51
Slovstvene stvari.
O slovenskem naglasku ali akcentu.
Spisal Podgorski.
Lani je, o pretresovanji parlamentarnega jezika našega, bilo izrečeno upanje, da se najde tudi nekdo, ki nam pomore premagati težave, ktere ustanovi parlamentarnega jezika različno naglase vanje napravlja. Od tiste dobe sem bil jel marljiveje premišljevati o naglasku našega narečja, poslušal sem pazljiveje narod raznih krajev, prebiral sem iznovega južnoslavenske pisatelje, ki so pisali o naglasku: Karadžiča, Daničiča, Ant. Ma-žuraniča, ktere sem poznal po nekoliko že odpred, in primerjal jih z govorico našega naroda, in naglaševanjem naših slovničarjev, posebno Metelkota, Murkota, Danj-kota itd.
Tako sem bil našel, na svojo neizrečeno radost, da je naglasek, ki vlada na slavenskemjugu, to je v narečjih kajkavskem, čakavskem in štokavskem, po svojem bitji, namreč v teži in meri besed samo eden, in da se njih različnost, obstoječa v tem, da se naglasna teža razno izrazuje, ravna v vseh treh narečjih po enem istem nepremenljivem pravilu. Kdor ve to pravilo, in pozna naglasek, to je, besedno težo in mero samo enega narečja, on ve in pogodi precej in s popolno gotovostjo tudi naglasek druzih dveh narečij. Razteza se ta sorodnost v naglasku še celo na narečje rusko.
Iz djanske te resnice, ktere se bodo častiti bravci skoraj prepričali, lahko je viditi, kako važno je poznanje naglaska za učenje slavenskih narečij in naše medsobne vzajemnosti.
52
Od koristi, ki od znanja, kako se naglašuje prav in po naravi jezikovi, dohaja pesniku in govorniku, govoriti , bilo bi odveč, ker je samo po sebi očitno, da brez tega znanja umetnost njegova popolna in dovršena biti ne more. Pa tudi jezikoslovec težko prebo brez natančnega poznanja naglasnih postav. Koliko je jezikoslovnih prikazni, ki se edino po naglasku razjasniti dajo !
Ne morem se tedaj zdržati, da ne bi očitno razglasil zvedeb in skušinj svojih zastran naglaska, čeravno živo čutim, da moje misli o tej reči niso še popolnoma dozorele; zakaj pri nas sedaj o naglasku pisati ni še lahko delo; mi imamo pred seboj še po večem samo celino; tudi bi človek moral imeti priliko, poslušati po raznih krajih narodno govorico, kar meni do zdaj še ni bilo prav mogoče.
Toda ako dosežem samo to, da bodo jeli še drugi o tej reči misliti, zbujeni bodi si po mojem pravem, bodi si krivem trjenji, jez bom čisto zadovoljen. Opomniti moram le še to, da primeri, ki jih podajam, niso moje zmišlije , temveč so vzeti skoz in skoz iz slišane narodne govorice.
In zdaj delo na vidilo!
2. Kaj je naglasek (akcent) ? kolikovrsten je v slovenskem jeziku in kako se zaznamenuje f
Človek, kadar govori, peha ali suje sapo iz pljuč in udarja ž njo z neko silo ob svoje govorila. Tako postajajo zvoki ali glasovi sploh, ki jih potem govorila naše razčlenjujejo in predelujejo v glasove slovenskega jezika.
Tista sila ali moč, s ktero poganja človek sapo iz pljuč, da bije ob govorila, je naglasek ali akcent v širjem pomenu.
Ako ne pahneš sape iz pljuč, ne dobiš nobenega zvoka ali glasa, niti najkračega, najslabšega ne.
Toraj mora vsaki samostalni glas, ki se izgovarja sam za-se, ne v družbi druzih, imeti svoj naglasek.
Kadar se pa združi več glasov v eno enoto, to je, v besedo ali stavek, tedaj se izgovarja v besedah po navadi, v stavkih pa včasih, z naglaskom samo en glas; vsi drugi se pa k temu pridružijo ali prislonijo brez naglaska ali vsaj slabeje naglašeni.
To je naglasek v ožjem pomenu.
Sapa se v enih besedah pahne hitro iz pljuč , da buši nagloma in trdo v govorila; usta se bolj stisnejo, glas je oster in visok; v drugih besedah se pusti sapa bolj polagoma na govorila; ona jih udari slabeje; usta se bolj odprejo; glas je mečji, širji in globljeji.
Naglasek prve vrste bom imenoval ostri; druge vrste pa mehki.
Za primer ostrega naglaska vzemimo: pot (ki teče od obraza); daj (dati) čaj (čakaj), bo dem (biti), črevelj, prava, rena, ura, bije, pesem, jutro, češnica, solnce, Meta (ime);
za primer mehkega pa: pot (za hoditi), bo de m (bosti) , moj, mlaj, kralj, glava, daj (dajati), moja, stena, rebro, konec, pleteni, meta (zelišče).
Glas, na kteri pada naglasek, je ali dolg (-), ali kratek (V), in potem se deli tudi naglasek v dolg in kratek.
Dolg je  naglasek  na pr.  v besedah:   gr"d, p*t,
dal,  gl"va;   kratek pa v besedah:   r^d,   b^b,   padam, zn^l.
Imamo tedaj v slovenskem jeziku čveteren naglasek :
1.  oster in dolg (grad);
2.  oster in kratek (rad);
3.  m e h e k in dolg (glava);
4.   mehek in kratek (dala).
Rekel sem, da se naglasek slovenski, kakor se bomo pozneje prepričali, kar se tiče teže in mere, to je, ali je oster ali mehek; dolg ali kratek; nikakor ne loči od hrvaško-srbskega (čakovskega in štokavskega) naglaska; zato mislim, da bo tudi najbolje, naravi in vzajemnosti naši najprimerneje, ako privzamemo za-nj tudi tiste znamenja, kakor so pri naših južnih bratih v navadi. Rabil bom tedaj v tej razpravi, kakor Ant. Mažuranič v svoji hrvaško-srbski slovnici od leta 1856 za naglasek sledeče znamenja:
1.  za ostri dolgi:  / (grad);
2.  za ostri kratki VN (rad);
3.  za mehki dolgi A (glava);
4.  za mehki kratki x   (dala).
Da bodo častiti bravci imeli več priložnosti, primerjati razne naglaske, in tako razločevati enega od druzega, naštejem tu še nekoliko besed za primer naglaska :
a)   ostro-dolzega: dom, most, Bog, stran, laž, kost, lep, nag, pet, kaj V to, znam, zlato, (od) grada, (z) lepa; na naglem, na glavo (v tožiiniku), kup (kupiti).
b)  ostro-kratkega: gad, kriih, brat, miš, kmet, ded, čas, kup, skupaj, polh, svet (svetovati), krop, slab, sit, nov, sedem, osem, kar, Lah, ura, vera, saja, seja, mera, žaba, lipa, sipa, bera, črešnja, krošnja, sol, zino, sova, geba, sapa, vrana, brana, luknja, naš, vaš, delo, delam, sedem, pekel, znova ali znovu; z doma ali z domu, od Boga, zlo, dno, srebro, pesem, črevljice, delamo, bob, slon, stol, laz, doben, dregam, plezam;
c)  mehko-dolzega: kralj, križ, hrast, rep, Rim, greh , bel, peti, sesti, moj , mreti, stati, dam, vem, cerkev, loka, moka, reka, hvala, trava, zima , roka, doga, Sava, stena, sodim, hvalim, strežem, zidam, mečem, dajem, stoj! prelaz, prisad, narod, soršica, sosed, grozdje, perje, sadje, vreme, pleme, mleko, zvezda, pod-fara, Mokronog, nagnem, v mraku, v mehu;
d)  mehko-kratkega: voda, gora, igra, igla, sestra, žena, dobra, moja, nesem, pečem, plela (pletla), oves, jesen (drevo), jezik, metla, nosil, hodil, jeklo, maslo, pšeno, vreteno, gumno, kozel, maknem, ganem, iščem, boba, stola, slona, laza, v kosti, v noči.
Da razloček med ostrim in mehkim naglaskom laglje razumemo, razdelimo si naglašen glas v dve polovici (graad, glaava), pa ako udarimo s sapo prvo polovico, naglasek bo oster: graad; ako udarimo drugo, on bo mehek: glaava.
Dolge glasove dobivamo po navadi, kadar se stopita dva glasova v enega; in potem, ali je bil prvi od nju naglašen, ali drugi, biva sestavljeni glas oster ali mehek. Tako je na pr. iz stoj a t i, stojal postalo: stati, stal; iz dejem, znajem pa dem, znam.
Tudi kadar na glasnico nasledujete dve sogla>-nici biva glas dolg, vendar se naglasek v tem pri-merljeji po navadi ne menja, na pr.: berba, lonca, od bera, lonec.
Prosti narod mnogih slovenskih krajev ima navado, da glasnicam, mehko naglašenim, j ali v predstavlja, ostronaglašenim pa zapostavlja.
Tako se govori: njesem, bvodem, sjukno ali siikno namesti nesem, bodem, sukno in rejpa, Bovh ali Buh, skojzi, skovzi ali skuzi, pujstil ali pustil namesti repa,  Bog, skozi, pustil.
V nekterih krajih, ki glasnice celo vlečejo, govore mehki kratki o in e kakor a. Tako: aves, agenj, sastra in s predstavljenim j : s j astra namesti oves, ogenj, sestra.
Opomba 1. Buh, skuzi, je iz Bovh, skovzi postalo po istem pravilu, kakor kmeta, krajcarju nam. kmetov, krajcarjov.   Iz o v je postalo u.
Pri   tem  pred-   in   zapostavljanji   mi   se   dozdeva,
53
kakor da bi si tudi narod razkrojeval glasove v dve polovici, ter bi si nastavši med njima zev (hiatus) izpolnjeval z rečenima soglasnicama j in v; kakor da bi govoril ne-j-esem, bo-v-6dem, re-j-epa, samo da nena-glašeno glasnico kakor polglasnico izgovarja, namreč: m-j-esem, b*-v-6dem, re-j-a&pa (nesem, bodem, repa).
Opomba 2. Ako ti je, dragi bravec, v začetku težko razločevati v govorici ostre in mehke glasove, naj te to ne straši; samo tanko poslušaj in primerjaj glasove med seboj, in porok sem ti po lastni skušnji, da sčasoma vsak glas brez težave razpoznaš, ker je ta razloček trdo ukoreninjen v slovenskem ušesu.
(Dalje prihodnjič.)
60
0 slovenskem naglasku ali akcentu.
Spisal Podgorski. (Dalje.)
II. Kako se naglasek premice, in kaj je ritem (rhytmus) ?
Vidili smo dozdaj, kako se ostri in mehki naglasek v izgovoru razločujeta. Ali zdaj čem pokazati, da ta dva naglaska po svojem rodu ali postanku nista dvoje, ampak eno ter isto bitje, ter da raznoličnost prihaja samo odtod,  da se je isti naglasek prestavil na drugo mesto.
Ima namreč naš slovenski jezik to svobodo, da naglasek iste besede lahko premakne ali od začetka proti koncu, ali od konca proti začetku , ter naglasek postaja , čim bliže je konca, tem ostreji, in čim dalje od njega, tem mečji.
Tako biva naglasek, ki je na zadnjem slogu, oster; na predzadnjem mehek; in ki je na predzadnjem oster, na t r e t j e m od konca m e h e h. Vzemimo za primer glagol: dajem, dajati.
Ako naglasim konec, moram ga izgovoriti ostro: dajem, daješ, daje; ako odmaknem naglasek na predzadnji slog, izgovarjam mehko: dajem, daješ, daje. Ne-določivnik izgovarjam: dajati ali dajati, in izpust i vsi končni i: dajat ali dajat.
Tako govorimo: grenka, pijem, moje, in: grenka, pijem, moje; potem: enga (enega), mojga (mojega), pa tudi: enga in enega; mojga in mojega.
Ravno tako postaja iz mehkega naglaska oster, ako se premakne za en slog proti koncu. In nedoločiv-nikov: peči, reči, plesti biva, ako končni i odvržemo: peč, reč, plest in v namenivniku (supinu) celo: peč, plest.
Premice se pa naglasek vselej po tej razmeri, da, grede od konca proti začetku, iz ostrega dolge g a postaja ostri kratki, iz ostrega kratkega pa mehki. Tako na priliko: iz pomoč, koren, na-me, za-se biva: pomoč, koren, na-me, za-se; iz: pisati, poslal, na tla pa: pisati, poslal, na-tla.
Sploh se mehki naglasek, kadar stoji na koncu, kaj rad spremeni v ostri kratki.
V  glasovih, po naravi kratkih, dogaja se ta sprememba skoraj brez izjeme.
Tako: bob, kraj, stol (namesti bob itd.) v rodiv-niku: boba, kraja, stola.
V  glasovih dolzih pa le včasih; na pr.: rep in rep, v rodivniku: repa.
Tako tudi: vroč in vroč, gredo in gredo; vode in vode (rodivnik); potop, pokop, v rodivniku: potopa, pokopa.
Kadar se pa mehki naglasek na koncu poostri, to se on potem nič ne razločuje od ostrega, in odskakuje, kakor ta, za en slog nazaj.
Na pr.: vode, gredo, potop, pokop; ravno tako: potok, prelaz, narod, nahod itd.
Opomba 1. Kadar naglasek ostri kratki odskoči na predlog, tako ga rad raztegne, čeravno je drugače ta po naravi kratek. Tako: prelaz, narod, nahod, pod-fara, sosed, na-tem; namesto kratkega:   pre, na, pod.
Opomba 2. Podoba je, da so nekdaj vsi mehki glasovi v končnicah bili dolgi. Tako neki govore Ca-kavci še dandanašnji: bob, kraj. Pri nas se je obdržal dolgi mehki, na drugače sploh kratki končnici v besedah: koga, onega. Primeri tudi: potopa, pokopa, prelaza. Dandanašnji so se taki glasovi pri nas, kadar stoje na koncu, po večem poostrili.
Jaz bi se predrznil trditi, da mehki naglasek ni prvobiten in izviren, ampak da je sploh postal iz ostrega s tem, da je odskočil za en slog nazaj. Res, da se to ne da povsod dokazati, posebno v enosložnih besedah ne; ali pomisliti moramo, da se je naš jezik s časi mnogo premenil; da so na pr. tisti nemi glasovi na koncu, M
jih nahajamo v stari slovenščini, namreč i in b (40MT», JI/RTL), brez dvojbe slabi ostanki pred jasno donečih glasov, morebiti: domu, ponti. Primeri latinski: domus, pons-pontis. Pa je morebiti stari naglasek bil: ponti in odtod ponti, pontt, pot itd.
Tako se v nekterih krajih množtveni rodivnik od imena: mož govori: moži; ali premaknivši naglasek nazaj: moži; in odtod, po odvrženem končnem i, mislim, je postalo: mož.                                           (Dal. prih.)