82. številka. Trst, v soboto 12. aprila 1902. Tečaj XXVII Min c s t Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T e4liytl je ■# i»tnikoi. ob 4. ari ivećet. >aroin1ca m«»i: s« oelo leto........U kros u pot let«.........iS „ h je trt ieu ........ s za ts mesec .........1 krosi *zroino js p'sčeva^i naprej. Na na* -eć > t>rex prilotent naročnin« *• aorava M caira. _ Pa iooakarnah v Trs:u ?e prodajajo po-■m^nj številke po 6 stoiink (3 avć.1; bv • Inta pa po 8 stotin k (^avč.l Telefon Stv. Offlaat ■« raćnnato po vrstah v petita. &a »eč-cratao naročilo t primernim po pin tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do- aifl oglasi itd. ne računajo po pogodbe 7»J dopisi naj se pošiljajo urednlitva žafran covan i dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se oe vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase eure-.(ui apravatitvo. Naročnino in oglase plačevati loco Trat. t;eAsHtT<) la tiskarna se nanajata v ■lici Oariutia Siv. 12. I"prarniitvo, Id cprejenanje Inseratov v ulici Moli« pCCulo živ. 3, II. n&ti^lt. Iidajatelj is odgovorni oreMAFrao Sodnik. I*aatnik konsoreij lista Edinost" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edincst" v Trat Važnost Trsta VI. (Zvršetek.) Tržaško ozemije je t t rej že v strogo narodnem pogledu ne zmerne važnosti za ves narod : izgubivši to ozemlje bi ee naši domovini podrl obrambeni jez na stran, od katere preti neprestana, akutna nevarnost. Kes žalostno je, da še danes Slovenci nočejo uvideti neizmerne narodno-politične važnosti tržaškega ozemlja: a naravnest strmeti moramo, da je še mnogo tudi inteligentnih Slo vencev, ki niti slutijo ne narodno-g o s p o- ! da rs k e važnosti tržaškega ozemlja; ki ne vedo, da malone vse ono malo veče trgovine — trgovine, ki sega preko mej naše domovine — kar je sploh imamo mi Slovenci, gravitira v Trst! Trgovina, veča trgovina, je v Slovencih še le v povojih, ali sedaj že so naše trgovske zveze s Trstom tolike in trgovska korespondencija tako razvita, da bi naši trgovci izven Trsta, ako bi bili cekoliko zavedneji, mogli izvrševati izdaten pritisk veljavi našega jezika v prilog, kar bi nam zopet neizmerno koristilo moralno. narodno in politično; in pa — gospodarsko. Kje je meeto v Slovencih, kjer bi dan na dan prihajalo in odhajalo toliko rojakov in rojakinj naših iz vseh pokrajin, kakor se dogaja to tu v Trstu ? Kje je mesto v Slovencih, kjer bi toliko naših ljudij iz \>eh slovenskih pokrajin iskalo svoje ekzi-stenoe {! A koliko več teh naših ljudij bi nahajalo tu kruha in zaslužka, ako bi slovenski izventržaški odjemalci hoteli in umeli zahtevati od tržaških prodajalcev, da bi le-ti uvaževali okolnost, da prodajajo — Slovencem! Potom trgovinskih zvez bi lahko udušili laški furor, in sicer brez skrajnih sredstev, brez posebnih rerresalij. Mi smo uverjeni, da bi tudi najbolj rudeči trgovec kmalu postal meh kej i : samo nekoliko mcžatega nastopanja od naše tttrani bi trebalo in pakonsek-vence v rabi našega jezika v trgovski korespondenciji! Trst ste J i na slovenskih tleh, Trst ima slovensko zaledje. Kakor nobeno mesto, tako se tudi Trst ne more razvijati brez ozira na to zaledje. Istotako pa slovenski narod in slovenska domovina neobhodno potrebujeta Trsta : za narodno politično in gospodarsko veljavo, za go«|n darski razvoj in za teritorijalno celokupnost. Čim bi od slovenskega teritorija odpadlo tržaško ozemlje, čim bi na rod naš odtisnili od mor ja — bi mu bila presekana }»ot do gospodarske veljave, a izgubili \ bi ob enem element, ki je deloma že, a ki gotovo postane — ako bo nahajal zas'ombe pri lojakin — eden glavnih, fundamentalnih oglov naše narodno politične veljave. Nedavno temu smo čitali nekje — kje, se ne spominjamo več — roganje »politikom, ki so vedno ali navdušeni ali ogorčeni«. Če se ne motimo, je šlo to na našo odreso. Ne odklanjamo te sodbe. Oe je resnična, ni nam v sramoto, ker je naše navdušenje in ogorčenje v teh bojih naravno in opravičeno po neizmerni važnosti Trsta za narod naš, po zavesti, da se borimo tu za veliko skupno-slovensko stvar, za ekzistenčni pogoj samosvojemu narodnemu, političnemu in gospodarskemu življenju naroda. Kjer je toliko v igri—kjer je nevarnost tako eminentna — bi mi obupali nad pa- ; trijotizmom onega, ki bi mogel ostajati »hladen« in »trezen« ! Kako naj naš živelj vztraja v tem boju, ko je vse proti njemu : moč uprave, moč kapitala, zbesnelost sovražnika ?! Kako naj ne klone duhom, ako mu ne bomo govorili tolažilne besede, ako mu ne bomo povzdigali samozavesti, ako mu ne bomo podžigali njegovega idejali/.ma, ako ne bomo porabljali vseh sredstev, ki morejo temu življu utrjati vero v bodočnost?! Ravno oni, ki se posmehujejo našemu idejalizmu, ki se ne morejo prečuditi, da se — eb vseh materijalnih skrbeh — nočemo odreči idejalnemu delovanju našemu, ravno oni, k: hočejo biti »hladni* in »realni« politiki, ravno oni, ki nam propovedujejo, da moramo misliti na gospodarsko organizacijo in da moramo graditi temelje gospodarskemu življenju : ravno oni bi nas morali u meti in bi morali nehati z očitanjem »staro-kopitncsLi«, »breznačelnosti« itd., ko vso svojo skrb obračamo za sedaj v ta glavni injedini cilj, da se naš živelj na tem ozemlju ohrani kakor slovenski živelj, in da v ta namen odklanjamo vsako borbo za razna »načela« in se radi tega skrbno izogibljemo vsemu, kar bi nas moglo ovirati v kompaktnem nastopanju za ta glavni cilj, pred vsem pa — medsebojnemu prepiru!! Če tudi v tem boju, poleg drugih, rabimo idejalna sredstva, ker nam izkustva pravijo, da nam ista izborno služijo: vendar sledi vsa naša taktika za strogo realističnim ciljem, ker gradimo s tem pogoje, fundamente, za samosvoje slov. narodno-politično in gospodarsko življenje!! Če pa nas rojaki naši nočejo umeti, če nočejo umeti, da nam pot, po kateri hodimo, narekuje pošteno prepričanje, crpljeno iz faktičnu obstoječih razmer — če nas naši rojaki nočejo umeti, nas to žali sicer, ali velike intenzivneje, nego naša občutljivost, je v nas rodoljubno spoznanje, da je tržaška pozicija tolike važnosti za Tes narod, da se pred skrbjo za ohranitev te pozicije morajo umakniti vsi drugi oziri! In ker so »načela* postala v Slovencih slavna preporna točka in vir medsebojnemu prepiru: pa tudi načela!! Filozofija slov. trž. bojev je jako kratka in enostavna : prvo je življenje!! Politični pregled. V Trstu, 12. aprila 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. V nadaljevanju razprave o proračunu na-učnega min;steretva, naslov »ljudske šole«, govoril je poslanec C z e r n y v češkem jeziku. Posl. Schrott je priporočal, naj bi se pouk v ljudski šoli vršil v strogo verskem duhu, kar bi bilo najbolje sredstvo proti socialističnim in radikalnim agitacijam. Govornik je izrekel tudi željo, naj bi si ljudske šole v posamičnih pokrajinah ohra nile oni narodni značaj, ki ga imajo sedaj. (Hvala lepa! To je — konservativna pravičnost ! Op. ured.) Na adreso Italijanov pa je rekel, da njegova stranka ni govražnica Italijanov, a da ne dovoli nikoli, da b' se Tirolska poitalijanČila. Poslanec S e i t z je tožil, da je šolska uprava preveč klerikalna ter da je delavstvo izključeno od dobrot srednjih in visokih šol. Šolska uprava bi morala skrbeti za to, da bi se vzgojevali naj inteligentnejši izmed širok h mas ter tako bolj koristili državi. Govornik je zahteval nadalje ločitev šole od cerkve in odpravo pouka krščanskega I nauka ; je zahteval tudi, naj bi revne otroke prehranjevala država, naj bi se pomnožilo število šol za slepe in gluhoneme, naj bi se zooljšale materijalne razmere učiteljstva ; pritoževal se je potem radi tajnih kvalifikacijskih tabel učiteljev, v katerih je tudi rubrika o političnem mišljenju učiteljev; omenil je, da te tabele le povečujejo policijsko manijo šolskih ollastev, ki nadzorujejo učitelje. Dr. F u n k e je polemiziral s posl. Schrottom; izjavil se je nasprotnega i konfesijonalni šoli in zahteval, da se odpravijo šolske takse; govoril je potem še na I dolgo svobodni šoli v prilog. Seja se je za-i ključila ob 6. uri in četrt zvečer. Prihodnja seja bo v ponedeljek. O položaju. Z Dunaja prihaja poročilo o dogodku, od katerega sicer mi Slovani nimamo pričakovati neposrednih praktičnih posledic, ki pa je vendar pomemben, ker meče kričečo luč na razmere med nemškimi strankami samimi in ker pomenja polom vse Korberjeve politike. Nemška ljudska stranka se je včeraj predpoludne sestala na posvetovanje, katerega zaključek je bil ta, da je ta stranka i z-stopila iz konference načelnikov nemškim klubom. Kakor vzrok se navaja okolnost, da nemški ljudski stranki ni možno skupno postopati z liberalnim — veleposestvom in krščanskimi sacijalisti. S tem je konferenca, ta organ nemške gemein-burgschaft, faktično nehala obstajati. Neposrednih praktičnih posledic ne bo imelo to za nas Slovane. Ali so v skupni organizaciji ali niso: v sovražtvu do nas bodo vsikdar zložni vsi, kakor so bili dose-daj! Za nas vsaj je torej čisto odvišno zatrdilo v izjavi, s katero se naznanja ta dogodek, da bo nemška ljudska stranka tudi v prihednje v narodnih stvareh skupno z drugimi nemškimi strankami vršila svojo narodno dolžnost. Ali značilen je vendar ta dogodek in jako poučen za avstrijske državnike. V njem se zrcali vsa zgrešenost politike Korberjeve. V kolikor prihaja v poštev razmerje in mišljenje nemških strank nasproti Slovanom ne bo imel — kakor že povdarjeno — praktičnih posledic, ali, ako bi avstrijski državniki umeli crpiti moralo in dogodkov, bi izstop nemške ljudske stanke iz konference načelnikov teniškim klubom mogel imeti b^godej-nih posledic na drugi strani. Vso politiko Korberjevo je vodila misel : vodstvo političnega življenja v državi naj imajo Nemci, a od drugih strank naj pritegnejo sebi, kolikor jim ravno treba za nad-vladovanje v parlamentu. Za politik« Korberjevo pomenja korak nemške ljudske stranke nov dokaz — bilo jih je že do3ti —, da so nemške stranke pač zložne v negaciji, v slavofobstvu, v sovražtvu, ali čim bi se trebalo odločati za pozitivno delo, lete narazen. Če se pa že med seboj ne morejo sporazumeti za kakov pozitivni program, če so le močni kakor četa maščevanja in preganjanja, a na kosih, čim bi trebalo ustvarjati : kako naj imajo, vprašamo, privlačno silo na druge stranke ? ! Temeljna misel politike Korberjeve je zgrešena. On si je mislil vse nemške stranke kakor kristalizacijsko točko za saniranje parlamenta, sedaj pa je jasno vnovič, da so P O n L r S T E K Vladimir. Hrvaški spisal Avgust Šenoa, prevel H. C-t-ć. IV. Me-t > Zagreb je živelo v tej dobi v mrziičavem stanju, v nadi, v etrahu. Veakdo je imel kakega milega in dragega v vojni. Novi in novi baialijoni so se neprestano zbirali po županijah, vse je hitelo na mejo. V Zagrebu skoro ni bilo več vojske, ampak je narodna straža odpravljala službo. Samo tu pa tam so prehajale krajiške čete v Italijo in na Ogersko. Z Jelačičevn vojsko ni bilo skoro ni kake zveze, razun službenih depeš in kratkih buietinov, k; so prihajali. Tedaj ni bila še dovedena eiektrična žica in še ni bilo vožnje na par. Potom počasne pošte so dohajale vesti v glavno mesto, včasih le dve tri zagonetne vrste, previdno sestavljene, dvomne, neumljive. Morda so na glavnem zapovedništvu vedeli več, ali niso hoteli pri-ol>čiti. A te suhoparne vrste so tiskali, lepili po ogl h, delili med narod. Pa če je bila tudi tu pa tam prijavljena kaka zmaga, je bilo, ah, naznačeno le število mrtvih in ranjenih. Ali, kdo je ranjen, .kdo je poginil, tega ni omenjalo to kratko, neusmiljeno število. Evgen je služil sedaj pri županiji; | delal je od jutra do mraka, ali v ono malo časa, kar mu ga je precstajalo od opravi', zasledoval je in zasledoval vse novine, vesti, buietine, kakor da se jih hoče naučiti na pamet. Pazno je sledd na zemljevidu vsakemu gibanju Jelačičeve vojske, poizvedoval pri častnikih, v bojnem oddelku banskega sveta. Zastonj ; dobival je le splošne vesti; o Vla-dimirju, o njegovi Četi ni mogel doznati ničesar. Kako m u je bilo pri duši, ko je vsaki večer vstopal v stanovanje Dobranicevo, ko mu je prihajala nasproti Lucija, bleda in objokanih oči, in ko ga je vprašala, tresoča se: »Kaj je? Ste-Ii kaj Čul! o Vladimirju?» — On jej je moral odgovarjati: »Nič.« Nekega dne je Klara nenadoma vstopila v Dobranicevo gobo in je postavila, ne rekši ničesar, neke novine na njegovo mizo. »Kaj je?» je vprašal mož začudeno. »Čitaj « je odgovorila žena mirno. Dobranid je pogledal pobliže in je opazil, da je neko mesto zaznamovano z rudečilom. »Bitka — naskok z bajoneti. — Naši, trikrat odbiti, so ponovili naskok. Zmagali so z velikimi žrtvami. Palo je, žalibog, dosti častnikov, med njimi junaški poročnik Vladimir M i 1 k o v i <5.« Dobranic je okamenel. Novine so mu padle iz rok. To je bil strašen, nenaden udarec. Ali ni rekel ničesar. »Eb, pa kaj praviš?< je vprašala žena hladno. »Jaz, jaz —« je jecljal soprog, poteg-ni\ši z roko v roko potnega čela, in je ob-molčal. »To je konec tvojega romana. Slutila sem, da bo tako. Vladimir je bil hude krvi ni se čuval, našel je smrt, obžaljujem ga. Tako mlad, pa mrtev !c »Ali Be g ve, če je resnica. Novine lažejo.« »No, hvala Bogu, te debele črke menda ne bodo lagale.« »Da, da ! Prav praviš. Te debele črke ne lažejo. To je prava, pravcata smrt! Ubogi mladič! To je strašno, grozno!« »Ali najina hči ? Najina hči ?« »Menda jej vendar nisi povedala!« »Nisem neumna«. »Ali slednjič jej moramo razkriti, kar se je zgodilo«. »Seveda, ali pametno«. »O Bog, o Bog, glava mi se vrti. Je-li to prst božji ?« »Je. Huda je roka božja. Hvala Bogu, da nisem jaz nič kriva«-. »Klara!« je zakričal Dobranic jezno. »Umiri se! Ne kriči! Ne bom govorila več o tem. Bilo je tako usojeno«. »Usojeno, ali res usojeno?« »Kaj pa?« »Oh, oh ! Da bi bil slutil to! Moje nade! — — — Meja Lucija---Prokleta bodi besnost naroda, ki išče žrtev v nedolžni krvi! Pa mrtev! Lucija! Moja Lucija!« (Pride še.) to le duhovi negacije, nerabni za veee parlamentarne tvorbe. Na nasprotni strani bi trebalo znčeti, nego je začel g. Korber. S tem, da se odlikuj« Lemške stranke in jim prisoja nalogo kristalizacijske točke, se !e draž: njihovo domišljavost, t-e jim utrja rae-nenje, da jih država ne more pogrešati. To jih dela še bolj neznosne in netolerantne. To jih dela trmsste in bojevite, da provzročajo vsaki hip krize in erupcije, čim se ne ustreza ie njihovi volji. Zato bi trebalo začeti na drugem koncu. Ustvariti bi trebalo parlamenti no tvorbo iz drugih elementov, ki bi bila imena dovolj, da izžene Nemcem bolno domišljavost njihovo. Ti elementi, spojeni po pri m* j »u jednakega prava, naj bi bili krista- j lizacijska točka. Potem še le, ko bi Nemci j videli, da misel na nemško nadvlad je v dt- ; žavi, ki ni n rn^ka, spada v državo nemožnosti, : da je t-rej t> blaznost, j>otem še le, ko bi ; videli definitivno, da se morajo zadovoljiti se stališčem enakih med enakimi: potem pride gotovo čas, ko se tudi na nemški strani najdejo p rnetni in trezni elementi, ki se bodo udeleževali parlamentarnega življenja brez misli na brutaliziranje nenemških narodov. P,»ht ka Korberjeva je doživela polom. Ideja nemškega parlamentarnega vodstva s pomočjo i-.akega odlomka z nenemške strani se ie vnovič pokazaža neizvedljivo. S tem je postalo po!oženje velekrit eno za g spoda Korherja .n m«- m čudno, da se š.rijo govorice, da stojimo pred velevažnimi dogodki, katerih ne doživita ni Korberjeva vlada ni sedanji parlament Celje. Združeni resoluciji, vsprejeti na shodu zaupnih mož v Celju, se glasiti: »Shod zaupnih mož Spodnje Štajerske v Celju dne 10. aprila izreka priznanje slovenskim državnim poslancem za odločno, složno in veptšno postopanje v stvari samostojnih gimnazijalnih razredov celjskih, s katerim so dosegli, da se je sijajno odbil nameravani napad na slovenski kulturni zavod. Izreka iskreno zahvalo v*era slovanskim poslancem, da so o tei stvari dokazali sijajno slovansko solidarnost. Isti pritrjuje izjavi celjskih S ovencev od 26. marca 1902 v pop »inem oblega ter izreka svoje prepr č inje, d a j e s l o v. gimnazija v Celju eminentna k u lt urna potreba štajerskih Slovencev. — Zaupni shod zahteva, da ostane ta gimnazi-iulai zavod v Celju, se razširi v višjo gimnazijo, ker je prepričan, da v katerem drugem kraju tak zavod nikakor ne bo zadostoval. Isti odklanja vsak kompromis, naj pride od ene ali druge ntrani. Prestavljanje gimnazije pa proti volji slovenskega naroda, le da bi se ugodilo samovolji nekaterih nemških strank, bilo bi n e o d p u s t 1 j i v o ž a 1 j e n j e slovenskega naroda in krivično oškodovanje njegovih kulturnih interesov«. Položaj V Belgiji postaja z vsako uro kritičnejši. Socialističnega gibanja v Belgiji ni tako luhko zatreti, kakor v mnogih drugih državah, ker je tam, vsled silno razvite industrije, mnogo število delavstva, kije socijalistično organizirano. Važno na belgijskem socijalizmu pa je posebno to, da je ono zelo radikalne barve ter se komaj razločuje od anarhizma! O velikih stavkah in nemirih pa se belgijski socijalizem skoraj popolnoma spreminja v anarhizem, kar se je v zelo veliki meri dogodilo posebno o sedanjih nemirih. Socijalistični voditelji so uprizorili sedanje gibanje v dosego splošne volilne pravice, potom katere upajo socijalisti doseči večino v zbornici in vsied tega tudi vlado dobiti v svoje roke ter storiti tako konec konservativnemu gospodarstvu. Jako možno je, da se sedanje gibanje spremeni v p>polno revolucijo, ker so, kakor se je svoječasno dogodilo tudi v našem mestu, socijalistični voditelji zgubili vajeti iz svojih jok in nimajo več toli »to upliva na delavske mase, da bi jih mogli voditi in brzdati. Vlada je pozvala vse letnike rezervistov pod orožje, a to bi moglo dovesti ravno do nasprotnega vspeha, nego si ga želi vlada, ker med reserviati je mnogo nezanesljivih življev, kateri bi mogli potegniti z demonstranti. l_*p >števa»i treba tudi dejstvo, da vojska v Belgiji se ne sestavlja iz v-»eh slojev, temveč samo iz onih, k? ^e ne marajo poprijeti drugega resnejšegt dela in jim je vojaška služba le sredstvo za ekzistenco. Med tem pa se v Be!gji silno agitira za splcsao stavko, kar bi moglo imeti nedogledu i h posledic. Iz Bruselja poročajo, da stavka tam sedaj preko 15.0J0 delavcev, v L a L mvčre 6 in se stavka vedno bolj širi tudi po druzih belgijskih mestih. Demonstranti pretijo, da zažgo one tovarne, kjer se ne zaustavi delo. Vojaške posadke v Bruselj u in v drugih mestih so močno pomnožili ter so v vojašnicah vedno gotovi deli vojaštva konsigni-rani. Župan bruseljski je izdal manifest, s katerim prepoveduje gromadenja ljudstva na ulicah. Včeraj se je dogodil v Bruselju spopad med množico in orožništvom ter je bilo slednje prisiljeno umakniti se; še le doš-lemu vojaštvu se je posrečilo razgnati množico. Socijali«tični poslanci poživljajo množica, } naj#ee raziđe, a ta jih noče poslušati ter jih celo napada. V včerajšnjih spopadih med demonstranti in orožniki, oziroma vojaki, bilo je več oseb ranjenih in jedna ubita. Delavci so pobegnili na strehe. Konservativna vlada da noče nikakor dovoliti splošne volilne pravice. Vojna, v južni Afriki. Iz Klerksdcpa poročajo, da so došli tia zastopniki obeh bur- : skih republik s Steijnom, Delar^vjem in De- ; \vetom na čtlu v svrho mirovnih pogajanj z ! Angleži. O mirovnih pogajanjih sam b pa ni j mogoče izvedeti ničesar in je tudi aogležki j vojni minister Brodrick v angfležkem parlamentu na tozadevno tiprašanje izjavil, da ne more v stvari dati ni kakega pojasnila. Tržaške vesti. Za spremembo projektiranega postajališča v KocoI u v postajo. Včeraj zjutraj je bila blizu gostilne »Marienburgc na katinarski cesti komisija, ki je zaslišavala želje interesentov, katerih je prišlo kakih oOO, glede projektiranega postajališča v popolno postajo. Komis ji so se izročile tozadevne spomenice mestnega sveta, trgovinske zbornice in interesentov. Spomenice se izroče železniškemu ministerstvu, ki bo odločalo o tej stvari. Voditelj komisije, g. namesfcniški svetovalec Fabiani, je priznal potrebo, da se za Rocol ustanovi postaja mesto postajališča, a pripomnil je, da se tej spremembi upirajo tehnični oziri, sicer pa da tukajšnja vlada stori vse možuo, da se bo ta želja upoštevala. Komisije se je udeležil tudi mestni svetovalec dr. Rvbar. Xe boš baše pilial ! Pišejo nam : Slavni dr. Artico, vodja tržaškega ra igi-strata, je, kakor se vidi, grozno domišljav človek. Mož je iztuhtal odgovor, katerega daje »slavni« magistrat slovenskim petentoin za podeljenje domovinske pravice na podlagi novega domovinskega zakona. V začetku se vračali prošaje z opazko, da mestna delegacija ne umeje slovenskega jezika in da torej ne mire reševati slovenski pisanih prošenj ! Te dni pa smo prejeli neko tako prošnjo, vrnjeno z navadno opazko in se sledečim dostavkom : >Riproduca le do-manda in iingua italfana !!« (Ponovite prošnjo v italijanskem jeziku !) Ko bi bila sedaj velika večina, bi si morali misliti, da se je gospodi zmešalo ! Ker pa tega ni, si moramo misliti, da je naša magistratna gospoda prav po otročje — na-jivna! Sicer ne bi zahtevali od nas nečesa, kar je protinaravno in protizakonito ? Kaj bi ! zaceli vi, oi gospoda Italijani, ako bi nekega dne — mi zahtevali, da morate vlagati slovenske prošnje, da-si ste tu naši sodeželani in je vaš jezik, kakor naš, tu deželni Ijezik ? ! Pamet, pamet, gospoda in učite se lepe slovenščine, ker za poiitiko ste — pre- otroČji ! ! Da bi mi pisali laške prošnje za sloven. stranke, bi zaslužili, da bi se nas prav pošteno bičalo! Žito bodi vam, slavni gospod Art co in somišljeniki, povedano, da ne boste kaše pihali ! Do stdaj smo na izrecne zahteve !— da-si redko — vendar včasih spisali kako prošnjo v vašem »sladkem« jeziku, od sedaj naprej pa — u ti črke več! To si dobro zapomnite in to naj vam bo* v pouk za pri-hodnjost! Mi bomo izbijali kliu s klinom in vi boste dosezali ravno nasprotno od tega, kar ste hoteli doseči ! Pozivljemo Vas, gospod Artico, da brzdate svoje sluge (katere plačujemo tudi mi), da ne bodo govorili a strankami: »Kako morete vlagati slovenske prošnje — k o prosite, da bi postali Italijani!! »Xa taka izzivanja bi utegnili, če prav so uniformirani, gospodje v dobi ti odgovor, ki si ga zapomnijo ! Ste-li umeli ? Mi hočemo biti pripadniki te občine in ne Italijani! Vsikdar pa smo pripravljeni izkazovati vasi italijanski narodnosti vse spoštovanje. Ali svoje poštene slovenske narodnost? ne prodajamo in je ne prodamo nikdar. Mi se celo sramujemo, videči, kake sadove doprinaša izdajstvo naših, vam služečih ljudi ! Zato. dale« od nas z izdajstvom ! Vsaki ostani, kar je! Vsakdo bodi dober sosed drugim (zapomnite si to) ,in vsikdar zvest svoji hiši! Le tako pridemo do miru Slovesna sv. maša po unijatskem obreda se bo darovala jutri ob 11. uri pred-poludne v rojanski župni cerkvi. Slovenci — brez glave. (Zvršetek.): Vsi mi znamo, da ni pri nas ni sloge, ni reda. Mi vsi kričimo zaradi tega — ali zastonj ! Se znamo najti onega orodja, ki bi nam pomagalo priti do sloge in do reda. Mi smo kakor oni človek, ki je bil pred 100 leti na rodovitnem polju brez pluge. Imel je samo moti ko in z njo je mogel razgrebsti samo malo zemlje, kjer mu je rodilo nekoliko žita. Xa vse ono drugo rodovitno polje je pa žalostno gledal in milo tožil : Koliko žiti bi mi lahko tukaj rodilo, samo da bi mogel jaz vee to z motiko prekopati. Sedaj bi pa hoteli vi znat?, kakovo je to orodje, ki bi nam pomagalo priti do sloge, do reda, do svobode ? Tako orodje je o r g a n i z a a c i j a. Kaj je vredna roka, ali noga, ako se je odseki a od človeka ? (O tem se pa spomnite še na oni stari slovenski pregovor: »Težko nogam pod neumno glavo«). Nič. '1 ako ne more tudi en sam človek nič v narodu. Potrebna je torej glava ! Ali to je ravno najtežje — da, najtežje je najti glavo. Kjer ni prave glave, tam je nesloga, tam je nered. Saj nesloga in nered prihajata ravno iz tega, ker hoče biti vsakdo glava in nikdo noče poslušati ! Ali umete sedaj, zakaj smo Slovenci tako razkosani, razdrobljeni? Nimamo prave glave. Vsak hoče biti general. A medtem, ko so se naši generali med seboj prepirali, je prišel Nemec, pa nas preganja m zatira na vseh straneh. In lahko mu je to. Dokler nimamo Slovenci prave glave, nismo narod, ampak samo množica ljudij. Treba je torej nekoga, ki l»i nas uredil, ki bi na* organiziral. Potem še le bomo pravi narod. In ako ho naša organizacija slovenska — potem bomo slovenski narod. Mi nimamo vse do danes svoje narodne organizacije. Mi imamo čitalnic, pevskih društev, tudi imamo književnih in učenih društev in mnogo lepih in močnih denarnih zavodov. Vse to je lepo in dobro. Saj so to dobri in potrebni deli narodne organizacije. Ko ne bi imeli vsega tega. bilo bi nam še slabše. Ali to nam ni dovolj. Prava narodna organizacija mora objeti ves slovenski narod! To je prva stran narodne organizacije. Druga njena stran je pa ta, da mora biti v [na rodni organizaciji preskrbljeno 2a vse naše narodno življenje. Torej naša narodna organizacija bi se morala raztezati na gospo- , darstvo, na književnost, na šolo, na sod'šee, na upravo — s kratka rečeno, na vse naše i narodno življenje. Taka organizacija — to bi bila naša ! prava vlada. Ali mi smo razkosani na toliko delov. Tudi smo pod mnjgimi vladami. Nobena pa 1 ni popolnoma naša. S te strani torej ne i moremo doseči slovenske narodne organizacije. In vendar moramo imeti skupno, jedno slovensko glavo! Imeti moramo red in slogo po vseh slovenskih krajih. Vsak pošten Slovenec mora biti člen 1 političnih in gospodarskih društev ali poso-'jilnic. Tako pridemo vsi do politične organi- izacije. In vsi skupaj napravimo si za skupne stvari veliko slovensko društvo! Zapomnite si, da smo mi pod mnogimi deželnimi vladami, deželnimi, mestnimi in občinskimi odbori. Vse te vlade hočejo drugo — a slovenski narod hoče zopet drugo. Vse te vlade imajo svoje služabnike in uradnike — imajo svojo organizacijo. A kaj naj stori slovenski narod, ako nima svojih služabnikov ? Dolžnost vsakega poštenega slovenskega človeka je, da služi narodu, da je služabnik slovenskega naroda, da dela ia vedno dela za slovensko narodno stvar. Takih je pa danes malo, prav malo ! Zato je pa tudi nad nami velika nesreča, da nimamo slovenske narodne organizacije — da smo brez glave ! Zato vsi na delo! Združimo se in poišči mo vsi složoo jedno s k u p n o s l o -vensko glavo! Italijanska' kraljica vdova Margareta namerja baje priti v Opatijo, kjer bi ostala kake tri tedne. Iz kroarov narodnega žeustva v Trstu smo prejeli : Živeli visokošolci na Dunaju ! Čast Vam vrla akadem'čna mladina ! Vašo besedo mora upoštevati slovenska javnost! In tudi me — če tudi ne »poklicane« na polju politike — pozdravljamo radostno Vaš nastop! Le tako naprej, oziroma nazaj k narodnim idej;*lom, da bo slovenska politika res slovenska ! Kolikrati že smo razmišljale tudi me tako! Ali nedostajalo nain je poguma, ker smo se bale zavrnitve, da nismo »poklicane«. No, sedaj ste Vi, akademiki naši, izrekli odrešilno besedo! Hvala Vam na tem! Prekoračili sle Rubikon. Ali besede Vam ne sme biti žal! Slovenska akademiČna mladina si je sama napisala najčastneje spričevalo se svojim taktnim, a ob enem odločnim nastopom v akciji za slovensko vseuči -lišČe. Tako bodi tudi v bodoče: iz tujine dajajte nam impulze za še intenzivneje delovanje za srečno bodočnost naroda ! O 1 Vaše idealne in konkretne ljubezni do domovine zajemati hočemo bodrila ! Iz pred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršile so se včeraj sledeče razprave: 32 letni Karol Haipel iz^ Trsta obsojen je bil na 4 mesečno težko ječo, poostreno z jednim postom vsake tri mesece, ker je v Rottenbergovi prodajalnici, kjer je bil v službi, polagoma pokradel več manufaktur-nega blaga, za skupno vrednost lo8 Iv. — Branil ga je odvetnik dr. Cfhersel. 31 -letni Mihael Vekjet iz Trsta je bil obtožen, da je dne 15. marca t. 1. na trgu sv. Jakoba upil »živela anarhija«. Sodni dvor je, upoš evaje, da je bil Vekjet ob istej priliki popolnoma pijan in ui vedel, kaj govori, oprostii obtoženca obtožbe. Hrand ga je odv. dr. Gasser. 32 letni Angelj Galliano iz Italije je bil obsojen na 2 mesečno težko ječo, ker je dne i*, marca t. 1. Piranu nevarno grozil zakonskima Marijani in Josipu d " Angeli. — Branil ga je odv. Ghersel. Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Codrig; sodniki so bili: svetnik Apolloaio, Mosche in Rismondo ; državno pravdništvo je zastopal dr. Minio. Porotno sodišče. Včeraj zjutraj vršila seje razprava proti 21-letnemu Fe-Iiksu Pirnetu iz Trsta, radi tatvine — u drl je po noči v zaprt prostor —, nevarnega žuganja in krive napovedbe imena. Predsedoval je predsednik deželnega sodišča vit. Urbancich, s>dnika sta bila svet. Crusiz in Krammer, državno pravdništvo je zastopal dr. Chersich, branitelj odvetnik dr. Mrach. Obtoženec je b;l spoznan krivini in obsojen v dveletno ječo, t>oostreno z enim poslom vsake tri rnesece. Dražbe premičnin. V p »nad., dna 14. aprila ob 10. uri predpotudut) se bodo vsi--, aaredbe tuk. e kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premic a t n : ulica Artisti 4, hišna oprava ; ulica del Bosco 30, voz; ulica Cjserma 14, hišna oprava : ulica Istituto 7, hišna oprava ; ulica Porta 1 A, hišna oprava ; ulica S adion 1», električni zvončki in ura : ulica Raffineria 8 uhod ulica Ferriera, stroj. V re«a«2i3ki Včeraj : to»mer k. "J. ur! zjutraj 11°.6 >i> 2 ur- popoiu 21.3 C.e — TI?komer ob 7. uri zjutraj 7(51.9 — Danes piimu o'> 10 46 predp. in o-. - — poj.; o<-:eka oo 6 55 prestpolndnt* in o< 5,45 popoiudne. Društvene vesti. Za »Narodni doin« so darovali: g. Križaj Ivan iz Sv. Petra na Krasu 10 K, g. F. M. Dunaj 1 K. Trgovsko izobraževalno društvo naznanja, da bo v nedeljo dne 13. t. m. pouk iz trg., računstva. Koncert pevskega društva »Kolo*, ki se bo . vršil jutri popoludue v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah, obeta, da vspeje najlepše. Zanimanje za ta koncert med našim ljudstvom je toliko, da (ako Ik> lepo vreme) oodo gotovo vsi prostori natlačeno polni. Želeti je. da ona gospoda, kateri želi vdobitl sedeže v dvorani, pridejo nekoliko pred 5. uro, da se tako sami izognejo sitnosti, blagaj-ništvu pa olajšajo delovanje. Ubod v dvorano bo na vrtu in ne kakor običajno. Dvorana je prirejena tako, la l»o tudi najzadnji udeležnik lahko viuel na oder. Kadilci s > naprošeni, nai ne kadijo v dvorani in naj raj še gredo na vrt. Omeniti nam je še, da »Kolo« ostane po dovršenem vsporedti v koncertni dvorani, kjer bo pevalo razne umetne in narodne zbore. Xa svidenje jutri v Barkovljah ! Naznanilo. Ker je podpisani (v spora -zumljenju s pevskimi močmi* sklenil prirediti korpurativen izlet na neko slavnost v večera zlogu in ker bo »K.,loc o tej priliki zopet pelo krasni mešani zbor »Križaci na morju«, naznanja {»odpisani, da se s prihodnjim tednom začno sprejemati nove |>evke in pevci. Oas za upisovanje je vsako sredo in vsaki petek od S. do 10. ure zvečer ter vs&ko ne-fleljo od 3. do h. ure popoludae v društveni sobi, ulica Molin picoolo št. 1, T. n. ODBOR pevskega društva »Kolo« v Trstu. Pozor ! Z ozirom na to, da »Drama-j tično društvo« uprizori opereto »Cevljar-naron«, v kateri bo sodelovalo tudi »Slov. pevsko društvo«, kakor tudi z ozirom na to, i da se dne 11. maja t, 1. ponovi veliki jubilejni koncert v proslavo L'.Vletnega delovanja našega pevovodje, gosp. Srečka Barteljna, na j katerem se !>o pela velika in obširna pesem, njemu posvečena, čafcti se podpisani pozvati i vse gjr. pevke in pevce, da pridno in redno zahajajo k pevskim vajam. ODBOR »Slov. pevskega društva«. Pozor! Na željo jako mnogih u delež-; n kov velikega jubilejnega koncerta »Slovanskega pevskega društva« ter spodbujano po krasnem, |>osebno moralnem vspehu tega koncerta, odločilo se je >S'.ovansko pevsko ♦ iruštvo«, da ponovi ta koncert z nekaterimi spremembami in sicer dne 11. maja t. 1. < >pozarja se posebno, da se bo prvi č izvajala skladba »Siaven i pjesma«, posvečena pevovodji »Slovanskega pevskega društva«, gosp. Srećku Bartelu, povodom 25 letnice njegovega delovanja, katera pesem se je morala zadnjič opustiti vsled ovir, na vstalih nepričakovano v zadnjem hipu. Nadejamo te, «3a naše občinstvo trumoma pribiti poslušat :n<-i-terska dela enega Fibicha, Z ijca, For-steria in drugih ! Gospodarsko društvo« na Konto-veljll bo obdržavalo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne v zadružnih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje bilance in računov. 5. Razni predlogi, (i. Volitev. Odbor priporoča členom društva, naj se polnoštevilao udeleže tega zborovanja. Vesti iz ostale Primorske. >( Skrajna nestrpnost in zloba. Ne :ia čast civilizirani in m >derni državi, je v maii Istri z nje .*>lski svet je svojedobno sklenil, da bo odpiral po tri nove hrvatske šnle na leto. Z ozirom na gori navedeno število otrok, ki ne morejo uživati dobrot šolskega pouka, je menda t > sramotno malo, kajti lahico je izračunati, da v tem tempu utegnemo priti v kakih .">0 letih do tega, tla b jdo vsi naši otroci v latri mogli obiskovati šolo. Ali še proti tej mrvici kulturne hrane narodu slovanskemu v Istri se je dvignil italijanski deželni odbor, z zahtevo, da moraio biti te Slovanom namenjene šjlerali laške, ali pa vsaj da mora biti italijanščina obvezen učni predmet. Ker pa dež. šolski svet ni m »gel ugoditi t^ki gorostasni za.ttevi, je deželni odbor sklenil pritožbo na rninisterstvo za nauk in bogočastje. »Piceolo« kriči o grozni krivici, ki da se godi italijanom — čujte, ljudje božji! — s, tem, ker se za hrvatske otroke imajo snovati hrvatske šole ! To je že nestrpnost in zloba na višku. X To kriči! Znano je, da je škof Mah nič na Krku prepovedal svečenikom in vernikom, Čitati zloglasno » E^ravo Našo Slogo«, ? ker ta list od številke do številke sramoti ne le svečenike, ampak tudi cerkvene institucije. Kaj pa p "»rečete sedaj, ko boste čuli, da je škofijska pisarna v Poreču najgoreč-neji širitelj iste »Prave Naše Sloge«?! Razni italijanski in italijanašai svečeniki širom škofije nosijo rečeni list javno okolo, in ne le v nvoje urade, ampak tudi cei<5 v zakristije! ! Kaj pravite k temu, da prevzvišeni v Poreču podira, kar drugi škofje zidajo ? * Kakov more biti o tem nagib prevzvišenemu v Poreču in vsem svečenikom, ki so mu somišljeniki ? ! Verski ? Menda ne. Tega si vendar ne bo upal trditi noben reformator. Torej ? ! Saj je na dlani : »Prava Naša Sloga« je najeta od italijanske liberalne stranke ! ! Laški fanatizem je tu nagib ! Radi italijanskega fanatizma pozabljajo prevzvišeni in njegovi svečeniki na grdenja, ki jih prinaša »Prava Naša Sloga« na naslov cerkve in duhovščine! Jeli tudi to na večo čast in slavo vere in cerkve ? ! Pa hočejo še, da verniki ne postanejo zbegani in da skoro ne bodo več vedeli, kje je meja med vero in — italijanizacijo! ! Le tako naprej! Ricrnanjci se smejejo! Oni niso več zbegani ! X Bralno in pevsko društvo »Slovenec« V Borštu naznanja slavnemu občinstvu, izlasti pa bratskim društvom, da priredi dne 11. maja svojo spomladno veselico tč zel<5 zinimivim vsporedom, kateri se pravo časno priobči. Ako bi bilo isti dan vreme neugodno, se odloži veselica na dan 19. maja. kar naj blagovolijo vzeti na znanje slavna društva s presrčnim p ovabilom: »Na svidenje v Borštu !« Vesti iz Kranjske. * To so razmere ! Predvčerajšnjim so imeli socijalni demokratje v Izubijani shod. To ne bi bilo nič nenavadnega. Razgovarjali so ee o predstojećih občinskih volitvah v LJubljani. Tudi v tem ne bi bilo nič poseb nega, saj je to njihovi) pravo, kakor vsake druge stranke. Ali nekaj druzega karakteri- j stičnega za ljubljanske razmere moramo zabeležiti. Poročevalec je bil znani gospod K. Linhart, ki je priporočal, naj bi se vse opozicijonalne stranke združile v boj proti liberalcem!! * »očinski zastop pa je v rokah liberalcev in g. Linhart je nameščen v uredništvu — »Slov. Naroda« ! To so razmere! »Slovenec« beleži tudi značilni vsklik Linhartov, daje vseeno, »ali zmagamo z Nemci ali s C u -1 u k a f r i. Opomniti je še, da na tem shodu niso še prišli do definitivnega sklepa ! Brzojavk poročila. Dr. Kiirber. DUNAJ 12. (B) Ministerski predsednik dr. Korber je danes zjutraj odpotoval v Budimpešto. Dogodki v Belgiji. BRUSELJ 11. (B) Proti 10. uri zvečer so se ponovili izgredi v bližini ljudske hiše, o čemer so bile tri osebe ranjene in 15 zaprtih. Večina teh poslednjih je biia oborožena z revolverji. Množica je bila potisnena na »Grande place«, kjer je prišlo do novega spopada z redarji. Tu so b'le tri osebe težko ranjene. BRUSELJ 11. (BJ) Proti 11. uri zvečer je prišlo v Rue Haute do novega spopadi, ob 11. in pol uri je dala policija ljudsko hišo izprazniti, tu je bil ranjen neki artilerijski častnik. V Rue d' e^cdier *e je streljalo neprestano. Zasliševanjem oseb, aretiranih tekom noči, so že pričeli. BRUSELJ 12. (B) Kakor javlja »Petit Bleu« seflje siaoei med dogodki pred ljudsko hišo nabrala velika množica na trgu stare žitnice. Prišlo je do spopada med orožniki in množico. H kratu so luči ugasnile v ulici Rue de la Montagne. Meščanska garda je potisnila naprej, ker pa so streljali nanjo z oken, se je morala umakniti. Polkovnik je velel streljati čim bi streli z oken ponovili. Ko so bile svetilke zopet prižgane, videlo se je, da demonstrantje gradijo barikade. Orožniki so razgnali množico. LUTTICH 11. (B.) Zvečer je 2000 ljudij hodilo po ulicah, ki so pred ječami priredili demonstracije z » živio«-klici na splošno voli Ido pravo. Tej množici se je pridružila druga kakih 1000 oseb in ste skupno podali pred ljudsko hišo, kjer so se držali ojstri govori proti vladi, e katerimi so se delavci pozivali, naj v ponedeljek st >pijo v splošni štrajk. Prišlo je do spopada z redarji, v katerem je bilo mnogo oseb ranjenih. GENT 11. (B.) Pred kolodvorom je or čakovala zvečer velika množica ljudstva, prepevajoča revolucijonarne pesmi, poslance, ki so se imeli vrniti iz Bruselja. Po prihodu viaka so bili klerikalni poslanci vsprejeti žvižganjem in sramotiikami. Konjištvo je razgnalo množico in je poslance spremilo na njih domove. Pisarja-TfiMa sprejme pisarna dr. Gregorina in dr. Slavika. MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejeni« jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da ie prevzela m slov. zalop pliva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se naiiaja v Trata, Via Piazza vecohia (Rosaric) it. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkareaoft nemogoča, ker Je blago is prve roke. Anton Breščak I Vetturini ima v zalogi v veliki *zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Trgovina z izsrotovljenimi oblekami. Qolfll«ini ^onte della Fabbra štv. 2, vogal wdldl I III ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare ,.50 do 21, za dečke o i gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do S. suknene hlače od glo. 1.S0 do 4. volnene galdinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do IG. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc i>. od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o J gld. 1.30 do 2. Lastna posel most: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za muške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v iti. urah. ------ Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. častaištvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijsteega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentč, vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hillko Giberti, ul. Cmale 7, L Hlag. gosp. Gabrijel Piccoli iekar, dvorui »Uožuik Xj. sv. [>ui»t-ža Leoim Xlir. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero mort-m najtopleje vsakomur priporočati. kajti rabim jo že od leta l*7.s. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri že-I lodčnih in črevesn.h boleznih. Krmin, 13. maja .. Miroslav Leitner, c. kr davčni blagajnik. Z uporabo Vase izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočani vsem. ki trpe ua želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko). <>. marca 1898. Karei grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trsta, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem in Tolminskem po 30 stot. steklenica. Natečaj. Posojilnica in hranilnica v Kopru • v v * / isce si uradnika. Ponudbe naj se poliljajo najdalje; do konca tega meseca upravnemu od-j boru, kateri da natačneja pojasnila. Amalija Ti talija TRST. - ul. Malcanton 4. - TRST. Velik izbor pohištva, tapecarij, ogledal in okvirjev po nizkih cenah. ]Se boji se konkurence ! Velikanski izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseli vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železni/.. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošilja nje po Železnici ali morju. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Tia del Torrente št. 858-3. — Tr*t (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati sa umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki j predmeti od gumija in nepreinočljiviii snovij. Velikanska rastava pohištva i-i tapecarij. Izvenredno ugodne U U U cene. K J4 U VILJEM DALL A TO URE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Sloje pohištvo donesesrečo. » h Prodaja vina „Ai Maestri" ! v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naz-aanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: J refoSk črn po '48 novč., bela rebnla iz Brd po 28 ! novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Viaa j po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v j naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena{ vdobi 100 gld. nagrade. Zahtevajte povsod IV- voščilo (biHs) v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbo-| lje in najceneje. V Trstu je prodajajo gg. trgovci ; J. Prelog, Anton Furlan. Žgur & Popatnik, .Matija ! Milonig, Andrej Urdich. Alojs Pie-mičar, B.imbič Jakob, Kranjc Josip. Kocjančič Josip, Ivan Tomažič, Anton Cek. Emil Cnuiar itd. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. Dve stanovanji se oddasti. eno s 2 sobami in kuhinjo (samo za poletni čas) in drugo s 4 sobami in kuhinjo. Vsakemu stanovanju se doda tudi kos vrta. Ponudbe: Ivan Suban hu. Ivan 47G. Aleksander Levi Mlnzl Prva in največja tovarna pubiltis rseh vrat. -•• TRST - TOVARNA r ZALOGE: Via Test, i Piazza Roaario it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanet In Via Riborgo it. 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik izbor tapecarij, srcal In slik. Is-vrfaje naročbe tudi po posebnih načrtih. Cone brez konknrenoo. ILOSTBOTAIJ C£1U ZiSTOIl II fBASIO Predmeti postavio se na oa. obroci aH železnico fram- o, Gr. TONNIES Ljubljana. 1 jvarna za mmfo orodje in partete, stavbinsko in umetno ključarstvo. Delalnica za kcnštiukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m za raka dela kakor: komphtna okna za cele stavbe in i zložna okna r.a vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dr uze g a pohištva r vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrat kakor: dešćice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno it a. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Tržašfca posojilnica in kruiliici registroTaia icdrssa z cmeieMia porošmi, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 952. Hranilne uloge pe sprejemajo od vsakega, će tudi ni ud zadruge in »e obrestujejo po 4°/fl Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jti t»icei na uknjižbo po 51 ,u/0, na menjiee po t>"e na zasiave po 51,0',,. Uradne ure m» : od 9—12 dopoludne in uć '6—4 popoludne. Izplačuje se: VHaki dan ob uradnih urah ob nt-daljah in praznikih je urad zaprt. Poštno branilnični račun 816.004. Albert Brosch Trst. — Via S. Antoiifo 5 — Trst. ** Kožnhar in izdelovalec kap ** Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognja. MT~ Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra Piazza Rosario pod ljud. >oIo Bosratu /aloira raznovrstnih obuval za sospode. sospe in otroke. Postne naročhe se iz\r>e takoj. Posiljatve so po>t- ! nine proste. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter s*e izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočl>e se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c. kr; priv. avstr. Lloyda. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Cospcska ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. **-- Hranilne vloffe Sprejemajo se od vsacega če tudi ni Član društva in se obrestujejo po 4 °/o» ne bi ®® odbijal rentni davek. Posojila dajejo »e samo članom in sicer na menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/^ Crad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dojn>l in od 2. do 3. ure }K>pol. razven nedel in praznikov. Stanje bran. Tlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-braii. račun Str. 831315. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI GOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po bO stot., 1.40 K in po '2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljub.jenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v za^tki z na»K> varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se Bprejme originalni izdelek. r ? j RicMerieva lečama m zlatem \m i Pragi jTj * Ellztbetine alioe 6. rSv Pozor! Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da »e ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me !»o slavno občinstvo po-Sesčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom Via Barriera vecchia 27 v Trstu- * Se govori slovenski ! VEK OSLA V PLKBNlf'AII ulica Giulia št. 25. Podružnica: Molin grande it. 16 B. Opozurjn na uvojo trgovino in bogat« zalogo kolonijalurgn blagu, jestvin in