Letnik 1 Številka 1 Polzela tel. n.c.: 063/ 720 - 122 salon: 063/ 720 - 020 POHIŠTVO TA VAŠ DOM Marec 1995 MAREC JE MESEC ZA mam Lepo je Slovencem in državljanom Slovenije živeti v tem gospodarsko tržnem času. Čaka nas vsakdanje življenje, restio delo. Z enako popotnico pošiljamo med Vas Glas Savinjske. Želimo biti časopis za vse meščane in krajane, vzpodbudni in v vsem polemični. Želimo biti Vaš časopis. Trudili se bomo, da bomo zaslužili Vaše zaupanje in opravičili ceno, ki jo boste prispevali za časopis. Želimo pa si čimveč Vašega sodelovanja, da bi “pokukali” in pisali o tistem, kar je našim očem ušlo, oziroma niso mogle videti. Lepo bi bilo, če bi del tistega, kar bomo in boste videli, ne mogli najti v drugih časopisih. “Pišimo o vsem, saj je naše življenje navkljub vsemu vendarle zelo pestro!” Stalno se nam ponavlja vprašanje: Kako biti času primeren, učeno bi temu rekli aktualen? Bodimo na trdih tleh. Dogodki se vrtijo z vrtoglavo naglico, tako da jim komaj sledijo dnevniki, tedniki že manj, mesečniki pa so samo utvara, da bi dogodkom sledili. Zato štirinajstdnevnik Glas Savinjske. Naj ne izzveni kot namig na nekaj, kar neradi slišimo in vidimo. Lahko pa postanemo kronisti ne le dogodkov v občini Žalec, ampak tudi širše. Je pač tako. Torej, presojo o tem prepustimo najpravičnejšemu sodniku -času. Mi pa ... Se vedno obremenjeni z vsakdanjimi skrbmi. Eni v boju za preživetje, drugi z negotovostjo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan, gospodarstveniki z nespečnostjo, izvozniki s precenjenim tolarjem, mi v uredništvu pa z našo temeljno nalogo, kaj Vam ponuditi, da boste z zanimanjem prebrali. Lep marec Vam želi GLAS Savinjske. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati v ustvarjanju našega in Vašega časopisa, da se nam pridružite! REKLAMNI IZVOD l verdi verdi PIZZERIA GRIŽE tel.: 063/713-210 odprto: 13.00 - 22.00 ned.: 16.00 - 22.00 prazniki zaprto KAZALO UVODNIK ..... Dovolile, da sc predstavimo... » AKTVAI.NO Občinska izplačila... 7 INTERVJU Mirko Lebar 8 KARIERA Niko Kač 9 DOHODNINA Kdaj oddati? 1 t-i- i‘ ' 15 GLASBA Uncle Jack 16 REKREACIJA Snowboard osvaja 17 ŠPORT Rokomet v Žalcu 18 POTOPIS Vznemirljiva Azija 20 KRONIKA 21 NASVETI mmiummm m farot - vedeževanje, igra ali zemljevid duše 22 VERSKA STRAN Postna postava za leto 1995 GOSTILNA MATJAŽ *Vei4- zofcet va&i & o&ia&u odprto od 10.00 do 22.00 * Svojim opatom medimo^: oaoA dom aveje matice 6o4i£oL toopUa iy&viOL jeoli fto mviočttcc bfzecicititetoL tiide: opjotcvi&tii (fyte& (Aeoptoinijouia&i 6noj#ti& afi/iejemctoto KOLnočitcL fCL yiAtjuie*te &duifii*te NOVOST OB VIKENDIH glasba 'PticUte, ne (k jat f > BOST < TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM TRGOVINA NA ŠKAFARJEVEM HRIBU V predprazničnih dneh po ugodnih cenah: + tekstil * ženska konfekcija za močne postave + spodnje moško in žensko perilo Odprto: 9.00 - 19.30 ALI PRIHAJA TRETJI VAL? Alvin Toffler pravi, da je zgodovina človeštva potekala v treh valovih. Po njegovem je bil prvi val, ko je bila najpomembnejša človekova dejavnost kmetijstvo. Drugi val je nastopil z industrijo. Sedaj prihaja tretji val, v katerem igra najpomembnejšo vlogo informatika. Toffler gleda na prihodnost človeštva z optimizmom. Svoj optimizem stavi predvsem na njegovi predstavi o elektronski hiši. Meni, da bo napredek informatike omogočil ljudem življenje in delo doma, v svoji hiši, v krogu družine. Tako bo odpadlo mnogo problemov, s katerimi smo se v bližnji preteklosti in tudi sedanjosti ukvarjali ljudje: delo z doma, vožnja na delo, razbitost družine, slab stik staršev z otroki in podobno. Podobno, kot večina modernih sociologov, predvideva tudi on, da se bo moderni človek vedno bolj odvračal od globalnih problemov in se posvečal lokalnim. Družina, otroci, soseska in podobne vrednote bodo pridobivale na pomenu. V skladu s to preusmeritvijo se bo človek tudi vedno bolj zatekal k lokalnim medijem. Zanimanje na eni strani, na drugi pa tehnična možnost, bo spodbudila nastajanje lokalnih časopisov, radijskih in TV postaj, kulturnih skupin ipd... Nove možnosti bodo omogočale izredno barvitost medijev, možno bo izražati različna stališča in poglede na svet okoli sebe, skratka konec bo uniformiranosti. S takšnimi občutki in pogledi sprejemam nov časopis v naši občini. Upam, da bo prinesel v našo dolino še več optimizma in elana. Želim si, da bi bil odprt za vse poglede, predvsem pa, da bo pripomogel k spoznanju, da je različnost normalna in da je različnost, moč uveljavljati samo v demokratični družbi. Demokracija je namenjena vsem in ne pomeni neomejene svobode, pač pa zavest, da svoboda zahteva odgovornost. Eden od pogojev za dobro počutje v demokraciji je samozavest in spoštovanje. Človek, ki spoštuje sebe je sposoben izražati spoštovanje tudi drugim. Njega ne muči zavist in škodeželjnost, pač pa izžareva zadovoljstvo in pripravljenost na sodelovanje. S sodelovanjem različnih ljudi pa so ustvarjeni pogoji za reševanje nalog. Dva časopisa, radijska postaja, kabelska TV na Polzeli in v Žalcu, vse to že deluje v naši občini in ni dvoma, da bo razvoj prinesel še več. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je tudi k nam že pljusknil tretji val. Kako daleč je še do elektronske hiše? Milan Dobnik, profesor ŽUPAN r v jenom in matenam UmeM' čestitamo' 8. marec in Materinski dan Uredništvo Savinjske Izhaja vsako dmgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063! 715 011, 711 532, telefax: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik Samo Jurkar, tehnični urednik Uroš Pristovnik. Tiskano na ekološkem papirju v nakladi 5000 izvodov. Tisk Tiskarna Velenje. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek ______________________________od prometa proizvodov po stopnji 5%._______________________ Spoštovan:, tisti, ki ste orali ledino pri nastajanju Česa novega na kateremkoli področju ustvarjalnosti, dobro veste, kako je to težko. Zagriznili smo v nekaj, čemur navadno pravimo - kislo jabolko, in to je časopis. Naša začetna zagnanost in pogum pri opravljanju pionirskega dela sta nam upanje in volja, da bi občina Žalec dobila takšen časnik, kakršnega si zasluži. Vemo, da pričakujete od nas nekaj, kar bo vžgalo. Odgovornost ni majhna, predvsem zato, ker nam ni vseeno, kaj boste prebrali. Prvi koraki so vselej negotovi, skromni, včasih tudi malo nerodni. Taki smo tudi mi. Z meseci, leti postanejo koraki čvrstejši, samozavestnejši. Kdaj pa kdaj se lahko zgodi tudi padec ob večji oviri, zato dragi bralci in cenjene bralke, ne bodite preveč kritični. Želimo si Vaše kritike in nasvetov, kako časopis izboljšati, popraviti. Potrebujemo Vašo oporo in pomoč, zato tudi tolarski prispevek 100 SIT. Glas Savinjske ne bo zastonj, kot ste bili vajeni pri Savinjčanu. Saj veste, zastonj časopis ne more nikoli biti kvaliteten časopis Uredništvo SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA IMA PROGRAM ZA SLOVENIJO Takrat so se tudi poslanci (Lap, Stanič, Poljšak, Omanova, Eržen) zavedli, to pomeni, da so se zoperstavili Jelinčiču ter zapustili vrste SNS in v skladu s poslovnikom DZ RS ustanovili t.i. SPS (Samostojna poslanska skupina), ki je ostala “parlamen-^. tarno mostišče” za kasnejšo ustanovitev SND, v SPS pa so kasneje vstopili poslanec Kopše in tako ima danes Jelinčič poleg sebe le še Dobrajčevo in Kužnika. SND je bila uradno ustanovljena na 3. rednem kongresu stranke 26. julija 1993 v Mariboru, potem ko je že na 2. izrednem kongresu (februarja 1993) izključila Jelinčiča iz vrst SNS. Zadeva se je kasneje prenesla na sodišče, kjer pa je pravdo ;^ seveda dobil Jelinčič (ki': tako danes dobiva proračunski denar za vseh dvanajst poslancev), kar je pravni precendens ob vseh prej navedenih dejstvih. Poudariti pa je tudi potrebno, : da so Slovenci že '■poznali Jelinčičevo prevaro in: tako so na lanskoletnih lokalnih volitvah SNS namenili le še okoli 3% glasov, medtem ko je SND dobila okoli 1,8%. Vse kaže, da bo Jelinčič na naslednjih državnih volitvah dokončno “pogorel” in SNS ne bo dosegla praga 2,8%, medtem, ko je zaupanje v SND v porastu in lahko pričakuje na nadaljno prisotnost v DZ RS, vendar pa bo potrebno v SND Še marsikaj postoriti. Tu gre predvsem za kadrovsko in organizacijsko prenovo v skladu s sedanjo preureditvijo lokalne samouprave. Program je privlačen in je v bistvu prvoten program SNS, saj poudarja predvsem zavzemanje za dobrobit slovenskega naroda, ki je v sedanjem času podvržen grobemu liberalizmu in neok- omunizmu (ohranjanje privilegijev in položajev v vseh sferah), hkrati pa sedanja oblast namenja bistveno več zaščite vsem tu živečim Ne-slovenccm, ki jih je okoli 250.000 skupaj z begunci. Dejstvo je, da navedena številka pomeni okoli 13% volilnih glasov za vladajočo oligarhijo v vsakem trenutku. SND je v zadnjem času povzročila : precej odmevnih razprav z namenom ustanovitve Slovenskega Sokola. Na prvi pomladni dan (21.3.95) bo na Ptuju prva javna prireditev no-majhen del SKD-ja. To pa jc bilo vodobnih Sokolov, Vabljeni! premalo za večino 46 glasov.________________________________________G.U. Slovenska Nacionalna Desnica (SND) je stranka, ki se uvršča k slovenskim opozicijskim strankam (strankam slovenske pomladi), čeprav je nastala šele leta 1993. Danes predstavljajo SND v Državnem zboru RS štiije poslanci, ki jih vodi Sašo Lap in ki je tudi predsednik stranke. Sicer pa je Slovencem še kako dobro znano ime Zmago Jelinčič. V nadaljevanju bom na kratko opisal delovanje Z. Jelinčiča : in takratne SNS, ker je potrebno za razumevanje nastanka SND. SNS se je formalno ustanovila jeseni leta 1991, Zmago Jelinčič pa je postal njen ustanovitelj in predsednik hkrati. Dejstvo je, da je Jelinčič vseskozi poosebljal načrt slovenskih neokomunistov, ki so vedeli, da so Slovenci razočarani nad delovanjem slovenske levice in zdraharstvom med strankami desne , sredine (gre ža stranke bivšega DEMOS-a). Dejstvo je, da si je slovenska levica pospešeno prisvajala ekonomske moči v letih 1991 in 1992 (obdobje najhujših divjih privatizacij), hkrati s tem pa je bil slovenski levici omogočen tudi dostop do politične moči (padec Peterletove vlade aprila 1992 je bil povzročen zaradi zdrah na polu desno sredinskih strank). Zaradi navedenega so strategi slovenskih neokomunistov predvideli, da bo na naslednjih volitvah (jeseni leta 1992) znaten delež Slovencev (okoli 10%) zaupal osebi, ki bo poosebljala močno protiutež proti čedalje večjemu divjemu liberalizmu in bo hkrati nadomestila zdraharske slabosti, takratnih desno sredinskih strank (Pirnatovih narodnih demokratov, Ruplovih demokratov, Grosovih “bananarskih” liberalcev idr.) Vse to je dejansko poosebljal Zmago Jelinčič, ki je v programu “Slovenijo Slove-ncem” ponudil delu slovenskega volilnega telesa pravi balzam. To se je pokazalo tudi 6.12.1992, ko je SNS dosegla pričakovanih 10% (točno 9,89%) in tako je v ustavno prenovljenem parlamentu sedelo kar 12 poslancev SNS. SNS je tako dosegla četrto mesto in se uvrstila takoj za LDS, SKD, ZLSD. Manever je torej uspel in Jelinčič je pokazal barvo na L uradni seji novega DZ, ko je ukazal poslancem SNS, da podprejo J.Drnovška za mandatarja, saj je bilo očitno, da bi LDS v DZ podprli le še poslanci ZLSD in DELOVNI POSVET PREDSEDNIKOV ODBOROV SKD CELJSKE REGIJE V Žalcu so se prve dni marca sešli na posvetu predsedniki odborov SKD, ki delujejo na širšem celjskem območju, med Šentjurjem in Rogaško, tja do Ljubnega in Luč. Namen posveta je bil dogovor o načinu dela v prihodnje ter skorajšnje konstituiranje občinskih odborov v novih občinah. Delovnega sestanka se je udeležil tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki je spregovoril o aktualnih političnih dogodkih z oceno, da še v tem mesecu pričakuje, končno, podpis koalicijske pogodbe. Glede proračuna je menil, da zavlačevanje škodi predvsem na področju prometa, saj mu jemlje toliko finančnih sredstev, da je možno tudi ukinjanje katere izmed slovenskih železnic. V SKD so tudi za podržavljanje igralnic, podprli pa bodo ponovno imeno- vanje dr. Franceta Arharja 'za guvernerja Banke Slovenije. Mnenja so, da nadaljevanje njegovega dela pomeni kontinuiteto in stabilnost tolaija, s tem pa tudi države. Lojze Peterle bo tudi vztrajal pri svoji kandidaturi za predsednika mednarodnega odbora. Na posvetu so si bili enotnega mnenja, da se mora SKD ukvarjati veliko sama s seboj, delati zelo resno in s tem prinašati nove rezultate. Bolj se bodo tudi povezovali in sodelovali s posameznimi odbori, z novo registracijo v samem tajništvu stranke, pa pričakujejo kljub zvišanju števila odborov na 147 (zaradi formiranja novih občin), večjo učinkovitost dela na terenu. D.L. DELO OBMOČNEGA DESUS ŽALEC Mnogi so presenečeni nad rezultati, ki jih je dosegla Demokratična stranka upokojencev na lokalnih volitvah. Seveda pa je presenečenje le za tiste, ki ne poznajo strankinega programa, njeno zalaganje za ohranitev pravic upokojencev in za tiste, ki DESUS podcenjevalno obravnavajo. Dejstvo je, da gre velika zasluga stranki DESUS-a, da smo ohranili naše upokojenske pravice do tega nivoja kot so, kljub večkratnim vladnim nameram, da nas občutno prikrajšajo. Naša osrednja naloga je, da se ohranijo že pridobljene pravice upokojencev in invalidov, da se odpravijo nekatere sistemske pomanjkljivosti v pokojninski zakonodaji in odločno odklanjamo še novih izjem za upokojevanje. Edino sprejemljivo je upokojevanje pod enakimi pogoji za vse upokojence. Pokojnina je trajno pridobljena pravica vsakega posameznika in jo je treba obravnavati kot lastninsko pravico. Te pravice pa ni mogoče enostransko spreminjati s posegi države. Finančno pokrivanje pokojnin temelji na načelu medgeneracijske pogodbe, zato spremembe pokojninskega sistema ne smejo pomeniti poseganja v pravice že upokojene generacije. Ponavljamo že večkrat izraženo zahtevo, da je nujno potrebno ODBORA finančno razčistiti izdatke iz pokojninskega sklada tako, da bo jasno kolikšni so izdatki za upokojence po splošnih predpisih, kolikšni za tiste, ki so upokojeni po izjemnih predpisih in koliko znašajo izdatki, ki imajo naravo socialnih popravkov. Izkrivljeno prikazovanje dozdevnih visokih stroškov za upokojence je nepošteno, neodgovorno in zavajajoče. Smo generacija, ki je največ prispevala k razvoju naše dežele. Žal se naše dolgoletno delo premalo upošteva. S spremembo družbenega sistema smo bili izločeni iz oblikovanja slovenske politike, zato smo se organizirali v DESUS. Ne bomo se ozirali na medstrankarska politična nasprotja, zavedajoč se, da to ne vodi nikamor, hočemo se le enakopravno vključiti v družbena dogajanja in soodločati o naših in skupnih problemih. Območni odbor DESUS Žalec banka celje HUGO, REŠI ŽALEC Čeprav je Žalec majhno mesto, je po novem tehtnem razdeljevanju Slovenije na takšne in drugačne občine, postal ena izmed največjih občin v deželici na sončni strani alp. Imamo tudi relativno velik svet (36 članski) in v njem naj bi bil zbran možganski trust savinjske politične scene. Žal me v zadnjih dveh mesecih navdaja občutek, da nam ne glede na prizadevnost svetnikov in še nekaterih svetlih izjem ob njih, stvari nevarno uhajajo iz rok. Tako je nekako mimo skočilo nerodno dejstvo, da Žalcu nočejo (nesramneži na republiki) priznati status upravne enote za področje gospodarstva. Zainteresiranost na tem področju so pokazali samo v društvu Manager in v občinskem odseku državne uprave. Kako usodno je to lahko za občino Žalec se žal večina politično in družbeno aktivnih ljudi tega ne zaveda. Žalec je bil prav gotovo kot občina v gornji tretini občin, ki so ustanovile razvojna sredstva za razvoj podjetništva in obrti. Tega dejstva nam ne morejo zanikati niti v Tajnikarjevem ministrstvu. Čeravno sta sektor pokrivala le dva zaposlena, se je na podlagi tega razvojnega tolarja opomogla marsikatera obrt in podjetje v občini, ob tem pa se je poskrbelo za lepo število delovnih mest. Določene relacije bodo v odnosu do republiških institucij precej otežene, če bomo morali komunicirati z njimi izključno preko uradov v Celju in Velenju. Vsekakor si dovolim s tega mesta pozvati vse politične sile v občini, da se v zvezi s to zadevo združimo in poskušamo doseči ugoden razplet. Druga zanimiva podrobnost, ki v tem trenutku drvi mimo nas je gradnja avtocest. Medtem ko so nekatere krajevne skupnosti zelo aktivne (morda bi bilo dobro preveriti, kdo so lastniki zemljišč, kjer bi naj stale bodoče baze avtocestne gradnje v Savinjski dolini), se do danes v svetu občine Žalec še niso uspeli dogovoriti za neke štartne osnove skupnega nastopa naproti Darsu oz. italijanskim gradbincem, ki bodo avtocesto delale. Tu med drugimi mislim, na sklep sveta o omejeni uporabi lokalnih cest. Torej uporabi DA, ampak za primerno odškodnino, kajti vsi ti težki tovornjaki in drugi stroji bodo v nasprotnem primeru tako poškodovali domače lokalne ceste (v Liboje npr.), da jih z občinskim budžetom ne bomo uspeli popraviti. Druga smiselna zadeva bi bila vsekakor dogovoriti se za eno od baz v bodoči industrijski zoni Arnovski gozd, kajti na ta način lahko pridemo najceneje do komunalne ureditve industrijsko obrtne cone. Naj mi bo dovoljena še tretja opazka, to je gradnja plinovoda. Kako naj pričakujemo kakšno pomoč od republike, ko pa sami neresno-resno poslujemo okoli izvajanja tega projekta (gre pa za enega največjih projektov v občini Žalec). Namesto, da bi se razmislilo o prekinitvi pogodbe s podpisnikom koncesijske pogodbe, kajti nam ni napravil tistega kar je obljubil, oz. se ni držal nobenih dogovorjenih rokov že zdaj, ko še ni nobenega dela (kje mu naj verjamemo, da bo to naredil kasneje), se trmasto sili z glavo skozi zid. Trdim, da mora koncesijo za plin podpisati domače podjetje, ki seveda mora biti sposobno plinovod izgraditi in ga kasneje tudi vzdrževati. Plin pa mora biti pripeljan v čim večje število gospodinjstev, kajti le tako bo smisel izgradnje plinovoda dosežen. Težko verjamem, da se bo z načinom, ki je predlagan zdaj (vprašajte zgolj, koliko bi vas stal priključek v vaši hiši), to odvijalo v smeri kvantitete. Naj mi bo oproščeno, če sem, kje brez potrebe solil pamet tem ali onim odgovornim. Moj namen je bil dobronameren: ŽIVETI Z MANJ PROBLEMOV IN VEČ DENARJA V ŽEPU IN SEVEDA NIKJER DRUGJE KOT V OBČINI ŽALEC. G. V. Glej ga no, se bo kdo vprašal, kaj pa ta išče tudi v tem časopisu? Kar nekaj odgovorov oziroma izgovorov imam za tako vprašanje na dlani. Morda želim v tem časopisu popraviti tisto, kar se mi je narobe zapisalo v onem drugem. Morda je prevladalo v meni tisto vojaško šolanje pred mnogimi leti in mi tako la časopis predstavlja rezervno lokacijo. Lahko bi bilo, da sem v onemu časopisu preresen, pa želim v tem nadoknaditi lahkotnost in igrivost, ki jo boste sicer tako težko srečali v vsakdanjem političnem življenju. Ali pa sem se pojavil v tem časopisu zato, ker sem resno vzel tisto, zapisano v zakonu in ustavi, da sem poslanec vsega ljudstva. Potemtakem sem tudi last (in tarča) vseh časopisov. Tu sem preprosto zato, ker tale časopisu predstavlja nov izziv naši dolini, ker prinaša novost. Vsaka novost je delček razvoja, razvoj pa je . umi najbolj sveta ttvar. Dobri dve leti že sedim v poslanskih klopeh našega parlamenta in reči moram, da so mi ti dnevi vse prehitro odtekli. Krepko sem se uštel. Ob izvolitvi v parlament sem si namreč mislil : ta izvolitev bo dobra vsaj zato, da mi bo končno po nekaj desetletjih dvijega tempa današnjega življenja zopet čas počasi tekel Pa mi ne uspe in ne uspe. Dnevi mi neusmiljeno bežijo, pa čeprav najpogosteje prideš okrog osmih v parlament, ponavadi ne uspeš čez dan stopiti na piano, da bi pogledal v nebo, m odhajaš iz parlamenta, ko je že noč. Morda je odgovor kar na dlani: čas v parlamentu teče prehitro zato, ker so delovni dnevi predlogi. Ne bi pa mogel trditi, da vsem poslancem čas beži enako hitro. Nekaterim je že pošteno dolgčas. Kar poniknejo. Kar izginejo, kakor da bi bili vodotopni. Sem zadnjič vprašal enega izmed opozicijskih poslancev, ki sem ga bil več ali manj pogrešal med nami nekaj zadnjih mesecev, če namerava potem, ko bo prišel na oblast, tudi tako zanemarjati svojo dolžnost. Morda pa računa, da mu ho Janezek se naprej zagotavljal sklepčnost parlamenta. Polthem sem dal čisto prav predsedniku Jožefu Školču, ko je na sklepčnost, kar je nujno potrebno za nemoteno delovanje. Hvala bogu, da teh težav nimam. Ne vem,-.ali se naj zahvalim 'i ojim delni nun navadam ah pa svojim hnbnvdum genom Ko govorim o pogosto slabi prisotnosti poslancev med zasedanjem Državnega zbora, ne mislim se dodatno razvrednotiti položaja poslancev, to bi hdo pra\ gotovo neetično, nepošteno. Prav dobro tempo dela, kot ga je imel slovenski parlament vse do danes. Ali je imenitno biti poslanec v slovenskem parlamentu, to je danes vprašanje. Mar je imenitnost to, da te začnejo po telefonu budili , že zgodaj v nedeljo zjutraj, ne vem, po ali pred prvo mašo, m nadaljujejo tja do poznih večernih ur. Ali pa te pogosto postrani, izpod čela pogledajo, češ, glej ga, prašiča, z velikansko poslansko plačo. Z lahkoto ti pripišejo vse umazanije tega sveta. So zadnjič v dolini lej praznovali, rekli so, da slovensko pomlad. So se pa potrudili in grdo napisali o meni, da me je bilo groza in strah. Ne razumem pa, kako lahko odideš na praznovanje, kjer naj bi vladala radost, s takim spiskom grdobij v rokah. Kje je torej listo žlahtnejše v poslanstvu? Mogoče je to tista želja narediti deželo tako lepo, kot smo jo bili naivno sanjali pred osamosvojitvijo. Mogoče pa je zadaj enostavno domovina. Domovina je samo ena. Kakor mati. Tako je v svoji pesmi zapisala Mila Kačičeva. PLAČE ENIH IN DRUGIH Tolarji, tolarji... OBČINSKA IZPLAČILA POD DROBNOGLEDOM SVETNIKOV Se še spominjate, kolikšno plačo ste dobili za pretekli, oziroma predpretekli mesec? Če sodite v armado brezposelnih, ki ne prejemajo nikakršnih nadomestil, socialnih podpor oziroma drugih prejemkov, potem se seveda še kako dobro spominjate, da niste dobili nič. V javnosti krožijo govorice o kar precej visokih številkah plač nekaterih oseb... Slovenska nevoščljivost je močnejša od razuma, zato bi se naši alpski duši tu prilegla pridiga o kraji družbenega premoženja, tatinskih direktorjih, županih, divjem lastninjenju in priložnostna primerjava s tistimi, ki učijo ali zdravijo vaše otroke, pa ne zaslužijo le toliko... Vprašanje je kako bo s podjetji, kjer zaposleni dobivajo zajamčene plače, še te največkrat z zamudo, direktor pa si sam določa nesramno visok dohodek. Problem so tudi tista podjetja, kjer so bili direktorji dovolj pametni, da so v pravem trenutku izkoristili zakonodajno praznino (pa seveda še naivnost podrejenih) in se čez noč prelevili iz upravljalcev v lastnike. Zdaj se obnašajo kot vsevedni Celje. Mesto Celje kot regijsko središče si že dalj časa prizadeva, da bi dobilo svoj center visokošolskega študija. O tem je zadnje čase bilo na vseh nivojih več razprav in dogovorov. Med zadnjimi je bil konec novembra tudi razgovor z državnim sekretarjem za šolstvo Zgago, ki je podprl težnje Celja kot naravnega regijskega središča. Tudi sam se zavzema za možnost visokošolskega študija v Celju, kar pa morajo podpreti še slovenski univerzi in Gospodarska zbornica skupaj z industrijo celjskega bazena. Ker danes deluje v Celju le center za študij strojništva mariborske univerze, je ta sistem potrebno še razširiti. Zaradi tega je celjski mestni župan Jože Zimšek sklical pogovor o tej problematiki v torek 7. marca, na katerega je povabil tudi rektorja mariborske univerze dr.Ludvika Toplaka skupaj s prorektorji in rektorji posameznih fakultet. V razgovoru so sodelovali še župani 21 občin, ravnatelji celjskih srednjih šol in številni predstavniki celjskega gospodarstva. gospodarji, ki lahko z zaposlenimi počnejo, kar se jim zljubi, o plači pa se teh despotov nihče še vprašati ne upa. Ko bodo pristojne službe postregle s podatki o plačah določenih oseb, ko bodo na sodišču izrekli pravnomočne sodbe vsem, ki so družbena podjetja nezakonito spremenili v zasebna, ogoljufani delavci pa jih bodo lahko obiskali v zaporu in se tam na lastne oči prepričali, da je zmagala pravica, bomo vzklikali pravni državi in volili tiste, ki so bili za to dejanje najbolj zaslužni. Nevarnosti, da bi od silnih vzklikov pravni državi izgubili glas, ni. Z demagoškimi primerjavami plač, je mogoče nezadovoljno javnost brez večjih težav prepričati, da ne gre za napako v sistemu, temveč za napako nekje drugje. Toda napaka je v sistemu, saj je preveč mačehovski do nekaterih poklicev, ki so plačani iz proračuna, in ker vzdržuje podedovane monopole nekaterih podjetij. Če pa monopol izvira iz kakršnihkoli drugih razlogov, potem gre za napako v sistemu in ne v podjetjih. Uvodoma je poudaril, da ima Celje dane pogoje za visokošolski študij, saj podjetja kot so TEKOS v katerem je več kot odlična priložnost za praktičen študij tehničnih in strojnih ved; DARS za študij gradbeništva; številna svetovno znana zdravilišča za študij turizma in krajinarstva; tretja največja slovenska bolnica za visoko zdravstveno šolo; vrsta uveljavljenih trgovskih hiš in podjetij pa dajejo priložnost za študij ekonomsko-komercialne smeri. Vse obstoječe institucije imajo sodobno opremljene laboratorije, ki bi se lahko koristno uporabljali v študijske namene. Predsednik iniciativnega odbora za visokošolski študij Jože Zupančič je povedal, da se iz Celjske regije skupaj z Velenjem za študij odloča več kot 1000 mladih po zaključeni srednji šoli. Kvaliteta kandidatov za vpis je na visokem nivoju, saj je prav iz vrst celjskih srednješolcev mnogo državnih in mednarodnih prvakov v tehničnih in naravnih vedah kot tudi v športu. Tudi letos bo v Celju 1687 absolventov od katerih se je za maturo odločilo 948, ostali pa za zaključni izpit. To se pravi, da se bo za študij Savinjčani smo, kar se denarja tiče, že pregovorno zelo gospodami. Vendar pa je ta varčnost včasih že na meji s skopuštvom. To se je izkazalo tudi pri občinskih svetnikih, saj so veliko nepotrebnih besed porabili za razčiščevanje proslave ob počastitvi pete obletnice DE-MOS-a, ki naj bi se financirala iz občinskega proračuna. Tema razgovora pa so bili tudi osebni dohodki za preteklo leto in župan prof. Milan Dobnik je moral celo pokazati plačilno listo o lanskih prejemkih, ki tudi niso skromni (218 tisoč tolarjev mesečno). Mnogo brezplodnega besedičenja pa so izzvale tudi sejnine, ki so bile predmet razprav kar na dveh sejah. Očitno se naši občinski svetniki zgledujejo po tistih v Ljubljani, ki zahtevajo takšne sejnine, kot poslanci, in sicer od 300 do 400 DEM po seji. Veliko jih je, ki menijo, da bi morale biti kar nekaj sto nemških mark. Svetnik iz vrst DeSUS-a, Ernest Ramšak, je odločno zahteval 10 do 12 tisoč tolarjev. Nič kaj bolj skromen ni svetnik ZLSD Janko Kos, ki vztraja pri 100 nemškim markah. Bolj “umirjen” je njegov strankarski kolega Janez Šketa, ki meni, da s sto markami ne bo obogatel in se zaradi tega ne namerava “dajati ljudem v zobe”. Janko Kos mu je odvrnil, da kdor denarja noče naj ga pač nakaže v humanitarne namene. Ni kaj, nekateri bi kot kaže radi z denarjem davkoplačevalcev ravnali kot svinja z mehom. odločilo več kot tisoč mladih, kar pa opravičuje zahtevo po centru visokošolskega študija. Rektor dr.Ludvik Toplak je poudaril, da je univerza prirejena institucija državi, gospodarstvu in cerkvi. Vsaka je imela in bo imela pregled nad raziskovanjem, pri čemer pa tudi mariborska ne izostaja. Le ta je avtonomna in usmerjena v gospodarstvo, po kvaliteti pa naravnana po Evropi. Kar se tiče posameznih fakultet pa podpira oblikovanje oddelkov Visoke tehnične šole, Visoke turistične šole. Visoke poslovne šole v sklopu Poslovne fakultete Kranj, kakor tudi ekonomske-komercialne šole. Vse to pa je odvisno od potreb Najbolj konkreten in korekten je bil svetnik iz vrst SLS, Marjan Ribič, ki odločno nasprotuje sejninam, češ. da kmetje dobivajo le po 200 DEM pokojnine, mnogi delavci pa za celomesečni trud le borih 30 tisoč SIT. Kot pravi, ne bi mogel pogledati ljudem v oči, če bi za pogosto neuspele seje dobival velike denarje. Še najbolj se je soglašal z njim predsednik sveta občine Žalec, Franjo Žolnir, svetnik iz vrst SKD, ki je dejal: “Na volitve smo šli kot prostovoljni kandidati in vsakdo je vedel, da si po tej poti ne bo iskal visoke plače. V naši občini pa živi mnogo ljudi z nizkimi osebnimi dohodki in pokojninami, ljudje žive v izredno težkih razmerah. Če že sejnine morajo biti, predlagam tri tisoč tolarjev!” Ni kaj tudi tokrat je pokazal svoje savinjsko poreklo. Tega predloga ni nihče komentiral, na željo Franca Sušnika iz vrst SDSS, pa je bila seja - brez sklepa - zaključena. Vsekakor kaže, da se bodo morali tisti novo pečeni savinjski svetniki le naučiti, da pri nas, vsaj kar zadeva denar, ne gre kar tako lahko. To naj bi imeli vedno v vidu vsi, saj gre za denar davkoplačevalcev. Kje so tisti časi, ko je svoje skupščinske kolege župan povabil po uspeli ali neuspeli seji na kosilo, pa to za svoj denar? Danes bi se prenekateri sigurno že v začetku odpovedal kakšnega stolčka! gospodarstva po posameznih profilih. Vsi sodelujoči se strinjajo s formiranjem posameznih študijskih centrov v Celju. Potrebno je poiskati ustrezne prostore, ki bi lahko koristili študijskim namenom. O vsem pa je potrebno dobro seznaniti vsa zainteresirana ministrstva, od šolskega, gospodarskega, finančnega, za znanost in tehnologijo, do Gospodarske zbornice, saj je oblika visokošolskega študija v Celju več kot potrebna. a M. Z. VISOKOŠOLSKI STUDIJSKI CENTER V CELJU a SLOVENEC LETA MIRKO LEBAR Nedavno tega je v akciji “Nedeljskega dnevnika” bil za Slovenca leta proglašen Mirko Lebar, domačin iz Ložnice pri Žalcu. Ta laskav naziv si prav gotovo ni prislužil kar tako. Mirko je namreč invalid brez obeh nog, kljub temu pa se je povzpel ne samo na Triglav, temveč tudi na Grossglockner, lansko leto pa je svoje alpinistične podvige okronal še z vzponom na najvišji vrh Evrope - Mt. Blanc. Po rodu je iz okolice Ptuja, iz delavske družine, v kateri je bil zaposlen le oče. Kljub temu je uspelo družini zgraditi hišo za petčlansko družino. Mnogo odrekanj je bilo potrebnih in to je okusil tudi Mirko. Kot mladostniki so otroci odraščali ter odhajali uka željni z doma. Starejša sestra se je odločila za zdomstvo, Mirko pa za rudarsko šolo v Zagoiju, ki jo je tudi uspešno končal. Ko se je vrnil v rodni kraj se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Življenje v internatu mu je dalo dobro lekcijo za življenje. Po uku je bil tako dobro pripravljen za življenje, da se je lahko spoprijel z mnogimi težavami. Po enoletnem delu, pa je žal v železniški nesreči izgubil obe nogi. To so bili zanj zelo hudi časi, saj se mu je takrat življenje takorekoč porušilo. Vendar z izredno voljo je le našel smisel življenja. Želel si je nazaj na noge, da bi bil enakopraven vrstnikom. Hotel je ustvarjati še naprej in biti enakopraven subjekt kot ostali. Napotili so ga v Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljano, kjer so mu obljubili, da bo dobil novi nogi. Pravi, da ko je zagledal dva lesena nadomestila, se mu je porušil ves svet. Edina svetla točka je bila, da je v Zavodu spoznal Aleksandro pedagoginjo, ki mu je od tedaj pa vse do danes stala ob strani. Pomagala mu je, da si je povrnil vero vase in postal samostojen človek brez kakršnihkoli predsodkov. Vztrajal je in uspel je dokazati marsikaj. Na vrsti so bili seveda ljudje, ki so ga morali sprejeti takšnega kot je. Ko je bil zaposlen je spoznaval, da so ga obravnavali kot subjekt iz katerega so delodajalci hoteli izvleči le koristi. Odpovedal je službo in postal je varuška in kuharica ter se posvetil svoji hčeri. Delal je prav vse. Poleg nege otroka je kuhal, pospravljal stanovanje, delal na vrtu, počel vse kot vsi ostali ljudje. Ko je hči odrasla je prišel tudi čas, da se je žena lahko upokojila, hčerka pa se je v glavnem že osamosvojila. Tako je nastopil tisti trenutek, ko se je lahko tudi sam posvetil tistemu, kar je nekoč že počel in kar mu je ostajala večna želja - alpinizmu. Srečal je prijatelja alpinista Mirana Cesarja iz Moziija. Hitro sta navezala stike. Nekoč je izrazil željo, da bi nadvse rad šel na najvišji vrh Slovenije, Triglav. Vsekakor sta morala iti najprej na Ojstrico. Na obojestransko zadovoljstvo jima je uspelo. Preplezala sta še Iglo pred Logarsko dolino in izpit za Triglav je bil opravljen. Tudi na sam vrh našega očaka se je uspešno povzpel. Medtem se je rodila tudi ideja, da se bosta podala na vrh najvišje gore sosednje Avstrije Grossglockner ali imenovan tudi Veliki Klek. Pričela sta s pripravami in že leta 1993 je prišlo do izvedbe tega podviga. Toda takrat sta imela smolo in dobila lepo lekcijo. Gora jima je pokazala zobe. Pravi, da ne bo nikoli pozabil kako se jih je pet stiskalo v šotoru za dva, v snežnem viharju skoraj dva dni. Ker niso bili ustrezno opremljeni so staknili še dodatne ozebline. Izkušnje prejšnjega leta so prišle prav pri načrtovanju naslednjega podviga, vzpona na Mt. Blanc. Lotili so se ga bolj temeljito. Priskrbeli so si dobra oblačila za dež in mraz. Odšli so na goro v dobrih vremenskih razmerah. Tudi dva dni slabega vremena jim ni pokvarilo začrtanega. Preživeli so jih v koči na višini nad 3 tisoč metri, snemalec Matjaž Fistravec, ki jih je tudi spremljal, pa je izkoristil slabo vreme za snemanje materiala za film “BREZ”. Mirku sta bili na tej poti v oporo poleg prijateljev tudi žena in hči. Zlasti slednja ga podpira še materialno ko mu šiva ustrezna oblačila za njegove podvige. Tudi takrat, ko so bili v steni sta bili v stalni radijski zvezi z njim, kar mu je bilo še v dodatno oporo. Stalni kontakti pa ga vzpodbujajo, da si želi čimprejšnje vrnitve ter srečanja z njimi. Pri tem res izgublja veliko lepih razgledov, zato pa so srečanja s svojimi najdražjimi toliko bolj lepa. Čeprav sam ne more povedati kaj takšen podvig predstavlja, pa pravi, da človek le lahko stori tisto kar mnogi menijo, da ni mogoče! Ko to počne, postaja iz dneva v dan psihično in fizično močnejši. Novih načrtov ima Mirko še ogromno, kako se bodo uresničili pa je zaenkrat še neznanka. Za vsak večji podvig je potrebno ogromno denarja. Če bodo sredstva na razpolago, bodo še letos - v začetku junija odšli v Ande, na vrh Pisco visok okoli 6000 metrov. Preplezali naj bi ga v približno štirinajstih dneh do treh tednih. Kako bo s tem še ni znano, saj trenutno vihra nesmiselna vojna v Peruju; vendar pa Mirko vedno optimističen meni, da se bo do takrat že poleglo. Med njegovimi načrti ostaja tudi vzpon na znameniti vrh Afrike, Kilimandžaro. S prijateljem Miranom Cesaijem načrtujeta z vrha skok s padalom v dolino, na letališče Kilimandžaro. Tako bi še dodatno potrdila svoje prijateljstvo, ki sta ga skovala z dosedanjimi podvigi. K vedno novemu načrtovanju ga vodi tudi njegovo znano načelo, da ga od zastavljenih ciljev prav nihče ne more odvrniti. Vedno vztraja, čeprav nekateri temu že oporekajo s trdoglavostjo. Kot je povedal, mora za vsak svoj podvig vsakdo ustrezno naravnati svoj računalnik v sebi. Vse, kar dosega in počne, mu predstavlja zadovoljsvo in sprostitev. To so individualne človeške vrline, za katere ni formule in se ne dajo naučiti. Po njegovem je to človeku tako rekoč prirojeno. Na vprašanje ali ima med svojimi prijatelji invalidi somišljenike je povedal, da so sicer nekateri izrazili interes, vendar prave volje še ni. Po teh uspelih podvigih je imel že nekaj predavanj, med njimi je bilo zadnje v sredo, 22. februarja v Kamniku, v Domu za invalidno mladino. Predavanje je naletelo na Ifcp odziv, vendar navdušencev in korenjakov za podvige ni. Lahko bi sicer tudi trdili, da je temu kriva takšna skrb njihovih pedagogov, ki se jim predajajo, če je potrebno tudi po cele dni. Po njegovem pa tako postajajo odvisni od drugih. Takšne osebe pa po Mirkovem mnenju ne morejo biti nikoli samostojne, saj je skrb njihovih vzgojiteljev tako velika, da sčasoma postajajo čedalje bolj nesamostojnejše. S tem ne misli podcenjevati njihovo visoko strokovnost in voljo do dela z invalidi. Njegov osebni primer je bil čisto drugačen. On je bil pred invalidnostjo popolnoma samostojen, po invalidnosti pa si je zastavil cilj, postati zopet tak kot je bil nekoč. Mirko pa je aktiven tudi v stanovski organizaciji, v društvu invalidov. Takoj ko je prišel v Savinjsko dolino se je vključil v delo v tem društvu. Nekaj časa je bil celo član Upravnega odbora. Danes mu čas in nenehni podvigi aktivnega vključevanja v delo društva invalidov ne dovoljujeta. Pred leti, ko še ni bil toliko alpinistično zavzet, je za Mednarodni dan invalidov, 21. marec pripravil zelo uspel koncert in nastop z vrsto znanimi ansambli in nastopajočimi. Spominja se, da je takrat povabil v Žalec mnogo znanih imen z glasbene in gledališke scene Slovenije, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Tako je Mirko razlagal svojo življenjsko zgodbo. Vse bolj ko ga poslušaš, vse bolj postajaš prepričan, da si ime SLOVENEC LETA res zasluži! V NIKO KAC, nesporni strokovnjak za finance ZGODBA VEČ KOT STOLETJE DOLGA Bančništvo ima v Celju bogato zgodovino. Že v letu 1864 so v tem mestu začeli organizirano urejati področje denarništva. Celjsko bančništvo je nato sledilo spremembam razmer, spreminjale so se oblike organiziranosti, lastniki in imena. Sodelovanje pri spreminjanju gospodarstva in družbe je privilegij. Finančni sektor, banke pa še posebej, igrajo pri tem - in bodo igrale - zelo pomembno vlogo. Mislim, da nima vsakdo sreče, da bi lahko sodeloval pri teh spremembah, čeprav po drugi strani takšno delo spremljajo veliki pritiski in negotovost. Spremenilo se ni samo okolje, temveč tudi banka. K temu je po eni strani pripomogel razvoj računalniške tehnologije, ki vodstvu banke zagotavlja podatke za odločanje o naložbah. Spoznati odnose med banko in posameznimi podjetji, njihovimi strankami, spoznati jih do obisti. Poslovni pogovori s strankami že dolgo niso več leporečje, pač pa temeljijo na konkretnih številkah. Po drugi strani pa so morali začeti poslovati po svetovnih standardih, ki jih templjem denarja narekuje stroga centralna banka. “Tu so zlata pravila bančništva, o katerih smo nekdaj nekaj malega slišali samo v šoli. Zdaj predpisi natančno določajo kako je z bančnim kapitalom, kako je z uravnoteženostjo med aktivno in pasivno stranjo bilance, kaj je devizna bilanca in kaj zaprta devizna pozicija”, pravi direktor Banke Celje Niko Kač. Več kot dve desetletji je banka v okviru Ljubljanske banke gradila svojo pot. Ob tem je na vseh področjih oblikovala in utrjevala svoj položaj. Širila je ponudbo storitev in se v vedno večji konkurenci potrdila kot uspešna banka v vseh bančnih in finančnih poslih. Poslovna usmerjenost in prilagodljivost komitentom sta osnovni poslovni usmeritvi banke (konkurenčne obrestne mere, kompletnost uslug,...). Tudi fiksni stroški, ki jih imajo banke v novi državi so žal višji, kot bi bili v kakšni večji. Ze financiranje polovice deviznih rezerv, za katero so morale Niko Kač, avtoriteta podjetne banke poskrbeti banke, je draga reč. Naj bo tako ali drugače. Banka Celje se danes lahko pohvali z dobrimi rezultati. Med 33 poslovnimi bankami, kolikor jih je zdaj v državi, je po bilančni vsoti na 7. mestu ter na 5. mestu po velikosti jamstvenega kapitala, se pravi sodi v prvo tretjino med vsemi slovenskimi bankami.' Banka Celje ima jasno poslovno vizijo, tehnične in kadrovske potenciale - zato bo nadaljevala bogato tradicijo in ostala najmočnejša banka v regiji, obenem pa bo svoje poslovanje razširila še v širši slovenski ter vsekakor tudi v mednarodni prostor. Niko Kač je na vodilnem mestu generalnega direktorja Banke Celje, prej Ljubljanske banke Splošne banke Celje, od leta 1987. Pred tem se je s svojim delom dokazoval kot vodja sektorja in član poslovodnega odbora. Službovanje v celjski bančni hiši je pričel davnega leta 1973 in sicer kot recenzent investicijskega programa s področja gradbeništva. Po zaključitvi študija na gradbeni fakulteti v Ljubljani se je najprej zaposlil kot asistent na Inštitutu za geomehaniko kot projektant mostov in kjer je služboval dve leti in pol. Vseskozi pa so ga privlačile finance, zato je konec sedemdesetih let tudi končal študij ekonomije in s tem spremenil svoje poslanstvo v celjski bančni hiši Želi si ostati v stroki, banka mu je nekako zlezla pod kožo. V poslovnem bančništvu se je ogromno naučil, oči so se mu odprle v marsikateri stvari. Ve kako je odločati se o stvareh, ki so usodne za nadaljnje poslovanje banke, v kratekem času in z zelo omejenimi količinami informacij. Človek mora biti na takšnem delovnem mestu pripravljen sprejemati tveganja in pri tem tudi uživati! Niko Kač zatrjuje, da je cilj Banke Celje postati “banka srednjeevropskega formata”. To pomeni, da mora doseči takšno produktivnost, kot jo imajo banke severno in zahodno od nas, da mora sprejeti podjetniško miselnost in filozofijo ter ustvariti motiviran in zadovoljen delovni kolektiv, ki je ponosen, da dela v banki. “Ker sem optimist, menim, da lahko to dosežemo v petih letih,” napoveduje generalni direktor Banke Celje. Banka je samostojna poslovna banka univerzalnega tipa, ki se bo tudi v prehodnem obdobju (letošnje leto je namenjeno realizaciji pristopa) vezala na najugodnejše pogodbene partnerje in bo hkrati odprla nove kapitalske povezave. Banka Celje, delniška družba, bo nadaljevala bogato tradicijo in s svojim poslovanjem še naprej utrjevala sloves zanesljive bančne hiše. Maja Zagoričnik BANKOMAT, kjer lahko odslej ne le dvigujete gotovino, temveč jo lahko tudi polagate in plačujete položnice, 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih; v v V občini Žalec sta bankomata v Žalcu in na Polzeli, v kratkem pa se jima bo pridružil še bankomat v Šempetru. Ivan Jurhar Optimizirajmo dohodninsko napoved za 1994 CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA, AMPAK NITI TOLARJA VEC Dohodnino kot C, sistem obdav- čevanja celoletnih dohodkov že dodobra poznamo, saj jo sproti od dohodkov plačujemo že peto leto. Dohodninska napoved, ki je osnova za določitev celoletne davčne obveznosti in s katero se ugotovi še morebitni dolg do države oziroma višina dolga države do zavezanca za lansko leto, pa je že četrta zapored. A letos bomo napoved izdelali po drugačnih pravilih kot lani. S 1. januarjem lanskega leta smo namreč dobili nov Zakon o dohodnini, ki pa je letos zopet spremenjen. Dohodnina je tako postala že precej zapletena. Bolj ali manj nam je tudi že prišla v kri in mnogi so že začeli preračunavati - tako zase kot za svoje družinske člane - kaj lahko še postorijo v iztekajočem se času, da bo dohodnina kar najbliže optimalni. In postoriti se da še marsikaj, predvideti in si hkrati osvežiti spomin o osnovnih pravilih dohodnine. Naj nasveti temeljijo na v vsem svetu priznanem osnovnem načelu: če imamo dolžnost plačevati davke, imamo pravico plačati jih Ig toliko, kot je po zakonih najmanj možno. Z vso pošteno pametjo in več ali manj truda plačajmo državi od svojih dohodkov le toliko, kot je prav. To pomeni ne preveč (popolnoma in vsem jasno) in ne premalo (sicer nam grozi kazen), ne prekmalu (inflacija) in ne prepozrio (grozi kazen). Dohodnina ne prenese površnosti in malomarnosti. Plačujemo jo iz svojega žepa in odgovarjamo za pravilnost svoje napovedi, zato ravnajmo premišljeno in pazljivo. Samo dve poti se splačata: ali se poglobite v svojo dohodnino ali pa jo prepustite dobremu strokovnjaku - vmesne poti so lahko zelo tvegane. Ocenite (najpomembnejše merilo je višina zneska), ali se splača ugibati in v napovedi kar koli na slepo srečo vpisati ali izpustiti, saj bi morebiti državi denar poklonili ali pa plačali kazen. Poiščite dobrega strokovnjaka, ki stane bistveno manj kot morebitna davčno neprijetna dogodivščina. Odgovore na dohodninske zagate pa dobite tudi pri žalski davčni upravi. Posameznik s stalnim prebivališčem v Sloveniji in z vsaj enim prejetim obdavčljivim dohodkom v obdobju 1.1. do 31.12.1994 je zavezanec za dohodnino. Posameznik z neprekinjenim najmanj šestmesečnim začasnim prebivališčem v Sloveniji in z vsaj enim prejetim obdavčljivim dohodkom v tem obdobju je prav tako zavezanec za dohodnino. Pazite: ne vlaga se napovedi do določenega zneska osnove za dohodnino, ki se izračuna po točno določenih pravilih (osnova za dohodnino nista seštevek bruto niti neto dohodkov). Zato si izračunajte svojo osnovo za dohodnino. Izpolnjeno in podpisano napoved moramo oddati najkasneje do 313.1995 in sicer na izpostavo: RUJP, OBČINA ŽALEC, ULICA SAVINJSKE ČETE ali pa jo pošljemo priporočeno po pošti. Napovedi letos ne bo potrebno vložiti: • upokojencem, katerim v letu 1994 ni bila odmerjena akontacija od dohodnine, če seveda niso imeli med letom še drugih prejemkov; • vsem tistim zavezancem, katerih skupni prejemki ne presegajo 11% plače v RS (to je 124.896,00 SIT); • študentom in dijakom, ki ' so imeli prejemke za začasno delo preko študentskih in mladinskih servisov in sicer do višine 51% povprečne plače (to je 579.062,00 tolarjev). Če so prejemki med letom bili višji od tega zneska, morajo tudi ti vložiti napoved za dohodnino; • napovedi ne vlagajo tudi tisti zavezanci, ki imajo družinsko pokojnino (to so lahko po umrlih starših tudi otroci, če od prihodka med letom ni bila obračunana akontacija dohodnine); OBDAVČLJIVI DOHODKI ki ne znižujejo olajšave: • dohodki prek študentskega servisa • družinska pokojnina ki znižujejo olajšavo: • osebni prejemki: priložnostni prejemki (tudi plačilo za počitniško prakso, ki ni obvezna po šolskem programu), državne in druge nagrade • katastrski dohodek in vsi nadaljni z dohodnino obdavčljivi dohodki NEOBDAVČLJIVI DOHODKI ki ne znižujejo olajšave: • štipendija • plačilo za šoloobvezno prakso • preživnine • otroški dodatki • denarna pomoč za brezposelnost ki znižujejo olajšavo: • dodatek za pomoč in postrežbo • občasni prejemki invalidov v inštitucionalnem varstvu Za družinski proračun bo gotovo koristno, če zavezanca z izračunom ugotovita, kateri od njiju bo v dohodninski napovedi prijavil koga od vzdrževanih članov. Vse je odvisno od višine osnov za dohodnino zavezancev, od med letom plačane akontacije dohodnine in od lastnih sredstev vzdrževanih članov. Načeloma pa velja, da se bolj splača vzdrževane člane vpisati tistemu, ki ima višjo osnovo za dohodnino. Potek obračuna dohodnine je enak kot v preteklem letu, s tem da si od osnove za dohodnino odštejemo še olajšavo, po 7. členu Zakon o dohodnini, v višini 11% (124.896,00 SIT), ki je dana vsem zavezancem in je zato sami ne vpisujejo. Po uradni dolžnosti jo bo obračunal davčni organ sam. Izračun osnove za dohodnino je najpomembnejši in tudi najzahtevnejši potrebni postopek, če želimo vedeti, koliko bo dohodnina, ki nam bo odmeijena. Osnova je seštevek posameznih obdavčljivih dohodkov, zmanjšan za plačane obvezne prispevke. Ko izračunate svojo osnovo, jo je treba še znižati z uveljavljanjem priznanih zmanjšanj, olajšav in neobdavčljivega dela dohodkov. Prihodnjič: kako izračunamo dohodnino za leto 1994 Šempeter 17 tel: 063 701 - 015 . marec, april, maj: 10% popust za poročne prstane . 5% popust pri gotovinskem plačilu v marcu in maju . popravilo in prodaja ur . izdelava unikatnih predmetov iz zlata . izdelava zlatih izdelkov po naročilu Odprto: od 9."" - 12.m in 15“ do 18.“, sobota 9“ - 12“ DELOVANJE UPOKOJENCEV V občini Žalec je preko 8.000 upokojencev, v nekaterih pa upokojencev, od tega preko se na njih pripravljajo. To 5.000 organiziranih v 12 upoko- nalogo naj bi vsa društva jenskih društvih. Društva pove- opravila do konca meseca zuje zveza društev upokojencev marca. Vodstva društev občine Žalec. V teh dneh je v opažajo, da v zadnjem ob- društvih zelo živahno. V dru- dobju kar precej narašča štvenih pisarnah vplačujejo upo- število članstva. Ponekod, kojenci članarino. Članarino pa zlasti v manjših krajih so pobirajo na terenu tudi pover- skoraj že vsi upokojenci člani jeniki. Giblje se od 300 do 500 društva, slabše pa je v večjih tolaijev, različno po posameznih krajih. Upokojenci se vedno društvih. Mnogo upokojencev je bolj zavedajo, da brez močne vključenih tudi v vzajemno stanovske organizacije ne samopomoč. bodo ohranili svojih doseda- Tu je letni prispevek 500 tola- nj‘h Pravic- seveda ob sodel°- rjev. V slučaju smrti zavaro- vanJu s političnimi strankami, vanca, prejmejo svojci 14.000 podpirajo upokojence, tolaijev. Nekatera društva so že imela občne zbore ali zbore ^one £Mak S PESMIJO ZA POMOČ LJUDEM V STISKI KLIC V DUŠEVNI STISKI - 9781 Polzelski moški pevski zbor prepeva že več kot štirideset let, ves čas pa ostaja zvest petju za kulturne potrebe izven cerkve in v namene bogoslužja. In tako sta Oktet Adoramus in moški pevski zbor s Polzele zadnjo februarsko nedeljo v župnijski cerkvi na Polzeli izvedla dobrodelni koncert za potrebe tamkajšnje organizacije Karitas. Na pobudo pevcev so se s to organizacijo in župnikom Jožetom Kovačecem dogovorili za humanitarno poslanstvo. Priredili so dobrodelni koncert, da bi z zbranimi prispevki pomagali ljudem v stiski. Ob Društvo upokojencev Žalec deluje na območju petih krajevnih skupnosti (Žalec, Galicija, Ponikva, Gotovlje in Vrbje) ter šteje preko 1000 članov. V letošnjem letu bo v vsaki krajevni skupnosti zbor upokojencev, vsako drugo leto pa je delegatska skupščina društva. Prvi letošnji zbor upokojencev je bil 4. marca v krajevni skupnosti Galicija in to v gasilskem domu na Pernovem. Dvorana je bila nabito polna. Poročilo o delu za preteklo leto je bilo ugodno sprejeto. V krajevni skupnosti bo kmalu organiziranih že blizu 250 upokojencev in so le ti poleg prepevanju in poslušanju nabožnih ter slovenskih narodnih pesmi je bilo vzdušje v čudovitem cerkvenem hramu zares svečano. gasilcev najbolje organizirani. Na zboru sta sodelovala tudi dva predstavnika krejevne skupnosti in pojasnila nekatere krajevne probleme. Za predano in uspešno dolgoletno delo v društvu in pododboru so prejeli priznanja: Hrustelj Ivan, Debelič Sime, Špeglič Franc in Štajner Rudi. Po končanem zboru se je razvilo prijetno in družabno srečanje upokojencev, v katerem so se pogovorili o letih, ki so jih preživeli na delu. Skupna jim je ugotovitev, da je čas prehitro minil. T.D. “Kakšna mojstrovina je človek! Kako plemenit po svoji pameti! Kako neomejen po zmožnostih! Po podobi in gibanju kako popoln in čudovit! Lepota sveta! Vzor vsemu živemu! In vendar - kaj je ta kvintesenca prahu?” Tako je o čudežu narave - o človeku pisal veliki poznavalec človeške duše Shakespeare. Največji misleci so si prizadevali razkriti skrivnost, ki se ji reče človek. Umetniki človeka občudujejo, znanstveniki pa poskušajo razčleniti njegove podrobnosti z različnih vidikov. Duševna plat, misli in delovanje pa še vedno ostajajo do določene meje neznanke. Kljub napredku te ali one veje znanosti je njegovo veličanstvo človek ostal zapleten biokemični stroj, odvisen od lastnega ustroja, od svoje telesne pripravljenosti in zdravja. Še vedno pa v svojem bistvu ostaja majhen. Kajti zdravje in predvsem duhovne in duševne sposobnosti so zelo relativne. Dolgočasje in nedelavnost vodita v potrtost in bolezen, medtem ko zadovoljujoče delo in konjiček življenju dajeta smisel in pomagata človeku ohraniti zdravje. Ko se nakopičijo težave, ko zaide na stranpot, še vedno ostaja pot - izhod: klic v duševni stiski - telefonska številka 9781! Številka, ki je morda zadnje upanje nekoga, ki je nemočen ob izgubi dela, prijatelja, ob težavah te ali one vrste, številka, ki pomeni iskrico ali nov začetek. Kar 21 prostovoljnih svetovalcev s srednjo ali visoko izobrazbo, pod strokovnim vodstvom psihiatrinje dr. Cvijete Pahljina, deluje v klicu v duševni stiski, ki je pričel z delom 7.7.1986. Namen ustanovitve je bil zmanjšati socialno - psihiatrično patologijo na celjskem, predvsem pa visoko stopnjo samomorilnosti. Klic je namenjen osebam obeh spolov vseh starostnih stopenj. Svoje humano delo prostovoljci opravljajo vsak dan na omenjeni številki od 15. do 22. ure. Od ustanovitve pa do danes so se pogovarjali s približno 11.000 osebami in ob vsakem primeru so se trudili, da bi bili ob strani klicalca, ga poskušali razumeti in mu pomagali najti najboljši izhod iz stiske ter ga, v najslabšem slučaju, odvrniti od namere odvzeti si najdragocenejše - življenje. Vsi pogovori so anonimni, razen, če tisti, ki kličejo, ne želijo drugače. S svojim delom so prisotni na širšem celjskem območju, beležijo pa veliko klicev tudi od drugod. Ob naraščajočih problemih v naši družbi, od koder se problemi prenašajo tudi v družino, se kaže vedno večja potreba po njihovem humanem delu, zato pričakujejo mnogo večjo podporo družbe, ki ima zaenkrat do klica v duševni stiski mačehovski odnos. To delo pa svetovalci ne bi mogli kvalitetno opravljati brez nenehnih izobraževanj (predavanja, seminaiji, strokovna literatura) in ogromno lastne volje teh posameznikov, ki jim je v veliko zadoščenje že to, da s svojim delom pomagajo tistim, ki jih je poklical kot zadnjo bilko, ki se jo lahko oprime... Kdo ve, morda boste naslednji, ki bo poklical telefonsko številko 9781, vi? Marijana Novak “Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu, če to veš ali ne. In TjjoieVoje Mo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit. Bodi srečen!" UPOKOJENCI GALICIJE ZBOROVALI S KARTICO ZAUPANJA “SM KLUB” UGODEN NAKUP V BLAGOVNICAH SAVINJKA IN ŠEMPETER TER PRODAJALNAH GRIŽE TABOR IN VRANSKO SM “SAVINJSKA” trgovska družba, Žalec uvaja za svoje zveste kupce posebne ugodnosti. Te se bodo v začetni fazi izkazovale predvsem v obliki priznavanja popustov pri plačilu kupljenega blaga z gotovino, čekom, ki glasi na dan nakupa ali z nakupnim bonom. Kriterije za odobravanje popustov določi upravni odbor družbe. Koriščenje popustov s kartico “SM KLUB” je možno v prodajalnah SM SAVINJSKE trgovske družbe, kjer je za evidentiranje uvedena črtna koda. Kupec lahko za nakupe pooblasti druge družinske člane. Pogoji pridobitve kartice SM KLUB • Kartico SM KLUB lahko pridobi vsakdo. Kartico SM KLUB lahko zainteresirani kupec dvige v katerikoli poslovni enoti SM SAVINJSKE trgovske družbe, ki izpolnjuje pogoje za odobravanje popustov (oprema s črtno kodo). Kartica je brezplačna. Kartico SM KLUB se pridobi na osnovi vloge za pridobitev. Uveljavljanje kartice - popustov Kupec uveljavlja bonitete po kriterijih - pravilih, ki jih izda UO družbe. Trenutno veljavni kriteriji so: Vsak nakup se kupcu evidentira na osnovi predložene SM KLUB kartice. Za mesečni nakup v vrednosti od 5.000,00 do 20.000,00 SIT se kupcu prizna 5% popusta, za enomesečne nakupe nad 20.000,00 SIT pa 6% popusta. V osnovo za izračun popusta se ne upoštevajo artikli, ki so na bloku označeni z zvezdico V kolikor kupec ne doseže minimalne vrednosti za obračun popusta (5.000,00 SIT v enem mesecu), se mu dosežena vrednost nakupov prenese v naslednji mesec. Obračun popusta se bo izračunaval enkrat mesečno, kupec pa bo o višini popusta obveščen pisno! Dodatna ugodnost - 5% popust! Poleg navedenih popustov priznavamo za večino blaga tudi količinske popuste pri nakupu količin nad 2-3-5 enot istega artikla, kar je označeno tudi pri blagu (samo v prodajalnah z uvedeno črtno kodo). Popusti za upokojence in popusti po SM KARTICI se medsebojno izključujejo. Izguba SM KLUB kartice V primeru, da kupec izgubi SM KLUB kartico, mora izgubo prijaviti v PE, ki je kartico izdala. Ta mu na osnovi nove vloge izda novo kartico ( z novo šifro). Dotedanji nakupi (na osnovi izgubljene kartice) se kupcu upoštevajo pri obračunu popusta. Podpisani:___________________________________________________________________________rojen:________________________________ s stalnim bivališčem:...................................................................................................... matična številka:...................................št. os. izk.:____________________izdane:_______________________________ SO:.............—..................................................., zaposlen:............................................. želim pridobiti kartico SM KLUB. Obvezujem se, da bom kartico uporabljal skladno s pravili, ki jih v ta namen izdaja S M SAVINJSKA trgovska družba Žalec. Za nakupe z mojo kartico SM KLUB pooblaščam naslednje družinske člane: Ime in priimek:___________________________________________Bivališče:__________________________________Matična številka: 1....................................................................... 2. ................................................................................................................. 3.............................................................................................................. Podpis:______________________________________________ ZAČET. SLOV. KNJIŽ. LITIJ IME ŠUMNIK VLAKNO, NITKA MEDN. STAND. TISTI, KI KOCKA JOD KISIK SPRAVILO ŽITA PISNI IZDELEK llffllfl DEL BENC. MOTORJA IIIHIIS iiiiltli! BLAGOVNICA V ŽALCU SLOV. ARHITEKT 22. ČRKA RIMSKA ENA OZNAKA SUHIH ALK. PIJAČ GLAVNO MESTO ITALIJE 10., 19. ,16. ČRKA EDI OBLAK ZAKUUč. KRIVULJA ČRN KONJ SLOV. DNEVNIK SODOB. CESTA NEDELA- VEN DUŠIK METER BEO- GRAD RADIUS RADIJ MEGLIČ JANEZ VRV ZA KOLEB. PLES NAŠA VOJAŠKA REVIJA TO HRVAŠKE OBNOVA :: MESNA JED IZDELO- VALEC ŽGANJA TOVAR- NIŠKA DVORANA M. IME TONA : TRETJI TON C-DUR M. IME LETO GRŠKA POKR. AZIJSKA DRŽAVA ŠESTI TON VASJA OCVIRK KRAVICA HOLAN. PREDLOG ŽIVALSKA NOGICA OPERETA R. GOBCA ZASUK KRATICA ZA URGENT- NO GRAM VŽIVETJE V OKOLICO ELAN IRIDIJ PISEC EPOV KEM. ZNAK ZA BOR PREDLOG LETO MAK. PESNIK ŠOPOV SORO- DNICA PTICA SELIVKA OŠIUEN DROG DRŽAVA V ZDA ANTON NANUT iiiiiiii KRAJ OB DONAVI AVSTR. POROČ. AGENCIJA IZBOLJ- ŠAVA iiiiii« TOVARNA V CELJU STROJ ZA MLETJE 22. ČRKA LAH IVAN MAT. NEZ- NANKA TOK mmmm Hill* SAMOST. NA OHRIDU MEDMET MED.Z. ZA POL. VEDE PALČKOVA ŽENA TERIT OBRAMBA POSODA ZA PIJAČC NECEP. JABOLKO iilpiil ♦ ANTON POLAK HITRA SMRT ŠTEVNIK ŽVEPLO CANCER SREDNJE- VEŠKE ZEM. KNJIGE MAJHEN KIP LITIJ ROMUN. DIKTATOR KILOLITEF LOVSKI PLEN DUŠIK IBliii CENTER USM.IZOB. ZDRAV. RASTLINA ■ SLOV SKLAD. VOLT- AMPER ANICA CEVC CILINDER NIČLA ASTATIJ LUDWIG ERHARD MEDMET ČUDENJA lies 17. IN 14. ČRKA KAZ. ZAIMEK ■1111 16. IN 1. ČRKA HMEU. MESTI ' V SLOV. IN ČEŠKI SESTAVIL VISTER PAVŠIČ VLADIMIR MOŠKO IME NERESN. ČASOP. VEST Za pravilno rešitev NAGRADNE KRIŽANKE podeljuje srečnemu izžrebancu praktično nagrado TEKSTILNA TOVARNA JUTEKS iz Žalca! Rešitve pošljite na uredništvo Glas Suvmjjske. Velenjska Cesta 12, 63310 Žalec do 28.3.1995 s pripisom: NAGRADNA KRIŽANKA NEKAJ VMES Časopis je objavil anketo o ženskih nogah. En odstotek moških je odgovoril, da imajo rajši levo nogo, poldrugi odstotek, da desno, vsi drugi pa nekaj vmes. ZVEZDE GOVORIJO od 15.3 do 29.3.1995 BIK od 21.4. do 21.5. DVOJČKA od 22.5. do 21.6. Izobražujte se, zvezde bodo poskrbele, da si boste veliko zapomnili. Fizično si malce oddahnite, tako si bo tudi vaša psiha opomogla. .Od 20. do 24; 3. bodite previdni v prometu. 17.3. je pozitiven dan za isken pogovor s partnerjem, tudi ostali dam družine naj bodo prisotni Nikar se ga ne izogibajte, tudi to nalogo je treba opraviti, bolje vam bo. Ce bodo nastopile težave z zdravjem se posvetujte z zdravnikom. Izlet pa načrtujte za kohec naslednjega tedna, najboljši dan pa bi bil petek, toda ne bodite preveč zadržani. Prisluhnite intuiciji, ki vas do sedaj se m pustila na cedilu. Vaša srečna števila 9, 19, 34, 41. t RAK od 22.6. do 22.7. Srčne težave bodo minile tako kot so prišle. Že 17.3. sc boste bolje počutili, vaš planet Luna vam prinaša nova poznanstva Dobiček vas bo prijetno presenetil, investirajte pa ga tako, da se bo dobro obrestoval. Najkasneje naslednji petek se vam bo posvetilo, kaj vam je storiti v kočljivi zadevi. Mars vas bo zalagal s samozavestjo,: pazite pa, da energije ne boste zapravljali po nepotrebnem. Zvezde so na vasi s.ram m vam podarjajo vse možnosti, da boste dosegli začrtane cilje. Pazite se poledice in razmišljajte pozitivno. Vaša srečna števila 4, 11, 26, 4.1. LEV od 23.7. do 23.8. V mislih imate do potankosti izdelane načrte, ki vam bodo uspevali le počasi, ker vam Merkur ni naklonjen v tem tednu: Pokazah boste elan in zagnanost, vendar ne bodite preveč kritični do dela drugih. Ce ljubite iskreno, se lahko naslednje dni veselite, lepo bo, kot ce bi sonce; sijalo samo za vas. Vse do 28.3. se izogibajte pomembnejšim poslovnim odločitvam. Z denarjem ravnajte previdno, da domača blagajna ne . bo prehitro prazna. Želodec se vam bo maščeval, če z njim ne boste ravnali previdno. Oblecite se v tople barve m si naberite Šopek spomladanskih cvetlic. Vaša srečna števila 8, 16, 21, 42. DEVICA od 24.8. do 23.9. Prva polovica tedna bo prelomna v Čustvenem smislu, 25. marca pa bo dan, ko bb v vaše življenje pomlad prinesla nove osvežitve. Delo, ki bi ga radi dokončali še bo zavleklo. Malo več okretnosti in interesa vam ne bi škodilo. V petek boste o sodelavcih razmišljali negativno in najrajši bi zamenjali delovno okolje. Vir moči in idej pa vam poklanja Merkur. Prijazne zvezde vas bodo podpirale vse: do 27. marca, ( c boste iskreni sami do sebe, še nimate česa bati. Prepir doma se: bo polegel do konca tedna.: Skromnost ni vedno: vrlina. Vaša srečna števila 3, 14, 30, 39. TEHTNICA od 23.9. do 23.10. irivaditi na malce drugačne zvezdne okoliščine. Jupiter vam ni naklonjen in za uspeh na delovnem področju kot tudi ■oste morali malce bolj potruditi. Obljubo, ki ste jo dali izpolnite vsaj do 17.3. ob polni Luni. S preprostimr besedami ................ službi se ne Zanašajte preveč na intuicijo, utegne vas pustiti na cedilu. Realno razmišljanje glede v nedeljo in nekoga bošte navdušili, Naberite si; šopek zvončkov in. nadihajte se svežega zraka. Te dni se boste morali v privatnem življenju se ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Z zadržanim dihom lahko pričakujete naslednji teden. Veliko bo erotičnega. Merkur vas drži za roko in posel bo stekel. Vaše ideje se sodelavcem zdijo čudaške, toda po 25.3. bodo razmišljali drugače.: Jupiter vam bo pomagal, da boste pokazali kaj /morete. Izognili se boste pasti če ne boste presojali :po govoricah. Svojih nagnjen se ne sramujte, ni vzroka za to. Domače odnose osvežite z drobceno pozornostjo.: Veselje bo. Pomembno je, da se v soboto in nedeljo obvladate. Suknjič; temno rdeče barve vam bi pristajal. Vaša srečna števila 16, 22, 34, 48. STRELEC od 23.11. do 21.12. Pred vami so dnevi polni uspeha. Vzpenjali se boste vse do 27.3.. Merkur vas drži v naročju. Zelo pomembno pa je. da pazljivo izberete sodelavce, s katerimi boste delili nov projekt. V nasprotnem primeru bodo uspehi samo polovični. Ne smele si privoščiti površnosti, lahko bi bila usodna. Pitje čaja je priporočjivo predvsem zaradi ledvic. Na zvezdnem nebu se bo premaknilo in na ljubezenskem področju boste zaplavali v tople vode. Jupiter vam poklanja pogum in intuicijo, prisluhnite ji. Četrtek in nedeljo si boste zapomnili po prijetnih uricah v dvoje. Vaša srečna števila 12, 29, 37, 43. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Vse tisto kar vara prejšnji teden ni uspelo še bo te dni uresničilo, če boste preračunljivo vztrajno in natančno sejali. Priznanja na delovnem mestu vas bodo razveselila, truditi pa se boste morali tudi v bodoče. Ne hodite okrog s povešenim obrazom, ljudje br si lahko napačno razlagah vaše obnašanje. Iskali boste nežnost in najboljši dan je 17.3.. Odkrito povejte kaj si želite. Ne obirajte skrajnih smeri, raje oplemenitite ze obstoječe stanje. Zberite pogum in se odločno uprite vplivom drugih ljudi. Kupite si oblačilo v kombinaciji črne in sive barve. Vaša srečna števila 7, 15, 30, 48. VODNAR od 21.1. do 20.2. Končno je za vami obdobje slabega počutja. Naslednje cini se boste fantastično počutili, kar se vam bo zrcalilo tudi na obrazu, toda rešite :se svojega strahu pred agresivnostjo drugih ljudi. Pozabite na razočaranja, ki so vas prizadela in ne bodite maščevalni. Bolj optimistični boste na vašo srečno sredo in petek. Erotično bo malce manj romantično, kljub temu pa večje krize ne bo. Začnite premišljevali o dopusm. Ker ste človekoljubni si ne dovolite, da vas drugi izkoriščajo. Pojejte vsak dan jabolko ali pešcico suhih sliv. Vaša srečna števila 8, 29, 34, 38. RIBI od 21.2. do 20.3. Super! Vse dni so: v znamenju čudovitega uspeha. Vse česar se boste lotili do 27,3. vam bo uspelo. Vsako delo pa le zaključite predno ; se lotite nove zadolžitve. Venera ki vas bo obiskala v svojem znamenju vam poklanja erotične noči. Snubca se boste težko znebili. Prvi pomladni dnevi vas bodo zmedli in ne boste vedeli ali padate v globino morja ali sedite na rožnatih oblakih. 25.3. boste končno pristali, kajti prižgala se bo zelena luč za rešitev čustvene preteklosti. Dnevi bodo naporni, vendar si vseeno privoščite dan počitka. Globoko ga poglejte v oči in kupite si oranžno šminko. Vaša srečna števila 12, 27, 45, 47. Stran 14 ALI STE ŽE SLIŠALI DA... • so v stari Kitajski veljali za modrijane tisti, ki so imeli velika ušesa, s katerimi naj bi slišali več in bolje kot drugi, • je poklic gospodinje uvrščen med najbolj nevarne. Nesreče doma so trikrat bolj pogoste kot na kateremkoli drugem (delovnem) mestu. • je najmanjšo knjigo na svetu tiskala neka tiskarna v Mainzu: Knjiga je velika 6x6 mm, v kateri pa je Oče naš v sedmih jezikih. • strežejo poleti natakarice v neki restavraciji v Palm Bayu na Floridi v kopalkah, na katerih so v različnih barvah in črkah napisani jedilniki za vsak dan posebej (s cenami vred, seveda). • kača klopotača lahko živi brez hrane dve leti. • so nekatera drevesa tisočletniki. Med najstarejšimi očanci te vrste je gotovo sekvoja, ki so jo leta 1892 posekali v Kaliforniji Strokovnjaki so izračunali, da je stara 3212 let. Se starejši naj bi bil neki iglavec (Pinus aristata), ki so ga odkrili visoko v gorah po približni oceni je bilo drevo staro pet tisočletij. Tudi oljke dožive visoko starost in med njimi je nekaj častitljivih stark, ki so “praznovale” dvatisočletnico. • žirafe srce tehta približno enajst kilogramov. • so stari Egipčani potrebovali tri tisoč metrov platnenih trakov za “konzerviranje” ene same mumije. • je ime za migreno, hud glavobol, ki muči veliko ljudi, nastalo iz grške besede “hemikraniom” kar pomeni pollobanja. • so v tretjem stoletju pred nami poznali le tri vrste hrušk, medtem ko jih je danes že več kot dva tisoč. Trgovina LOMM v Žalcu Vas obvešča in vabi v svoje prostore na Šlandrovem trgu 27. Nudijo Vam veliko izbiro obutve za vso družino. Na policah boste lahko izbirali iz bogate pomladansko poletne kolekcije ženske, moške, otroške in športne obutve. Se posebej velika je izbira športnega programa svetovno znanih proizvajalcev: adidas bogato izbiro (olike obutve: copat in natikačev. Nudijo vam tudi veliko izbiro cokel v raznih barvah (MACHO) in natikačev FLY FLOT. Za opuščene programe so cene znižane do 50%. Ugodne cene in plačilo na več čekov, pri plačilu nad 8.000 SIT - darilo Obiščite jih, ne bo Vam žal! LAHEK KORAK S TRGOVINO LOMM! ZADREGA NAD ZADREGO “Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje” Gledališka skupina iz Polzele, z dolgoletno tradicijo, Vas v letošnji sezoni vabi k ogledu komedije “ZADREGA NAD ZADREGO”. Gre za cel kup komičnih situacij, kjer zadregi vedno sledi zadrega. In kaj meni o predstavi režiser Jaka Jeršič, ki se je letos namenoma lotil t.i. vaškega gledališča za širšo množico? “Čudežno zdravilo smeha za vse tegobe tega sveta je bilo naše vodilo za uprizoritev dramskega besedila, katero prikazuje zadrego obeh spolov zaradi pretiranega in zato tudi komičnega prizadevanja, kako dokazati, kdo je pametnejši.” V komediji sodelujejo: Igralci: Vlado Marjetič, Marija Romih, Igor Pungartnik, Lea Pšaker, Angela Mastnak, Sergij Ocvirk, Barbara Mustafič, Mateja Vrtnik, Simon Skalič, Sandi Mlakar Glasbena oprema: Simon Skalič, Matjaž Jeršič Kostumi: Angela Mastnak Luč: Jože Hočevar Režija, scena: Jaka Jeršič Premiera predstave je bila v nedeljo, 12.3.1995, ponovitev pa bo v soboto, 18.3.1995, ob IS.uri v “DOMU SVOBODE” na Polzeli. Vabljeni k ogledu! “Smeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja." Urška Jeršič 91M4 GLAS Savinjske Znane Pop-Rock zvezde rojene v znamenju ovna: • 24.3.1960 Nena • 25.3.1942 Aretha Franklin • 25.3.1947 Elton John • 26.3.1944 Diana Ross • 29.3.1943 Vangelis Papathanassion • 30.3.1945 Erič Clapton • 2.4.1939 Marvin Gaye • 4.4.1915 Muddy Waters • 8.4.1963 Julian Lennon • 14.4.1945 Richie Blackmore (Deep Purple) • 15.4.1944 Dave Edmunds • 17.4.1929 James Last DOBER NASVET NI ZA ODMET Nekaj dobrih nasvetov pri kupovanju CD plošč: 1- Ne kupujte na vrat na nos CD plošč, ki so vas trenutno navdušile, pa jih slabo poznate. 2. Svoje najljubše skladbe ne kupujte samo zato, ker jo poje vaš najljubši pevec. Mogoče jo pa kdo drug bolje izvaja? 3. Preverite, če vam je všeč več skladb na CD plošči in ne kupujte plošče le zaradi ene skladbe. 4. Pred nakupom CD ploščo pazljivo poslušajte, da boste lahko ocenili kvaliteto posnetka. 5. Kadar je v prodajalni gneča, raje ne kupujte CD plošč, ker boste slabo izbrali. 6. Nasvete in predloge prodajalca hvaležno poslušajte, na koncu pa se odločite po lastnem Preudarku. 2. Včasih se splača pogledati v več prodajaln, čeprav v vsaki trdijo, da so najbolje založeni. 8- Če kupujete CD ploščo za darilo, ne izbirajte po svojem okusu, ampak se skušajte spomniti, kaj je všeč tistemu, ki ste mu CD ploščo namenili. Glasbeni dogodek Preteklih 14 dni pri Koncert zagrebške skupine SOUL F1NGERS v celjskem ar Ffy u ROCK BAND SE PREDSTAVI Sponzor: TRIAS d. o. o. Žalec THIS STORY En black smaEI cave, betvreen gre en trees, tives rejected girl. She knonrs your plane. She knows your Hes. They Eeft her on tke cracked cold ground. Voctim /or the devils eyes. This story was told so many times before. Do you really wanna hear it once more? I do not want to play it any more. E know, you do not beiieve me, but E can teli it once again. Try to understand this time. Ask others now, they would told you the same. Lost in silence devii has lound the goid. En burning hands the body melted. Like spellbound gazing in the Eloor. Not trusting his own TEyes that saw a girl, who is kissing the God. She knows everything. She knows everyone. She is eternal... UNCLE JACK (Polzela) Glasba je igra... “Imaš moč! lZ^ki‘dok" verjame v igro! (Theatre - U. Jacki . 3 resnice o U. Jack-u: - n, „/ , ™ - všeč mu je konkretnost Jack = Jocke, karta, ki je v določenem trenutku odločilna “Začni vedeti v usodo, razbtj valove in videl boš kaj se bo zgodilo” (Scream of the buUerfly). ...igro vodi U. Jack Dolenja vas 83, 63312 PREBOLD 063/ 723 ■ 438 Na radijski frekvenci 87,8 MHz lahko štirikrat na teden prisluhnete oddajam Radia Goldi, katerega studio je v Preboldu (Dolenja vas 83). Ob torkih in četrtkih oddaja Radio Goldi od 20. do 22. ure; poleg vabil, obvestil in pregleda novic iz Spodnje Savinjske doline v prvi uri, pa lahko poslušate ob torkih ob 21. uri oddajo “Je kaj novega”. Vsak prvi četrtek v mesecu pripravljajo oddajo “S harmoniko med vami”, drugi četrtek je v namenjen oddaji “Novosti z Žaninih polic”, tretji “Vrtiljaku glasbenih želja”, četrti nagradni igri in “Skrivamo - odkrivamo.” Zlasti mladi radi prisluhnejo sobotni oddaji “Rok pod Žvajgo” od 16.30 do 18.30 ure. Ob nedeljah se program prične že ob 9. uri, dolžino pa krojijo čestitke, ki se vrtijo vsako nedeljo od 11. ure naprej, pogosto vse do poznih popoldanskih ur. Sicer pa vam Radio Goldi prvo uro nedeljskega programa najprej vošči dobro jutro in vas seznani s prireditvami in drugimi možnostmi, kako preživeti lep dan. Ob 10. uri so na vrsti novice, nato pa sledi do 11. ure prvo nedeljo v mesecu oddaja “Gost dopoldneva”, drugo nedeljo “Mladi imajo besedo” in “Za boljše počutje”, tretjo “Življenje okoli nas”, četrto nedeljo pa izbirajo osebnost meseca. Večina od naštetih oddaj je kontaktnih - poslušalci jih lahko pokličejo po telefonu 723-438! Radio, ki vam je najbliže - Radio Goldi! ZABUKOVŠKI PLANINCI ZBOROVALI V petek, 3. marca je zborovalo najstarejše planinsko društvo po novi organizaciji, Planinsko društvo Zabukovica. Letos slavi častitljivi jubilej - 45. obletnico samostojnega delovanja. Kot so zapisali v program dela za letošnje leto, bodo vse akcije posvečene temu jubileju. Članstvo v tem društvu je vztrajno rastlo in je doseglo že zavidljivih 1661 članov, danes pa šteje natančno 1061 članov. Pohvalijo se lahko z mnogimi vidnimi uspehi, od izgradnje planinske postojanke na Homu, številnih planinskih izletov, ki so bili množično- obiskani, odprav v tuja gorstva, planinske šole, orientacijska tekmovanja, do taborov mladih planincev. Na občni zbor so povabili tudi ustanovne člane planinske organizacije, ki so se iz kraja odselili in delujejo danes v mnogih drugih društvih, srce pa jim je še vedno v domačem društvu, saj so v mozaik društva tudi oni vtaknili svoj skromni kamenček! V letošnji koledar planinskih akcij so jih zapisali kar osemintrideset. Med njimi pa bo vsekakor najodmevnejša proslava ob 45. obletnici, ki jo načrtujejo za mesec avgust. Delovanje društva je čutiti povsod v kraju, saj brez njih takorekoč ni nobene akcije. Z delom društva so grižani ne samo zadovoljni, temveč se z njim radi povsod ponašajo. Planinsko društvo Zabukovica je organizator in nosilec Savinjske planinske poti, ki so jo pred leti razširili še na nove točke; Zajčeva koča, Bukovica in Brdnica. Na teh krajih so v zadnjih letih nastale priljubljene planinske postojanke, kamor zahaja mnogo ljudi. Čestitkam ob visokemu jubileju Planinskega društva Zabukovica se pridružuje tudi uredništvo našega časnika. Znano neznano SAVINJSKA PLANINSKA POT Po obrobju naše doline vodi znana Savinjska pot, ki se vije po razglednih slemenih in vrhovih. Ustanovili so jo planinski zanesenjaki leta 1972 in so jo tudi označili, ponekod pa celo uredili poti. Vsako leto to pot obhodi ogromno število ljubiteljev planin iz domovine. Prehodilo pa jo je že tudi več tujcev. Pot je imela v začetku 26 kontrolnih točk. Začela se je lahko kjerkoli in ravno tako končala. Pot oskrbuje poseben meddruštveni odbor pri PD Zabukovica. Zaradi pojave novih postojank na območju Savinjske doline, se je zadnje čase pot nekoliko spremenila z dodatkom Zajčeve koče, Planinskega doma na Bukovici in Doma krajanov na Bmici. Ostale so še vedno tudi točke na laškem in šentjurskem koncu, ki pa so neobvezne. V tem časopisu bomo predstavili prav vse kontrolne točke in dostop do njih, tako da se bo lahko za to pot odločil vsak sam. Dostopi: •Iz Letuša z avtom po gozdni poti do križa lip in naprej do Ramšaka. Od lip naprej do lovske koče pa peš; •Iz Braslovč na Žovnek, mimo graščine do Podvrha, do Hlasteja in Strojanška, od Strojanška desno preko Jam do Janžovnika ter mimo Napotnika in Hribernika do lovske koče; Tako bomo prispeli do Brezovca, kjer je prva kontrolna točka. Od tod bomo krenili po markacijah po zgornji gozdni poti mimo spomenika partizanoma Bračičeve brigade do Jegovnikove domačije in nad kašto zavili v gozd. Ko pridemo iz gozda gremo proti cerkvi, od tamjpa po smerokazih do doma na Čreti. Markacija je običajna Knafelčeva markacija z dodatno oznako S. Pa srečno pot! Snowboasd OSVAJA TUDI SLOVENIJO “Snowboardeiji” oziroma deskarji na snegu, so zadnja leta iz sive povprečnosti že prišli v ospredje. O navadnih smučarjih nimajo nič kaj prijaznega mnenja. Po njihovem so le - ti zastareli, ker se pač ne znajo dovolj zabavati na snegu. Tudi “snovvboarderji” se delijo v dva različna tabora. Na alpince; te srečamo predvsem na urejenih progah različnih smučišč. Fantje in dekleta se pri tem zelo radi postavljajo na robnike in na njih na dolgo ali na kratko vijugajo. Na tekmovanjih se merijo v veleslalomu ali paralelnem slalomu. Za nekatere ostale je vijuganje na urejenih progah pravo dolgočasje. Slednji prisegajo na prosti slog vožnje ali “freestyle”, vragolije in zabavo na urejenih in neurejenih terenih, predvsem na skoke in obrate, med katerimi pa izvajajo še dodatne trike. Njihova oprema je povsem drugačna od tiste, ki jo uporabljajo alpinci. Zlasti opazni pa so zaradi očitno prevelikih oblačil. Freestyleiji so takšni tudi v privatnem življenju. Živijo svobodno življenje in poslušajo drugačno, tršo glasbo. Najpogosteje tekmujejo v disciplini “half pipe” (znana je takšna proga na Rogli), prostem slogu v snežnem kanalu, kjer sodniki ocenjujejo število, izvedbo in težavnost likov. Druga disciplina se imenuje “obstacle course”. Na posebni progi je treba premagati več manjših skakalnic, ovinkov in drugih ovir. Slovenci, ki smo temu športu pričeli namenjati pozornost leta 1991, že dosegamo vidne rezultate tudi v mednarodnem merilu. Med najboljšimi iz našega konca pa so fantje iz Surf & Snowboard kluba Medvedi, ki ima svoj sedež v Grižah in že od začetka meša štrene najboljšim. D.T. ZENSKI ROKOMET V SLOVENSKEM VRHU Pred osmimi leti, ko so v Žalcu ustanovili ženski rokomet, nihče ni niti Pomišljal, da bo doživel tako zavidljiv uspeh. Pet let kasneje so na pobudo staršev ustanovili Zenski rokometni klub, ki ima danes že preko 80 aktivnih igralk vseh starostnih kategorij. Nastopajo v raznih konkurencah; v I. ligi, kjer merijo zelo visoko in sicer v prvo tretino lestvice, kar Pomeni najmanj četrto mesto. Druga ekipa nastopa v drugi državni ligi, kjer je že dve leti suvereno v samem vrhu. Tudi starejše deklice nastopajo v kgi in so tudi v vrhu. V ostalih selekcijah žalčanke nastopajo Po turnirskem sistemu. V nrladinski konkurenci so letos že osvojile naslov državnih Prvakinj. Isto pa velja tudi za uilajše deklice in cicibanke. Res je tudi, da v državni reprezentanci žalčanke nimajo svojih predstavnic, saj na to vplivajo tudi šolske obveznosti, predvsem pa mladost, saj so najstarejše v članski konkurenci stare največ 18 let. Pred njimi je še obilica možnosti za vrhunske dosežke. Povsem drugače pa je v mladinski konkurenci, kjer je kar pet žalčank v državni reprezentanci. Še bolj prepričljivo je v kadetski reprezentanci, kjer tvorijo ogrodje reprezentance, ki se ravno sedaj poteguje za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Tako mlada kot je članska vrsta, pa ne bi bila kos mnogo starejšim konkurentkam, zato so se morali okrepiti še z dvema tujkama in eno Velenjčanko. Mnogo mladih trka na vrata prve ekipe, saj ima številno zaledje v podmladku in čez nekaj let lahko upamo, da bo Žalec postal središče slovenskega Odprto: 9.30 - 13.00 in 15.00 - 19.00, sob. 8.00 - 12.00 ženskega rokometa. Nobena naša ekipa se ne more pohvaliti s tako bogatim podmladkom kot ravno žalska. Naj še dodamo, da mlade ekipe, ne samo moralno, temveč tudi gmotno podpirajo predvsem starši; s prevozi in nabavo opreme, kar pa ni tako majhen strošek. Naše mesto trenutno nima tako močnega podjetja, ki bi lahko prevzelo pokroviteljstvo nad klubom. Podpira jih le nekaj manjših podjetij, zato se vedno znova soočajo s številnimi finančnimi težavami. Ne skrivajo pa tudi nezadovoljstva, saj naša družba daje vse manj za vrhunski šport. Kot je znano je v naši občini poleg rokometa vrhunska še košarka na Polzeli, ki se prav gotovo bori s podobnimi težavami. Oba kluba dobro občutita, da so sredstva, ki se jih namenja za telesno kulturo, iz leta v leto manjša. Bo morda kdaj le bolje? Kljub svoji mladosti igralke niso omahljive. Takoj ko so se pojavile v slovenskem prostoru so pričele žeti zavidljive rezultate. Pa poglejmo nekaj zavidljivih rezultatov, ki so jih igralke, kljub svoji mladosti, dosegle: V sezoni 1992-1993: 10. mesto v I. državni ligi 2. mesto na državnem prvenstvu mladink 1. mesto v konkurenci kadetinj 1. mesto na državnem prvenstvu mlajših deklic 2: mesto v konkurenci starejših deklic. Naslednje leto v sezoni 1993-1994: 9. mesto v I. državni ligi 1. mesto v II. državni ligi 1. mesto v državnem prvenstvu mladink 2. mesto na državnem prvenstvu mlajših mladink 4.-6. mesto na državnem prvenstvu starejših deklic in 1. mesto na državnem prvenstvu mlajših deklic. V novi sezoni 1994-1995 pričakujejo še boljše ali vsaj enake rezultate: v /. ligi se članice vse bolj utrjujejo na 4 mestu, v II. ligi so trenutno vodilne. Mladinke so postale državne prvakinje za letošnjo sezono. Tudi v vseh ostalih konkurencah računajo na sam vrh. Vse to je plod dela igralk in neutrudnega in polnega zanesenjaštva vodstva ter staršev, trenerskega tima, zato jih je potrebno še naprej podpirati in dodatno motivirati. Vsaj tako rezultati verjetno ne bodo izostali! I.J. NA ŠMOHOR “ko vabi Start pohodnikov je od 7. do 10. ure pri lipi nad samopostrežno trgovino v Debru. Sledi prevzem evidenčnih kartončkov (tisti, ki jih že imate, jih prinesite s seboj) in spominske značke. Nato sledi še eno uro in pol hoje na Šmohor. Kulturni program in glasba domačega ansambla. Planinci iz Savinjske doline lahko gredo iz Liboj ali Zabukovice in bodo kartončke dobili na Šmohorju. VZNEMIRLJIVA AZIJA Kako naj se je človek loti? Pred zemljevidom te neznanske celine se zmedeš. Se bolj 'pa si zmeden, ko si pred njenim pragom. Spominjam se, da sva bila v Ismaniji. Na onem bregu prekopa je torej Azija? Neverjetno... Pa v Nomeju, pred Beringovo ožino, spremenjeno v ledeno ploščo, da bi jo lahko kar peš primahal na ameriško celino, je torej tam še vedno Azija? Resnica, vznemirljiva resnica je ta, da je Azija blizu, neverjetno blizu nas, ali pa prav zelo oddaljena. Lotimo se je z dobrega, nam najbližjega, najprijetnejšega, najbolj vznemirljivega konca. Torej na pot v Istanbul, na tisti Vzhod, ki so ga optimistična pokolenja krstila za Bližnjega. REKA, KI JI PRAVIMO BOSPOR Turčija se je v zadnjem četrtstoletju tako hitro razvijala, da bi moral človek vsakih šest mesecev popravljati, kar je prej pisal o njej. Ko sem prvič - s prijateljem Igorjem - stopila v Istanbul, je bil s Kairom najbolj hrupna prestolnica na svetu. Vračava se devet mesecev pozneje, pa je najtišja. Kulturna, družbena in gospodarska nasprotja sedanje Turčije se najbolj kažejo ravno v velikih mestih, predvsem pa v Carigradu. Ta je neuradna prestolnica Turčije - dežele, v kateri še zdaj, po več kot štirih desetletjih industrializacije in pospeševanja gospodarstva, živi in dela na deželi skorajda polovico vsega prebivalstva. Istanbul pomeni za evropske obiskovalce s svojo mešanico 5,5 milijona prebivalcev različnega narodnostnega izvora, družbenega položaja in veroizpovedi, s svojimi bučnimi bazarji, hrupnim in zmedenim prometom, z vsiljivimi vonjavami "in glasovi ter nepozabno silhueto neštetih kupol in minaretov most v Azijo, vhod v svet tuje, nenavadne kulture - v Orient. Istanbul se namaka v vodi in nas mirno pričakuje, hladi se na svojem pragu. In to je prag Azije. Tako vsaj trdi zemljepisje. Te morske ožine vsega skupaj dvestopetindvajset kilometrov dolge - ločijo pač dve celini. Vsi atlasi soglašajo. Le turški atlas tega ne priznava, edini, poglavitni, ki je prizadet. Popolnoma nova Zahodna usmerjenost Turkov je tako čvrsta, da so pripravljeni od zgodovine in zemljepisja dalje zanikati vse kar počez. Nikar torej ne zini pred njimi nesrečne besede: “Azijska Turčija”. Se zmeraj “Mala Azija”. Zapomnite si, 96 % narodnega ozemlja, ki je po nesreči zablodilo na slabo stran Bospora, se imenuje Anatolija! Na Bosporu. Lep, idiličen izlet štirindvajset kilometrov daleč, traja pa dve uri. Toda vdava se vsaki skušnjavi in se spotoma petkrat ustaviva ter nadaljujeva pot z naslednjo ladjo. Te dvokrovne obalne ladje, na katere se vkrcaš na valujočem mostu v Galati, so istanbulske predmestne železnice, množica uradnikov in delavcev v čepicah potuje z njimi tudi do šestkrat na dan. Sedijo na raztrgani plišasti prevleki klopic, z vidnim olajšanjem takoj sezujejo evropsko obutev, prebirajo jutranji list Cumhuryiet ter srebajo svoj prvi kahve, gosto turško kavico, zelo slajeno in vedno nekako plehko, ali zlati čaj, s katerim postrežejo v steklenih kozarcih. Vse do svojega cilja kar naprej grizljajo, smrdljike, pražene mandeljne, posušeno seme lubenic, s sladkorjem napudrane lokume ali okrogle kruhke, posejane s sezamovimi zrnci. Čeprav sta Istanbul in njegov Bospor v višini Neaplja, njuno podnebje ni več sredozemsko: Govorim o podnebju, pa nimam prav. Ali niso v Turčiji stokrat ponovili: “Istanbul nima podnebja.” Istanbul pozna le dva vetrova. Sušeči in vroči hamsin, ki prihaja iz sirske puščave, in ledeno burjo ruskih step. Tako leze Bospor v rosni in evropski jutranji svetlobi, počasi leze skozi svoj dolgi zeleni predor, tu in tam obrobljen s koji, naselbinami, ki se imenujejo Kandili, Ortakoy, Yenikoy, Cubuklu. Da ni minaretov mošej - ki so na deželi pogosto prav preproste hišice - in pološčenih lesenih hiš, ki jim je čas spremenil barvo, in da niso njihova okna ponekod še okrašena z muharabiehi, bi se zdele te naselbine skoraj takšne kot pri nas. Na pol poti po Bosporu, tu kjer se bregova zopet stisneta - brž se spet izkrcajmo - tu stoji najbolje ohranjena, najvažnejša trdnjava ožin, grad Rumeli Hissar. Postavil ga je na evropski breg sultan Mehmed II. In prav tukaj je pred petindvajsetimi stoletji sedel Darej na prestolu in ogledoval svojo vojsko, sedemsto tisoč, ki je korakala po mostu iz čolnov čez vodo v napad proti Grčiji. Most čez Bospor je resnično znamenitost sam po sebi. Dolga stoletja so sanjali o premostitvi Bospora. Med načrtovalci takega mostu sta bila tudi Michelangelo in Leonardo da Vinci, toda bosporski most je bil končan šele leta 1973. Ima razpon 1560 metrov in je četrti najdaljši viseči most na svetu. Dalje se začenja Gornji Bospor. Terapia, Buyuk Dere, Saryer, področje hotelov, dobrih starih počitniških hotelov iz leta 1900. Tu se Poleti naselijo poslaništva in istanbulska visoka družba. Obedovati morava. Ustaviva se v eni izmed nabrežnih lokand. Najprej mezete, predjedi s kockami belega sira, črnimi olivami v oljni kopeli, fižolom, kosci prekajenega slanika, mezgovim kaviarjem in dolmo, nadevanim vinskim listom, kuhanim na olju. Mezete smo Poplaknili z vodko, limoninim sokom ali pa z domačo raki, k kateri pa Turki pijejo čašo hladne vode posebej. Požirek janeževega alkohola, požirek vode. Po teh zabavicah za grlo se lotiva siskebaba, klasičnega ražnjiča iz jagnjetine, ali boreksov, cvrtja z mesnim ali sirovim nadevom. Potem krona vsega, jogurt ali baklava, °d katere se cedi med. Srebava vrelo kavo. Tako in Pokvarila sva si prebavo,.. Dalje ne pojdeva. Pustiva svež Vetrič, ki prihaja od ondod in se imenuje prikupno melten, m se vrneva v Istanbul v mraku, ki vrača Orientu, mošejam s kupolami in zašiljenimi minareti skrivnostno lepoto, katero jim beli dan odvzame. Noč je zdaj polna hladne sence. Svetilka na klunu ladje širi vlažno svetlobo. Mahoma je zelo lepo. BIZANC, CARIGRAD, STAMBUL OZIROMA ISTANBUL... Taka imena je v zgodovini dobil Carigrad, eno najbolj očarljivih in čarobnih mest na svetu, mesto na vzhodu v sodobno Turčijo in Malo Azijo. V 4. stoletju je bil nova prestolnica Rimskega cesarstva in nato srce krščanskega Bizantinskega cesarstva od leta 1453. V njem si podajata roki Evropa in Azija, kajti bosporski preliv, ki deli mesto, je hkrati tudi živa vez med tema celinama. Kakor je Bospor mrtev, tako je Istanbul živ. Vnaprej slutiš veliki spektakel. Naj nosi danes še tako lep suknjič, ostal je še vedno Carigrad in Bizanc, jutrovska prestolnica. Najlepši pogled na Istanbul je pač z vode, kjer se stikata Bospor in Zlati rog, pri vhodu v pristanišče. Mesto, ki se v redih vzpenja na svoji sivini, tvori nekakšen čudovito umazani kup. Z višave svojih sedmih gričev se vali Istanbul proti vodi, ki je resnično njegov pravi čar. V vsaki najmanjši reži obzoija deset, dvajset, trideset mošej, poloblastih kupol med visokimi minareti, tankimi kot svinčniki, resnično tako tankimi, da jih lahko zamenjaš z ladijskimi jambori, če jih gledaš z vode. Vsega štiristopetindvajset mošej, sivih kupol. Današnji Istanbul je hkrati moderen in večen, nastal je iz združitve razsežnega, od treh strani z vodo obdanega orientalskega bazarja in buildinga odličnih mestnih četrti. Istanbul je živahno svetovljansko mesto. Podnevi hrumi po njem avtomobilski promet, ponoči pa se od povsod oglaša rožljanje z gorjačo in predirljivo piskanje, s katerim se naznanjajo bekci - babe (nočni čuvaji). Skozi reko avtomobilov se prebijajo prepolni taksiji -Turki jim pravijo dolmu, kar so povzeli po dolmi (polnjeni zelenjavi, značilni jedi turške kuhinje). Med mnogojezično množico se pretikajo hamali (nosači) z visoko nakopičenimi tovori, povezanimi z arkaluki (usnjeni jermeni). Turki se zdaj oblačijo po evropsko, toda prebujanje islamskega fundamentalizma je nekaj žensk že pripravilo do tega, da so se spet zavile v vse zakrivajoče črno ogrinjalo. V vrtincu Istikal Caddesi, glavne ulice, bobnijo drveči tramvaji, in spričo množice krog in krog na njih visečih potnikov ne razločiš, ali so rumeni; v večini sami moški. Tu je sarabanda . taksijev. Trobijo! Prizorček na cesti, ob katerem bi Slovenec tulil. Bencinske črpalke niso vzdolž pločnikov, ampak “pritrjene” na pročelja hiš. Istanbul, mesto na dveh celinah, del ga je v Evropi, del pa v Aziji. Okrog leta 660 pr.n.št. so tu ustanovili grško kolonijo Bizanc (Byzantion), rimski cesar Konstantin Veliki je leta 330 n.št. mesto preimenoval v Konstantinnopolis (Konstantinovo mesto) in ga povzdignil v prestolnico cesarstva; leta 395 je postalo prestolnica Vzhodnorimskega (Bizantinskega) cesarstva; leta 1453 so ga zavzeli Turki in postalo je Istanbul; od takrat, do leta 1923 je bilo prestolnica turškega imperija; zdaj je največje in gospodarsko najmočnejše mesto Republike Turčije. Njegov sloves in moč, ponazorjena tudi v slovenskem imenu Carigrad, izvirata že ves čas iz njegovega položaja na stari trgovinski in vojaški poti med Evropo in Azijo. Zaliv Zlati rog, ki se iz Bospora zajeda v evropski del Istanbula, velja za najboljše naravno pristanišče na svetu. Morje je neločljivi in nepogrešljivi del mesta. Na njem se gnetejo trajekti in vodni avtobusi in ribiške ladjice. Na nekaterih ribiških ladjicah, privezanih ob obali, pečejo ribe za prigrizek mimoidočih, ribarnice pa so polne svežega ulova. Prihodnjič: zgodovina, zgradbe, imperiji AvtO' 63310 Žalec ŠLANDROV TRG 2 Tel.: (063) 712-166 fax: 714-157 KVIK PRODAJALNA ROBERT DOBOVIČNIK Prodija gum in alu-platišč: MICHELIN, GOODVEAR, DUNLOP, SEMPERIT HANKOOK, SAVA (brezplačna montaža) Avtoaparati BLAUPUNKT in zvočniki PIONER Pokrovi koles - garnitura 2.690 SIT Metlice ali gumice brisalcev Meglenke - par 2.980 SIT Magnetni prtljažnik (ski + board) 9.900 SIT De/, čas: 9.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00. Sobota 9.00 - 12.00 IZ POLICIJSKE BELEŽKE Pisatelj Alojz Rebula je nekoč zapisal, da je Savinjska dolina slovenski Kaan-an tj. obljubljena dežela. To bi mogoče lahko trdili, ko so tod z vozovi tovorili sol iz Trsta na Dunaj in ko so ljudje tod potovali peš in s kočijami. Žal pa danes v naši dolini ni več tako. Ker je časopis danes prvič pred vami, smo zbrali dogodke v zadnjih treh tednih, ki pa niso nič kaj spodbudni. Pa poglejmo kaj so zapisali v svoje beležke policisti v naši občini. Prometna problematika: 21.02.95: Ob 13.15 uri se je na lokalni cesti v naselju Galicija zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Na vozilu je nastala manjša materialna škoda, ki je ocenjena na okoli 2.000,00 SIT. Iz smeri Železnega proti Galiciji je vozil kolo Hermann Ludwig N., star 69 let, državljan Nemčije. Ko je pripeljal iz desnega nepreglednega ovinka, po strmem klancu navzdol, je pri zaviranju s kolesom padel in se hudo telesno poškodoval. Odpeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. 26.02.95: Ob 16.00 uri se je na lokalni cesti v naselju Griže pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilih pa je nastala materialna škoda, ki znaša 450.000,00 SIT. 38 letni Ervin B. iz Pongraca je vozil osebni avtomobil v naselju Griže iz smeri Griž proti Zabukovici. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše 118/a, v levi oster nepregleden ovinek, ga je na zasneženem vozišču zaneslo desno izven vozišča v potok Artišnica, kjer je vozilo obstalo na strehi. Pri tem se je 38 letna sopotnica Edita B. prav tako iz Pongraca hudo telesno poškodovala in bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnico Celje, kjer je ostala na zdravljenju. 26.02.95: Ob 20.40 uri se je izven naselja Gomilsko pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo in dve osebi lahko telesno poškodovani, na vozilih pa je nastala materialna škoda, ki znaša 550.000,00 SIT. 19 letni Gregor K. iz Kranja je vozil osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Žalcu. Ko je pripeljal izven naselja Gomilsko, je zapeljal na levi vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 52 letni Emil Milan P. iz Ljubljane. Pri trčenju je bil voznik Gregor hudo telesno poškodovan, medtem ko sta bila voznik Emil Milan in sopotnik v Gregorjevem vozilu 19 letni Marko K. iz Vodic lahko. 04.03.95: Ob 15.40 uri se je na lokalni cesti, ^ izven naselja Gotovlje pri Žalcu , zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, 'na vozilih pa je nastalo za okoli 100.000,00 SIT materialne škode. Iz smeri Gotovelj proti Sv. Jedrtu je kolo z motorjem vozil Anton R., star 34 let iz Velike Pirešice. Ko je pripeljal v desni, oster, nepregledni ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila Bojan G., star 36 let iz Petrovč. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik kolesa z motorjem Anton R. hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom pripeljan v bolnišnico Celje, od tam pa še istega dne v klinični center v Ljubljano. Druga kazniva dejanja in nesreče: 13.02.95: V noči na 13.02.95 je neznanec na silo odprl hladilnik na benzinski črpalki v Šentrupertu in iz njega ukradel več kosov čokolad, peciva, steklenico Whisky-a in šampanjca. Z dejanjem je Petrol oškodoval za okoli 12.000,00 SIT. 15.02.95: Ob 13.15 uri se je na poti iz šole proti domu 10 letni otrok ustavil pri postavljeni kamp prikolici v Železnem. Prikolica je bila postavljena na travniku in je služila kot vikend. Med igro z vžigalicami, katere je prižigal in metal po tleh, se je vnela suha trava od koder se je ogenj razširil na deske in camp prikolico, ki je zgorela v celoti. V požaru je nastalo za okoli 100.000,00 SIT materialne škode, za kolikor je oškodovan Slavko G. iz Maribora. 17.02.95: Tega dne, okoli 03.45 ure, je neznanec razbil izložbeno okno na urarstvu Polajžer v Žalcu in iz izložbe ukradel osem ročnih ur različnih proizvajalcev. Z dejanjem je Marjan P. oškodovan za okoli 250.000. 00 SIT. 18.02.95: Ob okoli 00.50 uri so pričela goreti vhodna vrata v frizerski salon Ha rdi na Šlandrovem trgu v Žalcu. Požar v katerem je nastalo za okoli 35.000. 00 SIT materialne škode je izbruhnil zaradi pregrevanja električnih vodnikov ventilatorja nad vhodnimi vrati. Zaradi hitre intervencije gasilcev iz GD Žalec se požar ni razširil na celotni objekt. 19.02.95: Preko noči iz 18. na 19.02.95 je NN storilec vlomil v mizarsko delavnico last Jožefa P. iz Pirešice. Iz delavnice je odtujil 9 komadov različnega električnega orodja za obdelavo lesa znamke Black & Decker ali Elum. S tem dejanjem je povzročil za približno 200.000,00 SIT škode. 20.02.95: Preko vikenda je neznani storilec na parkirišču v Gotovljah vlomil v tovorni avtomobil - furgon in iz vozila odtujil sir in žvečilni gumi. Z dejanjem je oškodoval podjetje ARKA iz Petrovč za okoli 30.000. 00 SIT. 20.02.95: Neznani storilec je v času od 17. do 20.02.95 prišel do kozolca v bližini stanovanjske hiše v Pirešici. Tu je iz tam parkiranega traktorja demontiral akumulator znamke Vesna, rdeče barve, žaganj ač in filter za nafto. S tem dejanjem je neznanec lastniku Alojzu D. povzročil za okoli 70.000,00 SIT materialne škode. 21.02.95: V noči na 21.02.95 je neznanec iz odklenjenega prtljažnika osebnega avtomobila, ki je bil parkiran v Žalcu, na ulici Rista Savina, ukradel dve kovinski kaseti ^ z orodjem in Januša R. iz Žalca oškodoval za okoli 80.000,00 SIT. 22.02.95: Ponoči so neznanci na parkirnem prostoru v bližini gostišča Hren v Vinski gori poškodovali avtobus podjetja Koratur iz Prevalja. Pri tem so zvili nosilce brisalcev, odtrgali reg. tablico, štiri luči, odlomili luč za meglo, predrli gumo, zlomili bočna smerokaza, po celotni dolžini naredili globok ris z ostrim predmetom, prerezali električne vodnike in oba klinasta jermena, cev za dovod goriva in jekleno vrv stranskih vrat. Z dejanjem so oškodovali lastnika za okoli 200.000,00 SIT. 22.02.95: Tekom noči so neznanci vlomili v osnovno šolo v Vinski gori. V objektu so povzročili pravo razdejanje, saj so razmetali knjige, po tleh raztresli kakav in cedevito, videorekorder so treščili ob tla, enako pa se je zgodilo tudi računalniku z monitorjem in tipkovnico. Prizanesli niso niti sintesyzerju ter kasetofonu. Z dejanjem je Osnovna šola Vinska gora oškodovana za okoli 150.000,00 SIT. 28.02.95: Tega dne okoli 16.15 ure, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v kraju Železno, občine Žalec. V požaru je zgorelo celotno gospodarsko poslopje, velikost 10 x 6 m, v katerem je bilo seno in listje. Nastalo je za okoli 4.000.000,00 SIT materialne škode, za kolikor je oškodovan lastnik Stanislav P. iz Železnega. Poleg številnih domačinov so požar gasili tudi gasilci iz Žalca, Pemovega, Šešč, Griž, Šempetra in Ločice. Vzrok požara je bila otroška igra. 05.03.95: Janez K. iz Celja se je okoli 04.00 ure peljal s svojim osebnim avtomobilom znamke JUGO 45 KORAL iz smeri Celja proti Žalcu. V bližini križišča za Ložnico se mu je vozilo pokvarilo - ugasnil je motor. Ko je voznik dvignil pokrov motorja je motor pričel goreti. Ogenj je pogasil z gasilnim aparatom mimo vozeči voznik. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi iztekanja bencina mimo vplinjača po vročem motorju. Nastala materialna škoda znaša okoli 60.000,00 SIT. FENOMEN ODVISNOSTI___________ KDO JE PRAVZAPRAV ALKOHOLIK? Odgovor na vprašanje, ki je hkrati tudi naslov tegale pisanja, je za stroke, ki se ukvarjajo s fenomenom takšnih ali drugačnih odvisnosti, lahko zelo enostaven, predvsem pa objektiven. Predvsem drugačne odgovore pa lahko pričakujemo od ljudi, ki so tako ali drugače z alkoholom in alkoholizmom povezani. Nihče od pijancev, ki jih je po nekaterih podatkih v Sloveniji že blizu dvesto tisoč, seveda ni alkoholik. Vsakdo lahko najde nekoga, ki pije več in pogosteje, spi v obcestnih jarkih, domov pa se vrača - v kolikor sploh še ima dom -potolčen, strgan in z izsušeno denarnico... Za splošne zdravnike v glavnem velja, da je alkoholik vsak, ki pije več od njih; spodobne matere in gospodinje pa nemalokrat rade žalijo svoje sicer marljive može, ki se ga včasih nalezejo, s pijanci, pijandurami in podobno. Resnica je seveda drugačna. Vsaka odvisnost, pa najsi gre za tabletomanijo, nimfomanijo, narkomanijo, alkoholizem... je celovit socialno medicinski Problem, torej svojstven patološki (bolezenski) proces, ki je hkrati bolezen v pravem Pomenu besede in življenjski slog, ki ga kot trpljenje doživljajo odvisnikovi svojci; nenazadnje pa trpi predvsem odvisnik sam. V nadaljevanju tega pisanja hom skušal nepristransko utemeljiti v prejšnjem odstavku Podane trditve v prid boljšega razumevanja obravnavanega Problema, ki se ga, čeprav je bolezen, še vedno ocenjuje skozi moralno ali etično optiko, same odvisnike pa marsikdo zre s Prezirom, zaničevanjem..., namesto, da bi skušal po svojih močeh pomagati. In Slovenci morda bolj kot kdorkoli pri reševanju problema odvisnosti, ki pa mora priti s pomočjo ustreznih strok predvsem iz vrst vseh, ki smo bili ali pa smo še s tem problemom usodnostno povezani. Skratka, zgodovina alkoholizma je stara najbrž toliko, kot je staro človeštvo. Najbrž je človek že v sivi davnini okusil opojne učinke posameznih rastlin, v tem primeru soka grozdnih jagod, katerega sladkor se skozi proces vretja spremeni v alkohol (etanol). Vse opojne snovi so sprva najbrž uporabljali več ali manj v obredne ali magične namene s ciljem, da bi dosegli mistična stanja, v katerih naj bi se odstrla koprena materialnega sveta. Marsikatere sekte in kulti v raznih tradicionalnih kulturah to počno še danes. Kdaj in kako pa je tovrstno uživanje opojnih snovi pri posameznikih preraslo v odvisnost v pravem pomenu besede, pa je težko reči. Znano je, da so različne stare kulture poznale problem alkoholizma in se skušale zoper njega boriti: Špartanci so, po ukazu kralja, pijancem sekali roke ali noge, muslimani sploh ne uživajo alkohola, saj je Islam zgodaj dojel njegovo škodljivost... Zametki misli, da je alkoholizem pravzaprav bolezen, so se privihrat pojavili v rimskem imperiju in žal, z njegovim propadom za skoraj dve tisočletji utonili v pozabo. Mračnjaštvo Srednjega veka je pijance spet obravnavalo kot izprijence, zlobneže... in jih na ustrezne načine kaznovalo. Kako pa je znova zaživelo pojmovanje alkoholizma kot bolezni, pa si boste lahko prebrali v naslednjem nadaljevanju. Daniel ben Akiba TAROT VEDEŽEVANJE, IGRA S KARTAMI ALI ZEMLJEVID DUŠE? Zadnja leta smo lahko priče dogajanju, ki ga lahko označimo kot Nova Doba (New Age). Gre torej za intenzivno povečanje zanimanja za mejna področja znanega, torej za ezoteriko, okultizem.., kar vse več ali manj sodi v domeno tako imenovane duhovnosti. Podroben opis fenomena New Age bi nedvomno presegel namen pričujočega pisanja; morda o tem kdaj drugič. Vsekakor pa bodo bralci, ki se četudi samo iz radovednosti ali mode ukvarjajo z novodobno duhovnostjo, slej kot prej naleteli na pojem, ki zveni dokaj skrivnostno in sodi v dediščino bogate zakladnice ezoterične tradicije Zahoda: TAROT. Na prvi pogled gre za snopič kart, v veliki meri podobnih tistim, ki jih uporabljamo za igranje popularnega taroka. Omenjena podrobnost seveda ni naključje, saj se je po vsej verjetnosti tarok razvil iz Tarota, kar lahko razberemo že iz samih imen obeh kompletov kart. Na vprašanje, kje in kdaj je nastajal Tarot, pa je pravzaprav izredno težko odgovoriti, saj obstaja več teorij ali bolje -domnev. Nekatere od slednjih iščejo izvor Tarota v stari egipčanski kulturi, druge v najstarejših časih indijske civilizacije... Avtorju teh vrstic pa je najbolj pri srcu iskanje izvora Tarota v (za znanost nepreverjenih) tisočletjih kulture, ki je cvetela v Atlantidi. Slednja naj bi se, po eni od legend, pogreznila v morje -današnji Atlantski ocean. Vse takratno znanje naj bi bilo zajeto - in osebno trdim, da tudi je - v Tarotu. Dejstvo je, da lahko ena slika s svojo likovno in simbolno govorico nadomesti tisoč besed, zato je nek znamenit ezoterik nekoč zelo avtoritativno izjavil, da bi človek, ki bi bil dvajset let zaprt v celici sam s kompletom Tarota, osvojil vse znanje Univerzuma oziroma Zavesti, seveda ob pravilni uporabi omenjenih kart. Kakorkoli, na zahodu je postal Tarot domena bogatih plemičev in okultistov nekje v petnajstem stoletju po Kristusu. Slo je za ročno poslikane karte neprecenljive umetniške vrednosti; kasneje pa je z iznajdbo tiska, postal Tarot dostopen tudi vsem ostalim, ki jih je privlačil. V nekaj kratkih nadaljevanjih bom skušal na kratek in poljuden način približati vrednosti Tarota in možnosti njegove uporabe v nadvse konkretne namene vsem, ki vas zanima okultizem, hkrati pa se bom potrudil vzbuditi zanimanje tudi pri tistih, ki se prvič srečujete s tovrstno problematiko. Veijemite - Tatot si vašo pozornost nadvse zasluži. (se nadaljuje) r n Foto atelje za barvno in čmobelo fotografijo Prodaja albumov in fotoaparatov NOVOST V NAŠI PONUDBI: fotokopiranje ŽALEC Šlandrov trg 9 Tel.: 063/ 712-252 Potrebujemo pomoč in podporo Danijel Bedrač, socialni delavec, terapevt za zdravljenje odvisnosti orehe in sneg. Pomastimo in pomokamo okrogel obročast model. razrežemo na S kosov. Sestavine: 10 clng sesekljanih orehov. ce ino e. rg P)'ašk; POST PRIPRAVA NA PRAZNIK S pepelnico se je pričel štirideset dnevni post, ki traja vse do naj večjega krščanskega praznika - Velike noči. Post je čas v katerem naj bi se vsi verniki postili in se tako pripravili na obhajanje veliko nočne skrivnosti. Katoliška cerkev ni sprejela svoje verske “vaje” samo kot dediščino stare zaveze, ker so se Judje postili dvakrat tedensko. Post na pepelnico je spomin na izdajo Kristusa, v petek pa njegovo smrt na križu. Odločitev, da naj čas pokore traja štirideset dni, je posnemanje Kristusovega zgleda. Pred svojim javnim delovanjem si je namreč naložil štirideset dnevno pokoro. Na to so vplivali še drugi pomembni dogodki v zgodovini odrešenja. Izvoljeno ljudstvo je štirideset let potovalo skozi puščavo v obljubljeno deželo. Štirideset dni in štirideset noči je bil Mojzes na božji gori v Jahtevejijevi slavi, da mu je dal na kamniti plošči s postavo in zapovedjo za pouk ljudstva. Goljat je štirideset dni izzival Izraelce, dokler ga ni štirideseti dan premagal David. Prav tako je prerok Elija štirideset dni okrepljen s čudežnim kruhom potoval do božje gore Horeb, kjer se je srečal z Bogom. Štirideset dni je minilo tudi od Kristusovega vstajenja do vnebohoda. Čas štiridesetih dni je božjemu ljudstvu postal tako znamenje duhovnega boja in zmage, preizkušnje in blagoslova, žalosti in vesele tolažbe. Postni čas je bil od vsega začetka čas intenzivne duhovnosti. Leon Veliki je postni čas imenoval velike duhovne vaje vse cerkve. Vse spokorne vaje so bile usmerjene na doživljanje Kristusove velikonočne skrivnosti. V tem času so skrbeli ne samo več, temveč tudi za boljšo molitev. Veliko so brali in razlagali Sveto pismo. Posebna značilnost je bila tudi postno pridiganje. V tem času so pridigali celo na javnih krajih. Bogoslužje postnega časa pripravlja na obhajanje velikonočne skrivnosti katahumene in vernike. Postni čas ima dvojno vlogo. Z ene strani v njej spreminjamo krsta oziroma se nanj pripravljamo, z druge pa post s pokoro pripravi vernike na obhajanje velikonočne skrivnosti. Verujoči naj bi v tem času bolj vneto poslušali božjo besedo in se z večjo gorečnostjo posvetih molitvi. V tem času naj bi bolj poglobili svoje krščansko življenje. Od pepelnične srede do svetega tridnevja traja čas spreobrnitve. Že s samim krstom je vsa krščanska skupnost in vsak njen član poklicana k postu in globji duhovni prenovi. Cerkev še vedno pojmuje postni čas kot velike duhovne vaje in to ne samo za posamezne izbrance, temveč za vse božje ljudsto. Resnično notranje spreobrnenje mora spremljati tudi zunanje delo - odpoved, zatajevanje, dejavna ljubezen in podobno. Pokora postnega časa ima veliko globji smisel kot samo odpoved nečesa ali nečemu. Je notranje spreobrnenje, ki se mora razodevati tudi na zunaj. Ljubezen do Boga se mora razodevati v ljubezni do vseh ljudi. Bogoslužje postnega časa ne zahteva v prvi vrsti zunajega dela pokore, temveč pravilno notranjo usmeritev, za kar pa je nujna pokora, post, ljubezen do Boga in do bližnjega, ter pomoč potrebnim. Pri tem se moramo zavedati, da ne živimo samo za sebe, ampak tudi za Boga, ki nas je vzljubil, pa tudi za bližnje in druge ljudi. (Po Slovencu 1.3.1995) POSTNA POSTAVA ZA LETO 1995 Na pepelnično sredo smo začeli postni čas - pripravo na Kristusovo in naše vstajenje. Naj bo post za vsakega izmed nas čas milosti, čas duhovne poglobitve, spokornosti in dobrih del. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti: L) Post, ki je v tem, da se le enkrat na dan do sitega najemo in zdržek do mesnih jedi na pepelnično Sredo in veliki petek. 2. ) Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. 3. ) Zdržek od mesnih jedi veže vernike, ki so izpolnili 14. leto, post (da sc smemo le enkrat na dan do sitega najesti) pa veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Kadar je na petek praznik, cerkveni ali državni'ali kakšna slovesnost v dužini (poroka, pogreb), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava zunaj postnega časa. (Po Družim 25.2.1995) Galicija: ž.c. nedelja: 7.00, 10.00 praznik: 7.00, 18.30 Pemovo: nedelja: 8.30 praznik: 17.00 Gotovlje: ž.c. sobota: 17.00 nedelja: 7.00, 10.00 praznik: 7.00, 17.00 Jedert: nedelja: 1. ned. 10.00 praznik: 17.00 Griže: ž.c. nedelja: 7.15, 10.30 praznik: 9.00 Liboje: nedelja: 9.00 praznik: 18.00 Petrovče: nedelja: 6.30, 8.00, 9.30 praznik: 8.00, 9.30, 18.00 Polzela: sobota: 17.30 nedelja: 7.00, 9.00, 10.30 praznik: 7.00, 10.30 Šempeter v Sav. dol.: nedelja: 8.00, 10.00 praznik: 8.00, 18.00 Žalec: sobota: 18.00 nedelja: 6.30, 8.00, 10.00 praznik: 6.30, 10.00, 18.00 DEKANIJA BRASLOVČE Braslovče: ž.c. nedelja: 7.00, 9.30 praznik: 7.00, 9.30 Letuš: nedelja: 1. in 3. zim. č.: 10.45 pol. č.: 8.15 Gomilška: ž.c. sobota: 17.00 nedelja: 8.00, 10.00 praznik: 8.00, 17.00 Šentrupert: nedelja: 2. v mes.: 10.00 praznik: 17.00 Marija Reka: Prebold: Andraž nad Polzelo: nedelja: 8.00, 10.30 praznik: 8.00, 17.00 Jurij ob Taboru: nedelja: 7.00, 10.00 praznik: 7.00, 17.00 Šmartno ob Paki: ž.c. sobota: 17.00 nedelja: 7.00, 10.30 praznik: 7.00, 17.00 Gorenje: nedelja: 8.30 praznik: 8.30 Vransko: nedelja: 7.00, 9.00, 10.30 praznik: 7.00, 9.00, 17.00 Stran 23 CVENK d.O.O. Šempeter Šempeter v Savinji doHni 28 VSE ZC COSTIHCE / i k \ f 1 r| 1 '| Steklovina Porcelan Nerjaveča posoda Jedilni pribori ■/: -V: Namizni prti Dozatorji \ Plastika „„«—5*'*'*' „}SSS1" i e pnlfuruKcma Qim. Hmezad GOLDIMG Slaščičarni Žalec: tel.: 063/ 711 147, fax: 714 192 Šentjur: 063/ 743 503 Odpiralni čas: od 8.00 - 20.00 Nudimo vse vrste peciva! Sprejemamo naročila za torte in pecivo. Hmeljarska 2, Žalec, tel.: 063/ 714 170 Odpiralni čas:- 7.00 21.00, nedelja 10.00 - 16.00 Nudimo: vsak dan sveže malice nedeljska kosila vse vrste jedi in pijač organiziramo in izvajamo vse vrste praznovanj Veselimo se vašega obiska ! Moško in žensko frizerstvo CTGTCT&L Malgaj Terezija Pečnikova ul. 4, Žalec tel.: 063/ 713 773 V našem salonu postanejo ženske lepše in samozavestne, ker lepoto ustvarjamo skupaj z LORŽAL TECHNIQUE PROFESSIONNELLE Pariš. Vabljeni k obisku! VULKANIZERSTVO REBAH Marka Dobrteša vas 60/a 63311 ŠEMPETER Tel.: (063) 701-501 - montaža in balansiranje avto gum - vulkaniziranje traktorskih in tovornih pnevmatik - izdelava izdelkov iz gume - prodaja plaščev in zračnic Naročilnica Naročam časopis GLAS Savinjske za □ 3. mesece = 600,00 SIT □ 6. mesecev = 1.100,00 SIT □ 12. mesecev = 2.000,00 SIT Ime in priimek: . Ulica::..............Ji... Poštna Št. in kraj: . Datum- ........ . Podpis:... Poiu,te ža,“ AVT0TRG0VINA fcjNBKAnro ( pri TAJČBIRT ) DOBRTEŠA VAS 25, ŠEMPETER, tel.: 701-180 VELIKA IZBIRA GORSKIH KOLES ^ex pri gotovinskem plačilu 12% popust rezervni PELI ROG, TOMOS in OSEBNA VOZILA za plačilo nad 10.000 SIT nudimo 10% popust OGLASI Stran 24 Celje - gledišče D-Per Spoštovani kupci ! \%\ I ^95 Prodajalne da jih obiščete v ter izkoristite marčevski žensko obutev športno obutev l:: ■lil pkiokc^ j±3Lftar ciciban otroško obutev s 4t. 1 COBISS Zavijte v pravo prodajalno - R E DW0 0 D d. o. o. Podjetje za proizvodnjo trgovino in storitve 63312 Prebold Sv. Lovrenc 79 tel.: 063/ 723 - 202 mobitel: 0609/ 619 - 124 LASTNIKI GOZDOV, POZOR! Odkupujemo vse vrste okroglega lesa po konkurenčnih cenah. Plačilo po dogovoru! ' Odkup kostanjeve hlodovine I. in III. kakovosti. Nudimo vse vrste žagarskih uslug po zelo ugodnih cenah. Za večje količine - popusti! Se priporočamo za obisk ali klic telefonsko številko 062! 77S - 707 na KZ BT^ASLOVČ^ KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 721-455 Hmezad ORADBECTIKI POZOR! OPEKA MODUL 1/6 CEMENT ITAL. 450 STREŠNO OKNO 65X112 TERMO OKNO 120X120 BRAMAC Z DOSTAVO CISTERNA ZA OLJE 2000L #BLACKEL DECKER - STARO ZA NOVO - 10% AKCIJSKI POPUST, TER DODATNI POPUST DO 25% ZA STAR APARAT TER MOŽNOST NABAVE BREZ P.D. Z IZJAVO -NA OBROKE. Ugodni kreditni pogoji ! NE POZABITE: 721-455 59,90 579.00 23.987.00 16.800.00 104.00 32.980.00