovnega poveljnika ameriških pomorskih s.l na Sredozemlju, kontreadmirala Richarda Bierija. Te ladje so letalonosilka «Randolph», križarka «Fargo» (ki Je znana po svojih ob skih v Trstu), rušilec «Perry» in izkrce-valna ladja «Donner». To dejstvo spravljajo nekateri v zvezo z vestmi o pogajanjih za soudeležbo ameriških čet pri okupaciji Grčije. Zadnjič je b la v Grčiji večja skupina ameriških ladij, ko je bilo treba nudit; monarhistom podporo fpri Referendumu 6 povratku kralja Jurija. Medtem se mul Tsaldaris v New Yorku. Zdi se, da ima velike načrte, ker ne govc-ri samo o Varnostnem svetu, marveč tudi o Svetu zunanjih ministrov, o «Kakem drugem organu* in tudi o «ločenih pogajanj.h*. Tsaldaris namerava istočasno z vložitvijo svoje pritožbe glede »tujega vmešavanja v grške zadeve* intervenirati tudi za višje reparacije .in za stare grške imperialistične zahteve po spremembi grško-bolgarske meje v grško korist. O tem se namerava baje razgovarjati z vsak.m izmed štirih zunanjih ministrov posebej. Tsaldaris pozablja, da je v Bolgariji zavezniška kontrolna komisija Bolgarska agencija daje daljši komentar o sistematični klevetni-ški kampanji, ki jo vodi grška vla. da proti Bolgariji; ki jo obtožuje najntverjetnejših dejanj, predvsem povzročanja incidentov na meji, organiziranja in pošiljanja pai-t.zanskih- oddelkov v Trakijo ter končno vežbanja teroristov v possbnih šolah in tečajih. V zadnjem casu pa je grška propaganda spravila v inozemski tisk vesti o koncentraciji bolgarsk.h čet na grški meji. Bolgarska agencija poudarja, da ljudje, ki širijo te laž* in kjevete, očitno pozabljajo, da je v Bolgariji zavezniška kontrolna komisija sestavljena iz predstavnikov ZSSR, ZDA ;n. Velike Britanijo, ki nadzoruje vse dogajanje v Bolgarji v skladu z dogovorom o premirju, ki je še vedno v veljavi. Bolgarska telegrafska agencija je pooblaščena izjaviti, da zavezniška kontrolna komisija doslej ni opozor.la bolgarsko vlado na najmanjšo stvar, ki bi se utegnila skladati s Tsalda-risovimi trditvami, čeprav bi kaj takega, vsekgkor * morala opaziti, ko bi MIO resničao. Podobne laži razširja \ svoj.h izjavah tudi tur- ški ministrski predsednik Pekker. Časopisne agencije poročajo o obširnem partizanskem delovanju v Epiru, Tesal j; in na Peloponezu. O borbah v Trakiji ni točnejših poročil, ker so partizani prekinili vse telefonske in bbzojavne zveze. Pri vasi Didimotikon se je morala četa grške vladne vojske po peturni borbi z manjšim partizanskim oddelkom umakniti. O borbah poročajo tudi s področja hribov Prikos in Skra. Poročila iz Te-salije pravijo, da se spuščajo' oddelki grške demokrat čne vojske vedno pogosteje z gora v doline in napadajo grjke vladne čete. 306 mož mcČan partizanski oddelek je napadel orožniško postojanko Kalabritas v Srednji' Grčiji, na ozemljn, kjer doslej ni b.lo borb. Partizani so zasedli vas fn zaprli vse dohode. V jutranjih urah so močni vladni oddelki začeli z ofenzivo proti velikim partizanskim silam na področju hriba Parnona na južnem Peloponezu. O poteku operacij še ni poročil. Mrtvi in ranjeni v Indiji Bombay. — V bombajskem industrijskem središču Ahinedabadu je prišlo do neredcv, pni katerih je policija streljala in ranila 24 ljudii. Sinoči so v predmestju Kurili ubili enega človeka, ranili pa 11 ljudi, ko je policija streljala. S kamenjem in kislino je bilo ra-njv-nih 30, z noži pa 10 ljudi. Pri zadnjih neredih v Kalkuti, k! še tnajajo, je bilo 10 mrtvih !n 95 ranjenih. V nekatere mestne predele so v naglici poslali oklepne avtomobile. ■Glavni stan voditelja kongresne stranke Pandita Jarvaharlala Nehruja in voditelja muslimanske zveze Mohameda Ali Jlnnaha sta (la-nas sporočila, da se bodo nocoj udelržill vsi indijski voditelji konference z ministrskim predsednikom elementom Attleejem in člani vladne misije za Indijo. diteljem ne dovoljujejo voditi vo-livne kampanje: Razni opazovalci so mnenja, da iranski ministrski predsednik ne bo dovolil azei-bejd-žanskim kandidatom prevzeti funk-cil, če se bo Azerbejdžan še dalje upiral odpošiljatvi čet v pokrajino. Prevladuj« tudi mnenje, da bodo volitve najbrže odložene. Neki član iranskega glavnega štaba je izjavil, da v Teheranu kar mrgoli vojaštva in, včeraj so krc-žile vesti, da je vojaštvo dobilo ukaz za splošni napad na azerbejd-žanske sile. Reuter poroča, da je sovjetski veleposlanik v Iranu Sadčikov opozoril iransko vlado, da pomeni po-žiLatcv čet v avtonomno pokraji no Azerbejdžan kršenje sporazuma s predstavnik; azerbejdlanskcga ljudstva. V Palestini še vedno neredi Jeruzalem, 6. — Teroristični napadi v Palestini se nadaljujejo. 5 britanskih vojakov je bilo ranjenih, ko so njihov ' jecp pognali V zrak na cesti v Hajfo. Po še nepotrjenih vesteh bodo v Palestini najbrže uvedli prek; sod. V ponedeljek se bo v Basehi pričel sionistični kongres. Do sedaj je prispelo 40 ameriških sionističnih delegatov. Pričakuje jo," da bo med nasprotujočimi sionističnimi strankami prišlo do hude bitke o vprašanju razdelitve Palestine in o stališču Zidov vsega sveta do Velike Britanije. Pulj, Tanjug. — V Italijo ie delj basa odvažajo razno gradivo in stroje iz cone A. Vsak dan odpeljejo pod okriljem angloameriikih rojaSkih oblasti, ki bi to morale preprečiti, na tone gradiva in strojev. Ko je Vojaška uprava JA za Julijsko krajino protestirala proti temu odvalbnju, so priielet faSistič-nt tolpe razstavljati posamezne stroje do zadnjega vijaka ter jih tako razstavljene odvalajg z motivacijo, da odvažajo staro železo, ne pa strojev, ker je odbažanje starega železa dovoljeno. • Vse' tp odvažanje se vrši s pomočjo in vednostjo zavezniške vojaške uprave, ki ni niti poskusila preprečiti odvažanja imovinc, ki bi morala po pogodbi po priključitvi Pulja pripasti Jugoslaviji. Beograd, Tanjug. — Zaradi pogostega izvoza rafinerij in delov industrijskih, naprav za Italijofje Vojaška uprava JA ponovno poslala protestno p;^mo sekretariatu 'skupne ekonomske komisije v Trstu, ki sta jo postavili delegaciji anglo-apieriške vojaške uprave in Vojaške uprave Jugoslovanske armade. V pismu vojaška uprava JA odločno protestira proti odvažanju strojev in drugega materiala iz Pulja odnosno iz • cone A v Italijo, ter pravi med drugint: ' »Ze večkrat smo intervenirali, naj bi angtoameriška delegacija ukrenila potrebno, da bi preprečila izvoz strojnih naprav in strojev iz Pulja, kakor tudi, materiala na splošno. Odgovori, posebno pa stvarni uspehi dokazujejo ne Samo, da niste ničesar ukrenili, da se prepreči odvoz, temveč da je b’lo odvažanje vedno bolj sistematično in redno. O vrsti zapisnikov skupne ekonomske komisije smo dobili Enoten nastop delavstva v ZDA Wanshinton, 6. — Philip Munay, piedsednik CIO je javil, da se bo pridružil ameriški dtlavski zvezi in ameriškim rudarjem v borbi 'prot: vld4J, ki odreka delavstvu najosnovnejše pravice. Pozval je voditelje ameriške delavske zvizz in druge sindikalne voditelje, naj skličejo konferenco delavcev, da se določi 'skupen program. Poudaril 'je petrebo enotnega nastopa vseh ameriških delavskih sindikatov. Clan sindikata železničarjev Miller je izjavil, da bo njegov sindikat sprejel ponudbo CIO. Sindikat rudarjev jo organiziral nabiralno akcijo za plačilo globe 3 in pol milijonov dolarjev, ki so jo že pol:žili.' Na današnji seji ameriške vlade je stavka na prvi točki dnevnega reda. Proučili bodo Trumaitov govor,-ki ga bo imel v nedeljo po radiu. V glavnih industrijskih središčih število brezposelnih silno na-:ašča. Računajo, da bo ob koncu leta 5 milijonov brezposelnih. od angloameriške delegacije izmikajoče odgovore, ki imajo po našem' mišljenju edino to tendenco, da zavlačujejo rešitev tega vprašanja. Ti odgovori so obstajali iz tpreiskali bomos>, ene vemo», »mi ne izvažamo» in podobno. Na zadnji seji smo opazili še eno novo ' obliko zavlačevanja. Šporar-zum Morgan-Jovanovič ni mogel specificirati primerov izvoza strojev iz enega mesta v drugo v isti coni, ker takrat takšni primeri sploh niso mogli priti v poštev. V zvezi z novimi perspektivami razmejitve, po katerih naj bi Pulj pri-pddal Jugoslaviji, je jasno, da postaja to vprašanje sedaj važno. Sedaj na te nove momente n!č ne pazijo, in izvoz iz Pulja je vsak dan večji. Jugoslovanska delegacija je svoje dni pristala na to, da se lahkq v interesu ljudstva v coni A prepeljejo posamezni stroji iz Trsta v Pulj in obratno in to v primeru, če gre za vprašanje strojev tistih central, ki imajo svoje podružnice v enem ali drugem mestu cone A. -A Stvarnost pa dokazuje, da se naša izjava ne spoštuje, ker se material in stroji izvažajo ne glede na to izjavo, Sc več, izvažajo se tudi izven oone A v Italijo. Mnenja smo, da bi se morala cngloameriška delegacija s tem vpiašanjem resno pečati in reStti ta problem. Po drugi strani moramo ugotoviti, da ni dosedanje toleriranje izvoza niti najmanj v skladu tako z duhom sporazuma Morgan-Jovanovič kot s pogostitni izjavami angloameriške delegacije, da dela v interesu ljudstva Julijske kraj!ne.» Posledice stavke v ZDA čutijo tudi v Italiji Rim, 6. — Italijansko mlnistr-* sivo za transporte'sporoča, da ns 1 bodo državnim železnicam v decem-£-u nakazali nič premoga zaradi sedanje stavke v ameriških premogovnikih. V teh okolišč nah je treba takoj poskrbeti za omejitev železniške službe. Omejili bodo tudi vlake na električni pogc-n. Od 8. decembra dalje bodo na celem železniškem omrežju ustavili železniški promet, ki se razteza na 10 tieoč km. Proučujejo še nadaljnje zmanjšanje ^elezniškc službe. Delovno iiudstvo FLRJ je z navdušenjem sprejelo novi zakon o n?clonai zicl t Beograd, 6. Tanjug. — V Beogradu so priredili delavci In uradniki najvažnejših podjetij zborovanja, minister za industrijo in predsednik gospodarske komisije Bo.ris K.drič poudaril, da so jugoslovanske de- na katerih so sindikalni voditelji lovne množice postale s to odredbo pojasnili važnost novega zakona o gospodar svoje lastne usode. To pa nacionalizaciji gospodarskih in za- predvsem s socialnega vidika, ker sebn.h podjetij sp olne koristi. I bo na podlagi novega zakona prs- Slovensko delavstvo je sprejelo z j vzelo ljudstvo lastnino vseh važnej-vellkim navdušenjem odlok ljudske ■ ših proizvodnih sredstev, ki so v skupščine, ki sprejema novi zakon drugih časih bila predmet za izko-o nacionalizaciji. Ze v prvih jutra-j riščanje delovrih množ'c; pa tudi njih urah, ko se po radiu zvedeli to z državnega vidika, ker bodo sedaj novico, so priredili marifestacijc. Na številnih sindikalnih podružnicah in v tovarnah so po zaključku dela priredili zborovanja, na kar terih so sprejeli resolucije, Ui 80 jih odposlali maršalu Titu in drU; gim članom stranke, da iaar#sfcjo hvaležnost ljudstva za izvedbo enega najvažnejših smotrov narodne V IRANU t Čiščenje v Nemčiji ne napreduje zadovoljivo NACIONAlIZAdJA PO SVETU IN V jUGOSUVJ 2^*1 gluha fn slepa, *n zaradi ’ moreta 'odgovarjati za ki se dogajo na sedežu (/“"fee, ki sta j! predsednik, o-£**>o tafnik f •*fafcor bi bil podoben razlog C*1**, bi vendarle bil razlog za l/‘^1'tev. Izpustitev brez ob fars 9 obrazložitve pa b; h tl posto-«tt,' ^ Irt oa tukajšnje prebivat- •fepa ne moglo požreti, jemo pojasnilo. Gospodarsko življenje sedanje in polpretekle dobe, zlast, pa zadnjih desetletij, je jasno pokazalo, c(a’ sedanji kapitalistični si-stom ni sposoben zagotoviti zdravega in nemotenega gospodarskega razvoja, marveč da ga v vedno bolj se ožečih razdobjih prck.nja-jo in hrome periodične gospodarske krize: posledica anarhičnosti , kapitalističnega gospodarstva. Sredstvo za borbo proti tem pogubnim posledicam anarhičnega, neurejenega oošpodarstva e sa mo eno: pravilno P0*™”™* strog gospodarski načrt, i» usmerja vso gospodarsko življenje o državi, torej skrajna omejitev samovolje v gospodarstvu. Za usi>ešno izvajanje tega načrta /m Je jiotrcbno, da mia država, v rokah ključne gospodarske pozloije, sicer so ji gospodar- ski razvoj nmogredc izmuzne iz rok, ker nima sredstev, s katerimi bi ga obvladala. Zaradi tega opažamo vedno večje tendence k državnemu kapitalizmu v zahodnih državah, bodisi tako, da prevzemajo ozke monopolistične skupine vedno bolj v svoje roko vse niti državnega ž'v Ijemja, kot opažamo v Ameriki,* bodisi v obliki nacionalizacije, kol jo Ima V načrtu britanska vlado ali kot jo na zahtevo naprednih s’l po malem izvaja Francija. Nacionalizacija, podržavljanje velikih gospodarskih podjetij, je torej osnovni problem gospodarske politike v pretežni večini dr ž'av. Narekujejo jo mujnost načrtnega usmerjanja gospodarske de-lasmosti. Vendar pojem nacionalizacije ni nekaj enotnega, za vse države ejto- »Nadzorovanje" v praksi Teheran, 6. — Azerbejdžanska vlada ;ma predlog za vstop iranskih vladnih čet v pokrajino za nadzorovanje volitev za neustavnega in ga je zavrnila. Odkar je vlada poslala svoje čete v vse pokrajine, so sedeže napredne stranke zaprli in njenim vo- vcljavnega. Osnova razlika med nacionalizacijo rn • nacionalizacijo obstoji namreč v značaju državne oblasti, ki jo izvaja. NacionaJizh o'ja v kapitalističnih deželah, tore) predvsem v zahodnih državah, črna v prvi vrsti namen na znotraj in na zunaj okrep'ti kapitalistični sektor gospodarstva, ki tz- . vaja preko državne oblasti, ki je dejansko v njegovh rokab, posredno kontrolo nad gospodarsko aktivnostjo in si obenem krepi zaradi gospodarskega zastoja o-slabtjene poz'-o'je za svoje ekspan-zionistične' cilje, za plasiranje viškov proizvodnje, nabavo cenenih surovin žn izvoz kapitala. V zvezi s tem opažamo, da se v Angliji sicer postavlja vprašanje nacionalizac je, ne postavlja se pa v od Anglije gospodarsko odvisnih državah Coziroma ga tam postavljajo samo opozicijske napredne skupine), kajti v tem primeru bi to pomenilo nevarnost gospodarske osamosvojitve teh dežel. Tako o/iažamo tudi v Fran-o'fi, kjer. so na-nedne sile neprimerno močnejše kot v Angliji, skoraj sorazmerno neprimerno London, 6. — Poročilo preiskovalne komisije ‘svetovne sinJ'kalne zveze, ki je proučevala poležaj v Nemčiji' in ki so jo sestavljali predstavniki britanskih, francoskih, ameriških, sovjetskih, češkoslovaških in holandskih sindikatov, pravi, da uspehi čiščenja v Nemčiji niti zdaleč -ne zadovoljujejo. Komisija izjavlja, da so v Nemč ji sindikati najbolj zančsljiva protifašistična sila, ki deluje po demokratičnih načelih. Komisija predlaga, naj sindikate pooblastijo, da ustanovijo tudi mla- močnejši odpor proti nac'onatiza-ciji. Prav tako zadevajo zahteve po nacionalizaciji na močan odpor v Italiji. V nasprotju z nacionalizacijo v kapitalist' čnih državah zapada, kjer predstavlja torej sredstvo za okrepitev ekspanziontstižnega potenciala gospodarstva in s tem imperialistične polit'ke, pomeni nac’analizacija v' državah z dosledno ljudsko dernokraoijo. kjer izhaja oblast Iz ljudstva in jo ljudstvo tudi v vseh oblikah izvaja, ukrep v korist ljudskih mno žic, osamosvojitev od tujega im-pcnahstičncgafpritlska in obenem trdno podlago za načrtni gospodarski razvoj. Državni sektor gospodarstva, katerega široko osno vo predstavljajo nacionalizirana podjetja, je najučinkovitejše orodje n rokah ljudstva za obnovo in gospodarski razmah In obenem najmočnejše orožje proti gospodarskemu zasužnjevanju in izkoriščanju iz tujine, prav tako pa sredstvo ja odpravo izkoriščanja čloimka po človek« sploh. t Tako narionalizaoijo izvaja (češkoslovaška, za tako nacionaliza- dinske organizacije, ki bi bile popolnoma pod nadzorstvom sindikalnega gibanja. Glede oblačil je komis’ja poudarila, da so Nemci belje oblečeni kot drugi 'evropski narodi, posebno. kar* se tiče obuvala. Končno poudarja komisija, da bo potrebna dolga zasedba Nemčije, da bi se dosegla popolna prevzgoja nemškega ljudstva in reforma političnih in socialnih ustanov. Velika posestva bo treba razdeliti kmetom, kakor so to napravili' v sovjetskem področju. cljo še je pred dobrim mesecem na referendumu izreklo poljsko ljudstvo, na pot take nacionalizacije sc usmerja danes Jugoslavija v skladu z zakonom, ki ga je o četrtek izglasovala ljudska skujr (čma. Nacionalizacija bo v Jugo-slav’ji omogoč la dosledno jn,u-spešno tzvajanje državnega gospodarskega , načrta, omogoč'la bo uresivčenje ogromnega načrta za elektnfikacijrf rn industrializacijo države, omogočila bo v svoj h končn’h posledičah dvig življenj-njske ravni in blaginje jugoslovanskega ljudstva. proizvodna sredstya v rokah države, medtem ko je bil pred vojno večji del jugoslovanske proizvodnje v rokah tujega kapitala, ki je privedel Jifgoslavijo na polkolonialno stop. njo. Minister Kidrič je dalje pripomnit, da je novi-zakon v'skladu z načeli jugoslovanske ustave. Ko so »e osvobodilne borbe. Velika zborova-j ljudske mnpžice borile v osvobodll-nja so bila tudi na Jesenicah, v ni vojni, je nadaljeval Kidrič, so se Trbovljah, v (Jelju in drugih kraj’h Slovenijo. V Subotici »o bile tudi velike manifestacije. Po vsej Srbiji, posebno pa. v Nišu in v Požarevcu, je ta vest povzroč'la vel'ko navdušenje. N» seji industrijskega sveta je KRATKE VESTI LONDON. — Britanski minister za prehrano Joh i Strachey je opozoril v spodnji zbornici, da bodo v Velik. Britaniji verjetno zmanjšali otroke kruha in slanine. HERFORD. — Nadzorstvena komisija je naznanila, da bodo ustoličili 12 člansko vlado v pokrajini Porcnje-Wc4tfalijn na britanskem zasedbenem področju v Nemčiji, ko bodo lr januaria prenesli, oilasti na nemške vlr.de v 4 pokrajinah britanskega področja, LONDON. — Avstralska komisija za vojne zločine v Novi Britaniji je do zdaj sodila 357 japonskim vojnim zloč ncem. Od teh so 243 ob-sod li Aa smrt ali na razne ztporne kazni, ostali pa- so bili oproščeni. TOKIO. — Prvi povojni tovor japonskega čaja za Afriko zapušča •Tokio na krovu ladje »Vanderbilt Vlctory». Na ladji je -^500 zavojev čaja, med katerimi so tudi nekateri za Evropo. NANKING. — Voditelj kitajskih komunističnih odposlancev za pogajanja, general Cu En Laj je poslal Cangkajčku noto, k, vsebuje pogoje za obnovitev 'pogajanj med Yenanom in osrednjo kitajsko vla. do. Pogoji so: razpust ustav.odajhe zbornice in vzpostavitev čet po položajih. v katerih so bile 13. januarja 1946. JtIM. — Bivši vrhovni poveljnik nemških čet na južni italijanski front; Kessclring >o v januarju prišel pred zavezniško vojaško sodišče. tiz'rala vse in\>est'oi)ske stroške. DvajŠet let se šje tuji kapital trs dil z dokazovanjem, da v Jugoslaviji ni nafte. Ze danes pa obstoje v Jugoslaviji petrolejska polja s tisoči delavcev. Z nacionalizac'jg v. Jugoslaviji bo o prvi vrsti prizadet tuji ka-pital ki je imel v rokah skoraj vsa vel ka podjetja. S tem se bo pa končalo izkoriščanje Jugoslavije, njenega ljudstva ih njenih vel'kih naravnih bogastev po tui■■ c’h iti za tuj račun. Nacionalizacija nasprotno ne prizadeva delovnega privatnega lastnika, v Razumljivo jefda angleška vla- , prvi vrst' obrtnika, ker zadeva da sicer v domovini pripravlja načrt o nacionalizaciji vel'ke industrije, da pa obrnem szaskrbljr-no* opazupe nkršeuje načela za sebne lastnine* v naprednih vzhodnih deželah. Kajti kljub od-škodnimi, kt jjm bo po zakonu izplačana za nacfonafzirana podjetja, bodo tuji kapitalisti ob o-gromne dobičke, ki so jih nekoč kovah na račun jugoslovanskega ljudstin. B-ln so podjetja predvsem rudarska, ki so v enem samem letu s čistim dobičkom Omer- sa m n večja podjetja, fet imajo važnost za colo Jugoslav'jo ah pa za posamezne rcjiublike- kot oefote. Nasprotno, jugoslovanska ustava (in v duhu te ustave je sestavljen tudi zakon o nacionalizaciji) daje delovnemu zasebnemu lastniku vso možnost in podporo za razvoj v okviru splošnega razvoja narodnega gospodar-, stva. ki bo na novih osnovah do-senci razmah, kot si go .v dnigač n'h pogoj'h, pod drugačno oblastjo n* bi bilo mogobe zamisliti. zavedale, da bo osvoboditev napravila konec izkoriščanju in ji prinesla boljše življenje. Vprašanje neodvisnosti kake države je tesno povezano s socialnimi vprašanji. Dokler bo naša vlada 1-mela nadzorstva nad našo zaščito, ne bo imel tuj kapital nobene piož-nosti izkoriščanja bogastva naše države, kakor se je to prej dogajalo. ' M*nister Kidrič je ob zaključku pripomnil, da je novi zakon jamstvo za boljšo gospodarsko prlhod-tost 'jugoslovanskega delovnega ljudstva. Za šalo ali zares? M lanski »f/tiifd* je objavil sledečo okroinico, ki jo je glavni policijski ravnatelj Ferrari poslal vsem kvestorjem: iDobili smo zaupna poročila' da se je v Italiji ustanovila tajna organizacija pod imenom sTrojkat, ki jo sestavljajo ruski, jugoslovanski in italijanski elementi'z name-Jiom, da ob primernem trenutku iz vedejo po navodilih ruske vlade te-rorist-bna in sabotažna dejanja proti zavezniškim četam v Italiji ter proti italijanskim in tujim elementom, ki bii-ajo v republiki in ki so nasprotni komunizmu in Titu, Organizacijo baje sestavljajo celice s^tremi Hani vsaka .in vsi člani se pod krvavo prisego obvežejo, da bodo izvedli poverjene jim naloge in da bodo izvršili samomor. Se jim to ne uspe. Takih celic je baje sedaj 100 v Milanu, 100 v Turinu, SO v Anconi (n 50 v Bolonj1. Drugih SO te ima v kratkem stxx>riti v Neaplju. Vse omenjene celice dobivajo navodila od sovjetskega polkotmika Lebed jeva,- ki je šef Ozne in ki je sedaj baje v Rimu. Pred kratkim so sl pr'.padn:ki tTrojke» baje'izkrcali v Bariju in Manfredoniji. Ko bi prišel čas akcije, ki je po mnenju pripadnikov organizacije zelo bhzu, se bi zbralo omenjenih tSO tisoč dobro oboroženih ekstremistov... Naprošini ste, da odredite nujno in natančno preiskavo o stvari in skrbno nadzorstvo nad elementi, ki so osumljeni, da prlpadljo omenjeni or gari-zaci ji, da tako lahko zasledujete .njihovo delovanje in č»’tn bo to mogoče podrobno poročate o doseženih uspehih.» Lisf se sprašuje, ali gre tu za bi~ rokratično idiotstvo ali pa za načrtno protikomunisfčno izzivanje. Razen tega pravl%dalje eUnitAt, se u lem dokumentu obtožujeta dve veliki državi, da organizirata zločine v naSi državi. Ena teh držav je Sovjetska zveza, to je ena od Sfirih velikih držav, ki je udeležena pri nadzorstvu Italije. Reakcionarni tisk je naravno zagnal velik krik in zatrjuje, da ja »UniM* objavil okrožnico le z namenom, da člane nanršljene tTroj-ket opozori na nevarnost^ PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. decembra 1946. Obletnica 7. decembra 19is. je primorsko ljudstvo ostalo brez svojega glasna. Zavezniško vojaika uprava je e tem dnem za nedoločen čas utonila ePri- , morski dnevtvkt, ker ji ni bila po godu naša kritika zavezniške organizacije eslovenske» šole. Na to nasilje nad svobodo tisku je primorsko ljudstvo — ob bratski podpori italijanskega antifašističnega prebivalstva — odgovorile s stavko in celo vrsto protestnih resolucij ter na ta način dokazalo kako mu je prirasel k srcu list, ki nadaljuie TRŽAŠKI DNEVNIK Zdai pa še izpite Preskrba c3 naj -O:ar prestopi v ooo z materinskim uonim je' kom tradiciji naše narodnoosvobodilne ' Zavezniška Šolska uprava je iz- lajšajo, česar gotovo ne delajo in borbe. Ko smo začeli ponovno izhajati nas kazen ni epoboljšala». Kakor preje, tako smo vse do danes in bomo tudi v bodoče ostali zvesti ciljem naše borbe za svobodo in demokracijo, za gospodarsko, socialno, poVtično, narodnostno in kulturno enakopravnost našega ljudstva. Hvaljen bodi AIS? Radio Trst 11 oddaja vsak dan od 7. do 8.IS, od 11.30 do llj.30, od 11.30 do t\. Stalno obžalovanje, da je slovensko občinstvo brez radio oddajne postaj« in da nima polnega radijskega sporeda je vodilo AIS, da je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi imeli primorski Slovenci čim prej, kar jim gre. Po dolgih težavah zaradi iskanja valovnih dolžin v smislu mednarodnih dogovorov in kljub težavnim lokalnim atmosferskim prilikam je postavil AIS radio Trst tl — zaradi velike skrbl za primorske Slovence. Sedaj je poln spored. Pred mikrofonom se vrste glasbeniki, hleratje »n drugi pruenam kulturni delavci, orkestri, pevski sborl, solisti itd. Vse plača AIS. Za vse skrbi AIS. AIS hoče zadovoljiti primorske Slovence. Hvaljen bodi AIS! Vse to so povedali in tako je izzvenelo, ko so v petek . v soboto in nedeljo po radiu Trst 1 napovedovali, da bo v pond-eljek začela oddajati radiooddajna postaja Trst II. E polnim sporedom... Jaz ga ne slišim ne zjutraj ne opoldne mti zvečer. Pri prijatelju slišijo neko lajanje In zavijanje. Pri sosedovih ravno tako, pri drugih sto podobno — povsod enako. Radio Trst II pa oddaja dalje... Po dolgih mukah... po težavah... po veVk h stroških... po vetiki skrbi.~ s polnim sporedom^ AIS je storil vse. Ah naj bo potem le kriv, če ni slišati oddaj t To-bi bUo res prevečI ' dala naredbo, po kateri ae morajo učenci, ki nameravajo v tem šolskem letu prestopiti iz ene ljudske ali srednje šole v drugo, v kateri -e poučuje v drugem jeziku, prijaviti najprej k izpitu v učnem jeziku Sela, ki jo nameravajo obiskovati. V naših razmerah velja to za prehod iz italijanskih v slovenske ali hrvatske šole in narobe. Rok za izpite bodo določila vod-ntva na posameznih šolah, ki bodo upoštevala pripravljenost kandda-tov. Na' vsak način pa se morajo vsi ti izpiti zaključiti do 31. decembra t. 1. Kandidat, ki se ne prijavi k izpitu, ne bo sprejet. Ta uvedba velja samo za šolsko leto 1946-47. Sedaj, ko sq Slovenci vračajo v svoje šole, od katerih jih je fašizem odtrgal, in to zlasti v mpstu, kjer slabo obvladajo materinščino, zahtevajo, da naipravijo Izpit za ta prehod. Ko je fašiztm izpremenll slovenske šole v italijanske, n; za to spremembo zahteval nobenega izpita. Italijanski učitelji so celo mučili slovenske otroke, ker niso znali italijanščine in so jih p-etepaii če so med seboj govorili slovensko. Danes pa zahtevajo, da mora ot,rok že do novega leta napraviti izpit četudi je jasno, da se posledice fašizma ne morejo odpraviti v tako kratkih mesec'h. Slovenski starši imajo pravico zahtevati, da se vrnejo njih otroci spet slovenskemu rodu- brez ovir in težav, kot so izpiti. Stvar slovenskih učiteljev, je. da ta povratek k materinščini v Soli pospešujejo in Živahna akc>fa za otroSk! božič ne bodo delali po fašističnem sistemu kaznovanja in pretepanja. Ne vemo, kdo je odgovoren za ta odlok, ki ga je izdal višji šolski nadzornik v Trstu. Ugotov.ti pa moramo, da je. naperjen p.ioti Slo. vencem, četudi so ga ražkrinkali z določbo, da morajo učenci tudi v primeru, da prestopijo iz slovenske v italijansko šolo. napraviti izpite. Ta cdlok je nastal iz enakih razlogov, iz kakršnih še vedno čakajo učeno’, ki so vpisani v slovenske strokovne šole (avvlamento) na začetek šolskega leta. Delitev tobaka. Od 9. do 15. t. m. bodo delili na odrezek št. 50 tobačne nakaznice po 40 gr tobaka Forte in po dve toskanski cigari. Ne izkoriščajte mladih delavcev Poročali smo le o resolucijah, ki so jih sprejele razne mlad.nsk« or-Brez nakaznice bodo prodajal! po ganizacije. y em teh resolucij so 20 šv.carskih cigaret in sicer 12 j Zeht ovale tudi zbcljSanje delovnih Standard, 4 Laurcns-Vert in 4 j ,;n mezdnih pogojev za strokovne Mcmphis O. E. nešolane vajence v tovarnah in Kako spoštujejo naše kulturne ustanove Solo v Storja.fi pri Sežani ao Nem-oi nekaj pokvarili, toda zavezniška vojska jo je pretvorila v kup razvalin. Ljudje si niso mislili, da bodo tako malo upoštevali kulturne ustanove ln jih tako brezobzirno uničevali. Najprej so si prisvojili prosvetno dvorano, za katero so vaščani potrošili 40.000 lir, da so jo popravili, : edaj pa v njej plešejo in popivajo, namesto da bi jo naša mladina upo-abljala za svoj kulturni razvej. Iz šole so odnesli celo vrata, okna ln stopnice. Oblast v Sežani je obljubila, da bo šolo popravila, toda ostalo je zgolj pri besedah. Ljudstvo ne more čakati na njihovo milost. Zato je sklenilo, popraviti šolo z udarniškim delom. V nedeljo 1. decembra se je zbralo vse staro ln mlado Iz fitorij. Majcnov, Jerišev in Podbrež ter odšlo popravljat svojo šolo. Preteklo sredo so se zopet zbrali člani mestnega koordinacijskega odbora, da b: na svojt redni sej’, pregledali do sedaj opravljeno delo »n da bi pospešili nabiralno akcijo v prihodnjih dneh. Do preteklega torka so prejeli na glavnem odboru 514.000 lir prispevkov. Drug'h 200.000 jih je bilo najavljenih za sredo. Po raznih sektorjih je nabiralna akcija v polnem teku. Zelo dobro je uspela sobotna in nedeljska prodaja spominskih zna kov, za kar gre posebna zasluga na-" šini mladinskim organizacijam, ki se niso ustrašile truda ln težav m storile vse, da bi bil uspeh prodaje čim večji. Prihodnjo nedeljo, dne 8. decembra, bodo nadaljevali s prodajo znškov v središču mesta. Le malo časa Imamo še do božiča. Zato se mudi in je treba pospeši ti naše delo. Mestni koordinacijski odbor j« sprejel celo vrsto ukrepov, da bi kar najbolj pospešil akcijo in ji prlmogel do Se večjega uspeha. Letoo Je kriza in s njo je narasla tudi beda. zato so tudi potrebe večje. Prav zato pa moramo zbrati več, mnogo več kot lani, da bo akcija res uspela v svojem namenu. Stavkuioče študente ustrahujejo Včeraj je nad sto dijakov pomorske akademije šlo pred sedež ZVU in poslalo h kapetanu Simo-niju delegacijo, ki mu je izroč.la naslednjo resolucijo: «Podpisani dijaki pomorske akademije zahtevajo, naj ZVU upošteva in prouči zahteve tehnišk h študentov. Pcleg tega naj z uradnim poročilom jasno opredeli svoje stališče v tem tprašanju ter obvesti dijake o rezultatih, ki so jih dosegli njihovi tovariši v Italiji. Podpsin; študenti mislijo vrhtega, da so disciplinski ukrepi, s kateri, mi jim groze, krivični, in zahtevajo nj.h preklic.* Kapetan Simoni Je sprejel resolucijo in dejal, da so študenti na krivi poti in da je že odredil, naj najstrože kaznujejo stavkujuce s tem, da jim dado za prvo tromesečje ali pa tudi za vse šolsko leto v vedenju petico, s čimer bodo izključeni od zadnjih izpitov. Ce se bo stavkovno gl anje razširilo, bo ZVU z lahkoto dala zapreti šole al, pa posamezna razrede. S temi grožnjami ne bo kapetan Simoni uklonil duha naših dijakov, ki so začeli borbo v obrambo svojih interesov. V nedeljo bodo odprte od 9. do 13. ure sledeče trafike, kjer se lahko rabavijo omenjene cigarete: dve v ul. Regina, ul. Ceilini, tri v ul, Cavana, trg Goldon', trg Impero, ul. Carducci in v ul. Imbriani. Odrezki za sladkor. Dante je zadnji dan, da trgovci dvignejo na občinskem prehranjevalnem uradu o-drezke za sladkor, Posebni boni delavske zbornice. Od danes naprej. del’jo pri občinskem prehranjevalnem uradu ul. Maleanton 3 (okence št. 4) posebne bone delavske zbornice za one tvrdko in ustanove, ki imajo potrdila od št. 1 do št. 600. Ta potrdila je treba vrniti občinskemu uradu. Podjetja obratih. Zvezi industrijcev in uradu za delo pri ZVU pa so poslali protfst-r.e resolucije tudi mladi vajenci in delavci iz raznih tovarn in rajonov. Danes povzemamo resoluciji mladincev tržaškega arzenala 'n od Sv Alojzija. Mladinci tržaškega arzenala odločno protestirajo proti industrijski zvezi zaradi protipredlogov, s katerim'. popolnoma izključujejo vprašanje vajencev v novi delovni pogodbi. Mladinci previja, da jim delodajalci s tem kratijo njihove pravice, take da bi bili zopet v Istem pcložaiu kot za časa fašizma. Mladinci od Sv. Alojzija pa pišejo: «Mladi delavci pr: Sv. Aloj- pri delu ne nudijo nobenega strokovnega pouka. Zahtevamo tudi boljše mezde, ki bodo v skladu z našimi strokovnimi sposobnostmi. Zato naj nas pripuste k strokovnemu izpitu, da postanemo kvalificirani delavci. Končno pozivamo urad za delo, naj posreduje, da bodo sprejel; naše upravičene zahteve.* Podobne -esolucije so pcslali in-dustrijcem in uradu za delo tudi rr>'adincl iz tovarne Vidali. Droher-jeve pivovarne in drugih podjetij. Rojan rabi tržnico Rojan je precej razsežen ln živo-j ko brije burja, ki izpodnaša ljudi hen del mesta aaj šteje okreg 40.000 in stojnice. Na druga strani cerkve prebivalcev in ima svoje posebno! je dovolj prostora, kjer bi lahko življenje. Dober dal njegovega pre-1 postavili pokrito tržnico, ki bi m ^ morajo izročiti bone t’stim de.av- 7,;ju ostro protestiramo, ker so in- čem, za katere so zstavljeni. Delavci morajo prejem bonov potrditi zaradi kontrole. NavodTa za’uporabo tel. bonov bodo izdali v kratkem. dustr’jci odklonili vse predkge za zboljšanje naših življenjskih razmer. To je povzročilo med nami silne nezadovoljstvo, zlasti ke- nam VESTI S PODEŽELJA v OPČINE Miklavzevanje. Naše fene so v četrtek priredile mlklavževanje za šolsko deco. Obdarovanih je bilo nad 350 otrok. Skupaj s slovenskimi otroci so b'li obdarovani tudi italijanski ctroci. SEJtANA I Miklavčev večer in prosvetno delo. Sežansko pr:svetno društvo priredi v nedeljo 8. t. m. ob 16. uri M'klavž5V večer v kino-dvorani. Sodelovali bedo pionirji in pionirke, mladina in odrasli, pevski zbori In orkester. V splošnem so se naša društva razgibala ter se opaža napredek. Zimska nagrada za brivce Na Enotni sindikat brivcev in frizerjev prihajajo" pritožbe osebja te stroke, češ da nekateri delodajalci ’ menijo, da ta stroka nima pravice do zimske nagrade. Baje se začel; zaradi tega krož ti vesti o nekaki protestni stavki. Obveščamo vše prizadete, da imajo tud; uslužbenci te stroke pravico do omenjene nagrade. Delavci, katerim njihovi gospodarji odroka- bvalstva tvorijo železničarji, ker imajo v bližini glavno postajo in je zanje najbolj priročno z doma do nje. Večji del rojanskega življenja »e razvija na trgu Tre Rivi in v nje govl neposredni bliž'ni. Tam so trgovine, mesnice, pekarne. Tam so tudi stojnice ki se stiskajo k cerkvi, da bi se vsai malo obranile drobnega zimskega dežja, ki prši iz goste meglp. le pri vlažnem in me glenem vremenu je nemogoče za prodajalca in za kupca, da bi stalo na dežju. Tudi blago se naglo skva- strezala sodobnim higienskim Pre^ pisom. Saj je načrt že narejen. le več let počiva v zaprašenih arh. vib mestnih občinskih uradov, kjer spi spanje pravičnega. Prostor, kjer naj bi stala tržnica, pa je ves zalo-. žen z velikanskimi kupi opeke, ki je namenjena za obnovo. Pred šestimi meseci je bila že tam kakor Je še sodaj. Obnova počiva in opeka tudi, le tu pa tam pride kak kamion. da za malenkost skrči zalogo. Poleg opeke je tudi še vedno 1 lesena pol zidana baraka, ki so 1° lUdgu or * , ri. Kakšne so šele težave, ko lije, I postavili še, ko so gradi h zakloruse pod* hribom. Vojna je minila, ba» Mezdni sporazum s Špediterji Pretekli petek je bil dosežen nuzdni sporazum za mesec november med zastopniki špediterjev in Enotnimi sindikati za delavce jn uraidn’ke. Sporazum so podpisali tudi zastopniki Delavske zbornice. Po tem sp;iazumu bodo dobili za mesec november uradniki I. kategorije 50To poviška na osnovno plačo ter individualno doklado, nameščenci II. in III. kategorije 557., p.viška ter individualno doklado. ka pa Še zmerom stoji ter prav harmonično izpopolnjuje veliki kup tike v živo pričo «urejenih razmer* centru Rojana. jo to pravico, naj sc javi^ na E- - ~ -*3 £ Da smo izboljšal; naše prireditve, so pokazale deklamacije mladink vprašanju, in. žena, nastop pevskega zbora ha Gregorčičevi proslavi in na proslavi obletnice FLRJ. Pripravljamo še dve igri in prihodnji teden bomo začeli z večernimi tečaji, v kateri se je prijavilo mnogo mladine. Danes ob 8. uri bo v proeto-ft sindikata predavanje o gospodarskih problemih. r.otnih sindikatih, ki bodo peskr-beli, da dosežejo nagrado. Pogajanja za povišanje plač so še vedno v teku ;n je še vedno uipanje, da bo dosežen sporazum. Vse govorice o stavki so zlonamerne in neutemeljene. Rele na občnem zboru, ki bo 16. t. m. ob 19.30 v via Imbriani 5, bodo dokončno sklepali o tem 450 lir meški nad 20 leti, po 400 moški od 18 do 20 in ženske nad 20. po 350 mofiki pod 18 in ženske od 18 do 20, po 300 lir ženske pod 18 leti. Ta sporazum velja za november in ne bo vplival na pogajanja za splošni sporazum. Stalni delavci bodo dobili 557« poviška na osnovno plačo z enkratno doklado po 150 lir. 'ZPRED SODISOA TUDI POLICAH SE PEČAJO S ČRNO BORZO RICMANJE Kaj bi porekla ZVU? Ce bi mestni koord nacijski odbor priporočal učiteljstvu v Trstu in okolici,, naj bi tudi ono s propagando primomoglo k bolj uspešni akciji za otroško božičnico In za tozadevno zbiranje daril In denarja, kaj bi na to dejala ZVU? FIZKULTURA IGRIŠČA IN FIZKULTURE V DOMOVI BEOGRADU Leto« ao bili obnovljeni v Beogradu številni flzkulturni objekti in igrišča. S potrebnimi faz kulturnim' napravami Je bilo opremljenih pet te'ovadnic po gimnazijah. Fizkul-turna društva so uredila »voje prostore in igrišča ter na ta način omogočila članstvu pogpje za delo. »Crvčna zvezda* je obnovila svoj dem, uredila igrišče in ebenem zgradba tribune na Kalcmegdanu, FD Botip in FD Poštar sta zgradila skupno igrišče in dom. Tudi FD Svoboda sl je uredila igrišče ln dom, FD Študent ki je bil nedavno združen s «Crveno zvezdo*, pa je uredil teren pri tehnični fakulteti v nogometno Igrišče kakor tudi šest terenov za košarko in odbo'jko. Člani FD Millclonarja so s prostovoljnim delom odstranili 100 vagonov odpadkov in zemlje, ki jih Je okupator zmetal na teniško Igrišče na Tašmajdanu, s čimer so sl »pet uredili Igrišča. V letu 1947. je ILO določil za gradnjo fizkulturnlh objektov ln igrišč 12 milijonov dinarjev. stvu palčkov*. Naši najmlajši vas vabijo, da Jih obiščete. Tekma v hitri hoji Za 5. obletnico snvrtl Pina To-maLča organizira krožek »Toma- Doslej smo mislili, da se pečajo s prodajanjem cigaret samo brezposelni in razni delomrzneži, kate. re policija večkrat spodi iz ulic Sot-gente, Cavana in s trga Libertš. Sedaj pa se bodo marsikateremu policaju vzbujali pomisleki veBti, ko bo moral preganjati črnoborzijance, ker sta se celo dva pol.caja lotila črnoborzijankih poslov. ',r Pred zavezniškim sod-ščem so se namreč predvčerajšnjim zagovarjali agenta civilne policij« Salvatore Faraci in Remlg.o Franco ter črno. borzijanki Ana Croerijcva in Fer-nanda Tintijeva. Obtoženca sta izrabljala svoj poločaj fiskaln h agentov in zaplenila prodajalk: v trafiki Št. 105, Jožefi Germani, 3 in pol kg ameriških c.garet. Cigarete sta nato prodala na črni torzi za 32.000 lir, ki si sta si jih razdelila msd seboj. Vsi obtoženci so skušali naprtiti krivdo drug drugemu in zašli v protislovja ter se s tem popolnoma razkrinkali. To Je zelo razburilo predsednika, majorja Baylissa,- ki je dejal, da je predmet obravnave naravnost gnugen. Edini agent Franco je priznal svojo krivdo. Ker po je prižel 40 minut prepozno na obravnavo, so mu dali še 5000 lir globe. Vsi obtoženci so bili namreč na svobodi. Sodišče je po zagovoru odvetnikov obsodilo egenta Faracija ns dve leti in devet mesecev zapora ter 9000 !ir globe, agenta Franca pa na tri leta in 10.000 lir globe poleg že omenjen.h 5000 lir zaradi zamude. Ano Croerijevo na 11 mesecev zapora in 9000 lir globe, Tin. tijevo pa pogojfio na tri mesece zapora In 9000 lir globe. žlč* 22. t. m. tekmo v hitri hoji. skušala 2. oktobra razpečavati po-narjen denar in sicer 495 bankovcev po 1000 d-narjev. Priča civilni policist Dionizij Innocente je povedal, da je ob^ožiinec v" nekem baru ponujal milijone dinarjev. Na bra. niteljev predlog je bil proces odložen. do 13. t. m. Domin.k Sanbarossi iz Labina pa je bil obtožen da je skusal 3. sep-temhra t. 1. razpfčiti 47.000 ponare. jenih dinarjev. Civilni policist Jakob Cirani Je dejal, da se Je sku. šal po aretaciji iznebiti denarja in je odvrgel dinarje, zavite v časopis. Sanbarossi je dejal, da n, mogel živeti s samimi 2500 lirami, ki mu jih je dajal odbor' raških beguncev. Zato je prodajal tisoč d narske bankovce po 2500 do 2600 lir. Tudi to obravnavo so odložili do 13. t. m. Sodišče pr.pravlja tudi proces proti nekemu Sofiču, ki so mu zaplenili 120.000 lir in 1000 ponarejenih dinarjev. Bil je tud. v »poslov-nlh* stikih a Sanbarossljcm. Miklavzevanje. Naši pionirji priredijo v nedeljo 8. decembra ob 17. uri nvklavžcv večer z igrico in petjem Pridite vsi! Proslava obletnice ustanovitve FLRJ. Dne 29. novembra »mo svečano proslavili I. obletnico ustanovitve FLRJ s pomembnim govorom, koncertn'm.1 točkami pevskega zbora in domače godbe; na sporedu so bile tudi deklamacije mladine. Prosvetno društvo «Slavec» je darovalo za našega dijaka 1197 lir, mladina iz Ricmanj in Loga pa 500 lir. Glasbena šo ob svoji prvi obletnici ponovne ustanovitve Naročnikom y coni B Vse naročnike našega lista v coni B pros mo, da poravnajo naročnino po položnici na čekovni račun št. 45-301 na ime Ljudska založba za »Primorski dnevnik*. Na položnici naj točno navedejo, na kater; mesec se nanaša vpiačilo. Obenem prosimo, da nam Javijo vsako nerednost v dostavljanju lista. UPRAVA. Dne 27. nov. je minulo leto dni, kar je bila v prostorih Sole Vicolo delVOspedale Militare na novo oliv-Ijcna glasbena Sola kot naslednica bivSe Glasbene matice, ki je bila ustanovljena že leta 1909. In je bila po prvi svetovni vojni primorana prekiniti svoje plodno delovanje. Lani je bilo spočetka vpisanih 96 gojencev in poučevalo je 7 učmh moči. Pouk se je vrSil v centru, pri Sv. Ivanu; v Barkovljah, na Opčinah in v Skednju, kjer se je ustanovil tudi godalni orkester. Pomanjkanje primernih učnih prostorov je v marsičem oviralo normalni razvoj Sole, a kljub temu so bili uspehi razveseljivi. Učiteljstvo se je z vnemo lotilo dela, kjer se je stalez gojencev kmalu dvignil na 111. ■Delo učiteljstva je. bilo uspešno tudi izven Sole na javnih koncertih, poučnih glasbenih predavanjih, o glasbenih tečajih za pevovodje in na koncertih triaške radio-postaje. V Skednju se je vadil godalni orkester, ki je pod vodstvom ramt. Karla Sancina sode. lovni 8 krat pri predstavah Slov. nar. gledališča o Trstu, Gorici in drugod. Imel je poleg tega Se dva samostojna koncerta komorne glasbe. Ta orkester je naše edino instrumentalno komorno združenje, ki goji resno instrumentalno glasbo med nami. Kljub vsem težavnim okolnostim, s katerimi se Sola bori. so bili njeni učni uspehi ob sklepu Ravnateljstvo n' dovolilo Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče sedmim antifašističnim delavcem Telve, ki so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih, »poroča, da jutri ne bodo odkrili plošče. Glavno ravnateljstvo družbe namreč ni dovolilo postavitve plošče, ker je vanjo vklesana rdeča zvezda., Maršal Montgomery odpotoval Nečecni posli beauncev Do 15. t. m. naj se prijavijo pri tajništvu krotka vse skupine, ki se bodo tekme udeležile. Pred zavezniškim sod.ščem so sc Metatt-ljubiti Ponziane 3:1 (1:1) Včeraj popoldne je bila v Beogradu na igrišču CDJA Partizan prvenstvena nogometna tekma v zvezni ligi med ena j štor leo »Metalca* Iz Beograda ln tržaških »Ljubiteljev Ponziane*. Medtem ko »o se gostje v prvem polčasu uspemo upirali svojemu nasprotniku In' obdržali neodločen rezultat, so morali po zamenjavi prostorov klo-n ti »nrlčo boljfte Igre »Metalca*, ki je v onjgem polčasu dosegel še dva gola. Tekma e? končala z rezultatom 3:1 za »Metalca*. Tržaška zveza za balincanje V torek 10. t. m. ob 19. url sestanek upravnega sveta zvezo v gostilni «Riosa» na Pončani. Odobritev pravil. Vabljeni tudi vsi zastopniki skupin raznih podjetij ln posamezniki. začele obravnave proti skupini istrakih beguncev, ponarejevalcev in razpečevalcev ponarejenega denarja. Zcpct se nam na tak način odkriva resničen morali^ lik teh namišljenih mučenikov. Iz obravnavo tudi izhaja, da so dobivali begunske podpore ter se že ukvarjali z raznim, postranskimi posli. Sodišče je najprej sodilo Lucianu Gallinlju in Homerju Goosu, ki »ta Poveljnik britanskega glavnega slana, maršal Montgomery, je končal Inšpekcijsko potovanje v Julijski krajini in odletel včeraj ob 10. uri z letališča pri Vidmu. Sporočila preteklega šolskega leta zadovoljila. Vodstvo šole stremi za tem, da jo postavi na čim čvrstejšo strokovno podlago, za katero nam jamči kvalifikacija učnih moči, V letošnjem šol. letu se je doslej vpisalo 111 gojencev in gojetik. K temu številu je treba pnste ti še 1,9 dijakov, ki so se prijavili za instrumentalni pouk v Dijaškem domu v ulici Buonarotti. Na Soli poučujejo klavir, violino in ostala godala, petje, glasbeno teorijo ter komorno in orkestralno glasbo. Le tos je vpeljan tudi tečaj za pevovodje. Vodstvo šole je v rokah na Saga domačina, pedagoga in znanega umetn!ka Karla Sancina. Dne S. t. m. so nekateri gojenci nastopili solistično fklavlr-v^linal tukajšnjemu radiu, kjer so se ob tej priliki spomnili tudi prve obletnice ustanovitve glasbene šole kot naslednice nekdanje Glasbm matice. Nastop je b'l uspešen in dokaz solidnega Šolanja in marljivosti gojencev. Tudi ostalim gojen-cent bo dana prilika, da pokat-io svoje znanje tako pri mladv-sk' urah radia kakor na favni produkciji, fct bo v kratkem. Vidimo, do so prvi sadovi Se tu in zavod pridobiva na svoji veljav', ker je zdrav v svoji osnovi In se krepko opira na delavnost In požrtvovalnost pro. fr.sorskega zbora. Ob prvi obletnici naše glasbene šole lahko s ponosom in zaupanjem gledamo v bodočnost. Dosedanii uspehi niso le porok za napredek l,i uspešno delo, marveč naj sluzijo naši mladini za zgled (n vzpodbudo k resnemu prizadevanju za glasbeno kulturnim napredkom. Obvestilo invalidom Združenje delovnih Invalidov po. hsbljencev vabi svoj« člane, naj »e javijo v nedeljo 8. t. m. od 9. do 11. ure v ulici Duca d Aosta 12. Tam bodo obveščeni o razdeljevanju raznega blaga. Prosvetna konferenca v Nabrežini Kamion jo je povozil do smrti Slovenska prosvetna zveza vab: na okrajno konferenco, ki bo v ne-dtljo 8. t. m. .ob 9. url v Nabrežini odbore prosvetnih društev iz okrajev Nabreflhe in Tržiča kakor tudi zastopnike mladine, ASIZ7.-S, SI-AU-ja ln učiteljstvo. Konferenca je velikega pomena, ker se bo na njej obravnavala povezava med društvi, nadaljnje delo in organizacija. Ko je 17 letna Zanin Romana včeraj okrog 13. ure Izstopila iz tramvaja v ul. Raffaclo ^anzlo, je prišla pod kamion tvrdke Tauceri, ki Jo pridrvel tam mimo. Prišla je pod kolesje._ ki ji je razbilo lobanjo, čeljust ln‘povro reda za prihodnji dan; 23.30 ple® glasba. KINOPREDSTAUE: ROSSETTI. Tehnikolor-film bin Hood*. E. Flvnn, O- / . - J lovih P0^ »AJ+ land. FENICE. 16.30. sti», L. Cham., FILODRAMMA'1, 16.30: zona*, J. Arthur, H. William-ITALIA. 16.30: «Muhavc«t», D- v rleux. ALABARDA. 16.30: eli U1™* S. Tracy, H. Lama:. - IMPERO. 16.30: »Sanjal sem o » • gelu*, I. Duri . G. Grant. V LA LE. 16.30: »Festival- Cham1" Chaplina*. # MASSIMO. 16.30: »Vsi so p0«V ljalš nevesto*, J. Crovvford. Douglas. -p GARIBALDI. 16.30: «Blazno J*® nje*. R. Richardson. NOVO CINE. 16.30: «Noč Z ^ vlhto*. F. Gfnclietti. 0|, KINO MARE. Ni predstave. 20 ples v korist »Otroškega žiča*. . \e- ARMONIA. 15.30: »Življenje -je po*. Variete. _UA- KINO- «RROSVETNI DOM* - - v BREŽINA. V soboto ob 20. nedeljo ob 16.30 in 20. uri: ča vijolica*. Odg. urednik DUŠAN HR esca* OGLA MALI PIANINO S KRIŽANIMI - y NAMI ln 2 harmonija poceni 1* dam. Naslov Ivan Kacin, ul. ;(-0. York 46, pri pevmskem mostu, rlca. LAZAR LAGIN 34 OUofj nica >» Anušha ti Pionirske iizkulturne tekme V nedeljo bodo priredile ptonfr-slre družine iz Trsta In okolice prve pionirske f zkulturn« tekme na Op-činsih. Tekmovali bodo ves popoldan. Ob 14. url bo otvoritev Pionirskega doma, ob 16. url bo uprizoritev pravljične lgrs »V kvalje- Nekaj trenutkov pozneje j* AklejSv ukazal: »Zvite zastavo!* Dv gnil J« roko h kapi, ki Je bila ob eni strani že vsa odrgnjena, v pozdrav. Tudi Kutovoj ln Vcrnlveher sta pozdravila. Bila je to groba prekrSitev pravilnika. Ko se zastava razobeša ali snema, mor-narji ne smejo pozdravljati. Aklojev je bil sicer poveljnik, Kutovoj ni poznal reda In pravilnika, Vcrnlveher pa, čeprav je poznal pravila, ni stal v pozo.tj, kot bi po pravilih moral, pa, j« pozdravil, ker se ni mogel premagati. Aklejev je .molče zrl na zastavo in Kutovoj je v naglici-ter malo zmedeno povesil roko in snel drog z zastavo. »Voljno!* je ukazal Aklejev in Verniveher, ki se mu je v glavi vrtelo od Šibkosti, se je zopet z zadovoljstvom iztegnil ns svoj; klopi. Tako se j« končal drug* dan njihovega križarjenja. Drugi stražar J« zamenjal prvega, ne da bi se prikazalo kakšno letalo ali kakšna ladja. Niti sovražnih letal ni bilo na spregled. Coli, je zašel na popolnoma mrtvo točko. Toda ladjica je bila na morju, bila je v službi mornaric« »n, kolikor Je bilo v danih razmerah mogoče. so postavili straže, kakor Je to pač v navadi na vojnih iadjah. Zjutraj eo razvili zastavo in ztvečer jo je Kut9voj na Aklcjevo povelje zopet spustil. Naslednje Jutro tta »e Aklejev ln Kutovoj dogovorila, da bosta izmenoma na straži. Izvlekla sta »makslmovko* Iz kajute In Jo po. stavila nabito in pripravljeno na njeno mesto. Oni, ki Je stražil, Je imel nalogo, da budno gleda po obzo-rjat in po morjm Ce bi »e po-Javils na vidiku sovjetska ladja ali letalo, bi moral začeti streljati, dokler ga prihajajoči n« bi slišal; ali opazili. Prav za prav Je bilo zelo malo upanja v kakšno pomoč. Se manj je kazalo, da bi zopet zapihal veter. Glavno je bilo — In tega *ts so zavedala oba, Aklejev ln Kutovoj — d« fcn stražar dobro opravil svojo dolžnost in se ravnal točno po prudpuiht To J« obema vlivalo novega peguma. Prvega ln drugega dne po nevihti Je invel Vern-iveher še vedno dcvolj moči. da je sedel. Potem je izgubil še svoje zadnje sile. Mirno je ležal vps čas in j« vedno bolj pogestoma podlegal težki omotici, ftfutlla ga je žeja in pol kozarca vode dnevno -mu Je nikakor ni moglo pogasiti. Tudi glad ga Je grizel In pa vnetje rane. Skopaj ves čas* ga je tresla močna mrzlica. Pokrila sta ga z njegovin in svojima- suknjičema, vendar je kljub temu drhtel (Julija meseca na Črnem morju!) in njegovi zobje so šklepetali od mraza, kakor da bi bilo najmanj 40 stopinj pod nlčl-darstkih vprašanj, naj pridajo val delegati tudi če niso bili vabljen', seveda s oooblastll; odborov. Otroška božičnic«. Vsi zaupnik* tcvarnišklh odborov, ki so v Fre-Irltllh dneh izročili tskovnrinu uradu pri Enotnih sindikatih sezname otrok, članov sindikatov aa otroško bož'čnico, naj seznam ČVmprej zopet prevzamejo na svojem odseku. Otrok« nai poteih vpišejo v kulturnih krožkih »vojlh okrajev. Rojittva, smrti, poroke Tržaški anagrafski urad Je objavil, da ae je dne 6. decembra rodilo 8 živih in 1 mrtev otrok, umrlo Je 6 ljosdi, poroka pa j« bila 1. Poroke: trgovec Camerlno Rafael ln zasebnica Milost, vd. Klobučar, Umrli: 67 letni Iungo VirgJl, 47 Utnl OrnN Us Ka-el. 56 letni Debzet jprier, 65 letna Petronio Frančiška. 87 letna Petelin vd. DarlO Antonija ia Serri Elconora, 7 mesecev. SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUŽENjE TRST vabi vse flane S. G. U.-ja pekovske stroke, da se zanesljivo udeleže zborovanja, ki bo v ponedeljek 9. t. m-ob 18 uri v društvenih prostorih, ulica Fabio Filzi 10-1-Na dnevnem redu so VOLITVE STROKOVNEGA ODBORA PEKOV Dolžnost vseh članov je, da se tega važnega zboro-vanja udeležijo polnoštevilno. TAJNIŠTVO S.G.U.-ja SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUŽENJE v TRSlU razpisuje natečaj za mesto UPRAVNEGA TAJNIKA CRAVNATELJA URADA) veščega organizatorja, z gospodarsko strokovno izobrazbo, vpeljanega v gospodarski ustroj tržaškega ozemlja in njegov upravni sistem ter z znanjem jezikov. Prednost imajo akademsko naobraženi so že delovali v podobnih gospodarskih ustanovah. Tozadevne vloge s »curriculum vitae* naj slovijo do 17. t. m. na predsedstvo na naslov: Josip Mihelčič, Trst, via Galatti 24-1^ kov. in taki, ki lovah. naj se na- Dramski odsek prosvetnega druitva „NANC is Velikega dola vprizorl v nedeljo dne 8. t. m. v dvorani prosvetnega društva na Proseku veselo.g*’*’ v treb delanjih !*JL,0 IH in enodejanko 99 99 JUNA povrh ial|lvih pevskih K obilni udeleibi se vabijo vsi, K 1“ i nastopov. , ki so šeljnl J Danes 7. t. m. priredi *ZAMJKU is Vrhovlja v gos FURLAN na REPENTABRU tila1 ZABAVNI VEČER VABLJENI VSI I S PLESOM „ ., Pričetek ob 19