★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto IV.
Koper, 15. februarja 1950
Štev. 3
VSEBINA
ODREDBA INSPEKTORATA PTT VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE STO
Odredba štev. 11 o izdaji priložnostnih znamk in filatelističnih blokov ob 100 letnici železnice v Jugoslaviji
ODLOK ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 24. Odlok o volivnih imenikih
PREDPIS IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
25. Odredba o dela prostih dnevih
OGLASI IN OBJAVE POPRAVKI
Odredba Inspektorata PTT Vojne uprave JA Jugoslovanske cone STO
ODREDBA ŠT. 11
O IZDAJI PRILOŽNOSTNIH ZNAMK IN FILATELISTIČNIH BLOKOV OB 100-LETNICI ŽELEZNICE V JUGOSLAVIJI
Ob priliki 100'letnice železnice v Jugoslaviji bo Inspektorat PTT z odobrenjem Vojne uprave JA izdal priložnostno serijo znamk v, vrednotah od din 2, 3, 5 in 10 ter filatelističnih blokov od din 10.
Znamke je izdalo Ministrstvo pošte FLRJ v Beogradu, a Zavod za izradu novčanica v Beogradu jih je pretiska! z napisom v rdeči barvi: VUJA — STT.
Znamka od din 2, zelene barve, predstavlja sliko lokomotive, k!i je bila v prometu leta 1849,
znamka od din 3, rdeče barve, predstavlja sedanjo parno lokomotivo,
znamka od din 5, modre barve, predstavlja motorni vlak,
znamka od din 10, oranžne barve, predstavlja električni
vlak.
Na filatelističnih blokih za avionsko pošto je natiskana znamka iz priložnostne serije od din 10 ter pod njo privesek, na katerem so zabeležene letnice 1849—1949 ter simbolični črtež o razvoju železnice, vse v vijoličasti barvi.
Polovica teh blokov je perforirana, druga polovica brez perforacije. Oba bloka skupaj se smatrata kot celota.
Naklada znamk je 20.000 serij ter 10.000 perforlranih in
10.000	neperfariranih blokov.
Znamke pridejo v promet 21. januarja 1950. V prometu bodo do 21. februarja 1950, za frankiranje pa bodo veljavne do 31. marca 1950.
Koper, 20. januarja 1950.
Inspektor: Andïej Rupnik s. r.
Odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora
24
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne
16.	septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
O D L O K
»
O VOLIVNIH IMENIKIH
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Volivni imeniki so javne listine, ki služijo za ugotovitev völivne pravice oseb, ki so pristojne v Istrsko okrožje (Jugoslovansko cono STO), pri volitvah v predstavniške organe ljud-
ske oblasti vseh stopenj. Volivni imeniki so enotni in stalni in se sestavljajo za območje osnovnih upravno teritorialnih enot.
2.	VOLIVNA FRAVICA
2.	člen
Pravico voliti in biti voljen imajo brez razlike glede -na spol, vero, raso, narodnost, poklic in stopnjo izobrazbe vse osebe, ki so pristojne v Istrsko okrožje, kli so izpolnile 18. leto starosti.
Za pristojne v Istrsko okrožje se smatrajo:
1.	osebe, ki so po določbah mirovne pogodbe z Italijo, priloga VI, člen 6, pridobile državljanstvo STO, če so imele na dan 10. junija 1940 domicil na področju sedanjega Istrskega okrožja;
2.	osebe, ki imajo na področju Istrskega okrožja svoj domicil ter izpolnjujejo enega izmed sledečih pogojev:
a)	da so po določbah mirovne pogodbe z Italijo, priloga VI. člen 6, pridobile državljanstvo STO, a ne izpolnjujejo pogoja pod 1. točko tega člena;
b)	da so se rodile na področju STO, a so ga zapustile zaradi nacionalnega allí političnega preganjanja v času italijanske vladavine, ali so potomci teh oseb;
c)	da so rojene na področju bivše Julijske Krajine in vsled svoje zaposlitve prebivajo stalno v Istrskem okrožju najmanj dve leti. To ne velja za osebe, ki bivaijo v Istrskem, okrožju kot predstavniki Federativne ljudske republike Jugoslavije, kakor tudi ne za uslužbence Vojaške uprave JA, v kolikor ti slednji sicer nimajo pogojev po tem členu.
Volivno pravico imajo tudi otroci oseb, navedenih pod točko 2, če so se( s starši alii z enim izmed njih stalno naselili v Istrskem okrožju preden so izpolnili 18. leto starosti.
Smatraj se, da so imele na področju STO domicil na dan 10. junija 1940 (točki 1 in 2a) tudi tiste osebe, ki so bile pred 10. junijem 1940 prisilno odvedene s tega področja po organih tedanjega režima, kakor tudi osebe, ki so služile vojaški rok, ali so bile mobilizirane v italijanski vojski v drugih krajih.
Volivno pravico imajo tudi žene volivnih upravičencev, ki same ne izpolnjujejo pogojev! pod točko 1 in 2.
3.	člen
Volivne pravice nimajo:
1.	osebe, ki so obsojene na izgubo političnih pravic —’ za čais trajanja kazni;
2.	osebe, ki so pripadale bivši italijanski fašistični policiji (OVRA), al|i so bile njeni sodelavci, pa niso bile rehabilitirane ter kot take nimajo, pogojev za pridobitev dražvljanstva STO (mirovna pogodba z Italijo priloga VI, člen 6, točka 4.);
3.	osebe pod skrbstvom.
4.	člen
Volivna pravica se po pravilu izvršuje v tistem kraju, v katerem je volivec vpisan v volivni imenik.
V volivni imenik se1 vpišejo votivni upravičenci v kraju, kjer imajo domiciil. Ce volivni upravičenec nima svojega domicila v območju Istrskega okrožja (2. člen, drugi odstavek, 1. točka), je za vpis pristojen tisti krajevni (mestni) ljudski odbor, v čigar območju je imel volivni upravičenec zadnji domicil. Pri ženah pride v poštev domicil moža (2. člen, zadnji odstavek).
Volivci, ki po razpisu volitev spremenijo svoj domicil, kakor tudi tisti, ki iz upravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo ali uradnim poslom v zvezi z votivnimi dejanji na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v votivni imenik, smejo glasovati v1 kraju, v katerem so na dan volitev, če ležita kraj, ki er so vpisani v volivni imenik, in kraj oziroma volišče, kjer hočejo glasovati, v območju istega ljudskega odbora, za katerega so volitve, in če predložijo potrdilo, da so vpisani v volivni imenik. To potrdilo jim izda na njihovo zahtevo ljudski odbor kraja (mesta), v katerem so vpisani v volivni imenik. Taka potrdila se smejo izdajati od dne razpisa volitev pa do tretjega dne pred volitvami. Pri izdajanju potrdila se v stalnem volivnem imeniku v pripombi označi, da je teij osebi izdano potrdilo o volivni pravici in da bo na dah volitev ta oseba glasovala na drugem kraju.
3.	ORGANI ZA SESTAVLJANJE VOLIVNIH IMENIKOV
5.	člen
Volivni imenik sestavlja krajevni (mestni) ljudski odbor za svoje območje tako, da vpisuje vanj vse osebe, ki imajo volivno pravico po predpisih tega odloka.
Za tehnično pomoč krajevnim (mestnim) ljudskim odborom sme komisija za volivne imenike skupno z izvršilnim odborom okrajnega ljudskega odbora zaposliti sposobne ljudi (učitelje, dijake itd.), ki so dolžni odzvati se temu pozivu.
6.	člen
ali izbrisov. Komisija se sestavi pri okrajnem ljudskem odboru.
Sestavljajo 'jo en sodnik okrajnega sodišča, en član okrajnega ljudskega odbora in en član krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, za katerega območje se imenik sestavlja.
Ciane komisije in njihove namestnike imenuje izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. Njegova dolžnost je, da da komisiji na razpolago potrebne prostore, pomožno osebje in za poslovanje neogibna sredstva.
4.	NAČIN SESTAVLJANJA IMENIKOV
7.	člen
Krajevni (mestni) ljudski odbor, sestavlja in nadalje vodi imenik z neposrednim ugotavljanjen^ na podlagi javnih listin in drugih verodostojnih dokazov.
Organi, pristojni za sestavljanje volivnih imenikov, se lahko pri ugotavljanju volivne upravičenosti posameznih oseb obrnejo na vse upravne in sodne organe, ki imajo dolžnost nemudoma staviti na razpolago potrebne podatke.
8.	člen
Za območje vsakega krajevnega (mestnega) liudskega odbora je samo en volivni imenik, obsežen v enem zvezku.
Ce je v območju enega krajevnega (mestnega) ljudskega odbora dvoje ali več volišč, se za vsako volišče sestavi iz splošnega volivnega imenika poseben volivni imenik za volivce tega volišča.
9.	člen
Nihče ne sme biti hkrati vpisan v dveh volivnih imenikih.
10.	člen	■ / .
Vsak volivni imenik mora imeti te-le rubrike: zaporedno številko, priimek in ime volivca in očetovo ime, kraj in datum rojstva, poklic, pismenost stanovanje (ulica in hišna številka) kraj in pripombe.
11.	člen
Krajevni (mestni) ljudski odbor zaključi volivni imenik tako, da naznači1 datum, ko je bil imenik zaključen, in poleg svojega pečata navede, koliko je v imeniku volivcev in koliko strani ima zvezek, ki vsebuje imenik.
Število volivcev, vpisanih v imeniku, mora biti označeno z besedami.
12.	člen
Razen volivnega imenika izdela krajevni (mestni) ljudski odbor tudi abecedni imenik, v katerega po abecednem redu priimkov vpiše volivce in navede stran volivnega imenika, na kateri so vpisani in zaporedno številko, pod katero, so vpisani.
Ti imeniki morajo biti sestavljeni v dveh enakih izvodih, od katerih enega obdrži ljudski odbor, drugi pa je za komisijo pri okrajnem ljudskem odboru.
Vse spremembe, ki se vpisujejo v volivne imenike, morajo biti na ustrezen način vpisane v abecednih imenikih. Ce se volivni imenik in abecedni imenik ne skladata, velja vsebina volivnega imenika.
Vsak abecedni imenik mora imeti te-le rubrike: zaporedno številko, stran volivnega imenika, zaporedno številko volivnega imenika, priimek in ime volivca in ime njegovega očeta, stanovanje (ulica in hišna številka, kraj) in pripombe.
13.	člen
Ko krajevni (mestni) ljudski odbor sestavi volivne imenike po določbah prejšnjih členov, jih pošlje v dveh izvodih komisiji za volivne imenike v pregled in potrditev.
Ce je potrebno, da krajevni (mestni) ljudski odbor izvrši popravke v volivnem imeniku, vrne komisija ta imenik ljudskemu odboru in določi kratek rok za to. Pristojni ljudski odbor je dolžan izvesti vse popravke, katere je izvršila komisija.
Točnost imenika ugotavlja komisija v kraju, kjer ima svoj sedež, po potrebi pa tudi z neposrednim pregledovanjem na samem kraju.
Od potrjenih votivnih imenikov vrne komisija prvi izvod krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru, drugega pa obdrži zase.	4
14.	člen
Cim krajevni (mestni) ljudski odbor prçjme od komisije za volivne imenike potrjeni imenik, mora objaviti na način, ki je običajen v tem kraju, da je volivni imenik gotov in da je vsakomur na razpolago za pregled, obenem pa mora opozoriti na določbo 16. člena tega odloka. V objavi mora biti izrecno povedano, da smejo pri volitvah voliti samo tisti, ki so vpisani v volivni imenik.
Pravico pregledati, prepisati, objaviti in tiskati volivni imenik imajo osebe, ki so pristojne v Istrsko okrožje.
15.	člen
Krajevni (mestni) ljudski odbor prepiše vsako peto leto izvirni volivni imenik z imeni vseh pozneje vpisanih volivcev in pri tem izpusti tiste volivce, ki so izbrisani; tako prepisani izvirni volivni imenik predloži krajevni (mestni) ljudski odbor v dveh izvodih ponovno komisiji v potrditev (prvi odstavek
13.	člena).
5.	POPRAVKI IN PRITOŽBE
16.	člen
Vsaka oseba, ki je pristojna v Istrsko okrožje ima pravico pregledati izgotovljen volivni imenik in se prepričati ali je vanj vpisana. Ce ugotovi, da ji je krajevni (mestni) ljudski odbor odklonil vpis v imenik (3. člen), ali jo je pozabil vpisati, ali če je njeno ime napačno ali nečitljivo vpisano, ima pravico preko ljudskega odbora pismeno ali z izjavo na zapisnik zahtevati od komisje vpis v imenik oziroma popravek. Isto smejo storiti za druge osebe volivci, kakor tudi politične in druge organizacije. Krajevni (mestni) ljudski odbor pošlje zahtevo za vpis v imenik oz. za popravek komisiji za volivne imenike, ki mora izdati svojo odločbo najpozneje v petih dneh. Zoper odločbo komisije za volivne imenike se sme vložiti pritožba v roku petih dni na okrajno ljudsko sodišče, ki po pretresu vseh okoliščin izda o pritožbi odločbo v roku petih dni. Odločba okrajnega^ ljudskega sodišča je dokončna.
Krajevni (mestni) ljudski odbor sme sam izvršiti popravek, če ugotovi, da je zahteva za popravek očitno umestna, preden v smislu prvega odstavka 13. člena pošlje imenik komisiji za volivne imenike.
17.	člen
Vsaka oseba, ki je pristojna v Istrsko okrožje, in vsaka politična in družbena organizacija ima pravico pritožbe, če misli, da so v volivni imenik vpisane osebe, ki jih ni, ki so umrle, spremenile bivališče, ali nimajp volivne pravice, kakor tudi v primeru drugih nepravilnosti.
Za take pritožbe veljajo predpisi prejšnjega člena'.
18.	člen
Vsako leto v mesecu januarju je krajevni (mestni) ljudski odbor dolžan popraviti volivni imenik z vpisom sprer. lemb, ki so nastale v prejšnjem letu. Najkasneje do petega februarja pošlje krajevni (mestni) ljudski odbor tako popravljeni imenik v dveh izvodih v potrdilo komisiji, ki ga nemudoma potrdi in vrne prvi izvod krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru, drugega pa obdrži. Za tako popravljeni in potrjeni imenik, veljajo predpisi 14. 16. in 17. člena tega odloka.
Popravki in vpisovanje novih volivcev v volivne imenike po zahtevi oseb, ki so pristojne v Istrsko okrožje, se opravljajo vse leto-
19.	člen
Ko se razpišejo volitve, se smejo zahtevati popravki po
določbah tega odloka največ še 14 dni po razpisu volitev. Nobena poznejša zahteva ne vpliva na sestavitev volivnega ime-nika, po katerem naj se vršijo že razpisane volitve.
20- člen
V postopku glede popravkov voiivnih imenikov se ne plača nikakšna taksa, niti za delo ali akte, niti za listine kakor n. pr. izpiske iz matičnih knjig, spričevala, potrdila in temu podobno, ki so potrebna kot dokazila za te popravke, pač pa je treba na njih navesti, v kakšen! namen se izdajajo’, s pripombo, da se ne smejo uporabljati kot dokazila za kake druge posle.
6.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Kdor pri sestavljanju ali popravljanju volivnega imenika namerno izbriše iz imenika osebo, ki bi morala biti v imeniku, ali vpiše v imenik osebo, ki nima pravice na vpis, ali pa vpiše isto osebo dvakrat ali večkrat v volivni imenik, še kaznuje z odvzemom prostosti do enega leta.
Z isto kaznijo se kaznuje tudi tisti, ki namerno ne1 vpiše osebe, katero bi moral vpisati, in tisti ki namerno ne izbriše iz volivnega imenika osebe, ki je umrla, se odselila v drug kraj Istrskega okrožja, ali izgubila volivno pravico, kakor tudi tisti, ki pri izdajanju potrdila po 4. členu tega odloka v pripombi ne naznači, da je bilo volivcu izdano potrdilo-
Kdor stori tako dejanje za več kot deset oseb, se kaznuje z odvzemom prostosti od enega do dveh let.
Za sojenje gornjih dejanj je pristojno okrožno ljudsko sodišče.
7.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22- člen
Volivne pravice nimajo za dobo petih let od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo:
1.	visoki funkcionarji centralne državne uprave iz obdobja fašističnega režima: člani zakonodajnih zborov iz istega obdobja razen tistih, ki so pripadali opoziciji ali so jim bili odvzeti mandati; najvišji funkcionarji pokrajinske uprave iz obdobja fašistične republike;
2.	člani posebnih fašističnih sodišč;
3.	visoki funkcionarji fašistične- stranke;
4.	višji častniki fašistične milice, razen če so spadali k posebnim strokam, in častniki republikanske fašistične milice;
5.	pripadniki svobodnih poklicev, profesorji in učitelji, ki so bili epurirani z odločbo epuracijske komisije zaradi fašističnega delovanja.
23.	člen
Ce je bil ob razpisu prvih volitev po tem odloku volivni imenik dan na razpolago javnosti za pregled (14. člen) šele po dnevu, ko so bile volitve razpisane, se šteje 14 dnevni rok iz 19. člena tega odloka šele od dneva, ko je bil dan volivni imenik za pregled.
24.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen izdajati navodila in pojasnila za izvajanje in pravilno uporabo tega odloka.
25.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoi. Istočasno preneha veljati odlok o voiivnih imenikih z dne 8. februarja 1948.
Koper, dne 12. februarja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Bonetti Romano L r.	Medica Erminij 1. r,
LETO IV - Stf. 3
Predpis Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
22
la podlagi ukaza komandanta odreda JA na STO z. dne 16. .septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avdusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O DELAI PROSTIH DNEVIH
1.	člen
Na področju Istrskega okrožja so dela prosti dnevi sledeči:
a)	vse nedelje;
b)	1. in 2. januar; 1. in 2, maj; 8, september;
c)	15. avgust; 1. november; 25. december,
2.	člen
Ob dela prostih dnevih praviloma počiva delo v javnih, zadružnih ini privatnih uradih, podjetjih, ustanovah in gospodarstvih; opravlja se samo delo, ki je potrebno zato, da ne zastane redno delo ter delo v nujnih neodložljivih primerih.
3.	člen
Ako ne pade eden izmed dela prostih dnevov, navedenih v točki b) 1. člena, na dan tedenskega počitka, imajo delavci pravico na pripadajočo jim mezdo za redni delovni urnik delovnega dne, četiudi na ta dan ne bi delali. Ce pa na ta dan delajo, imajo poleg tega še pravico do mezde s Stoodstotnim poviškom za toliko ur, kolikor so ta dan delali.
Ce pa tak dela prost dan pade na dan tedenskega počitka, ne pripada delavcem, ki tega dne ne delajo, pravica do mezde. Ce pa ta dan delajo, imajo pravico do mezde delovnega dne s poviškom 50 odst.
4.	člen
Posebni predpisi določajo, v katerih vrstah podjetij in gospodarstev se dela normalno tudi ob dela prostih dnevih ter kako se nadomeščajo dela prosti dnevi javnim nameščencem in delavcem ter uslužbencem, ki ob teh dnevih delajo, kolikor za delo na dela prosti dan niso prejeli plačila po 3. členu.
5.	člen
Kršitelji te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do
20.000	din. Za izrekanje kazni je pristojen na prvi stopnji izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po' predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
6.	člen
Poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odoora izda podrobnejše predpise za izvajanje te odredbe.
7.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
S tem dnem preneha veljavnost odredbe o praznikih z dne 12. novembra 1947.
Koper, dne 1. februarja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Petrič Vladimir 1. r.	Beltram Julij 1. r,
OGLASI IN OBJAVE
V izvrševanju sklepa izrednega občnega zbora Istrske banke, d. d., z dne 14. aprila 1949, s katerim je bilo sklenjeno zvišanje delniške glavnice od Lir 100 milijonov na Lir 250 milijonov potom emisije 150.000 novih delnic nominalne vrednosti po Lir 1000 in za ceno po Lir 1050.— za vsako delnico, se ponudijo v opcijo delničarjem delnice nove emisije v razmerju dveh novih delnic za vsake tri stare delnice.
Opcijska pravica pod pogoji omenjenega sklepa in pričujočega razglasa se lahko uveljavlja tekom petnajst dni od dneva te objave.
Delničarji, ki se bodo poslužili te pravice, morajo ob podpisu zadevne pristopne izjave vplačati pri centrali družbe tri desetine nominalne vrednosti podpisanih novih delnic.
Koper, dne 1. februarja 1950.
Upravni svet Istrske banke d. d., Koper
Upravni svet delniške družbe Riviera Turist Hotel v Kopru, obvešča delničarje, da se bo vršilo dne 25. marca 1950 ob 10. uri dopoldne v prostorih delniške družbe Riviera Turist Hotel v Kopru, ul. Verdi 307, drugo zasedanje redne in prvo izredne skupščine delničarjev s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta
2.	Odobritev bilance za leto 1949
3.	Povišanje delniške glavnice
4.	Sprememba statuta
5.	Volitev članov nove uprave ter nadzornega sveta in določitev nagrade članom nadzornega sveta
6.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršila ista skupščina dne
29.	marca z istim dnevnim redom, na istem kraju in ob isti uri.
Koper, 9. januarja 1950.
Upravni svet »Riviera Turist Hotel« d. d.
Vpis v register gospodarskih podjetij ljudskih odborov.
Sedež: Koper
Dan vpisa: 23. januarja 1950
Besedilo: »OSKRBA«, podjetje za preskrbo pripadnikov Narodne Zaščite z življenjskimi potrebščinami.
Poslovni predmet: Nabava na debelo vseh vrst življenjskih potrebščin za pripadnike Narodne Zaščite in njihove družinske člane v skupnem gospodinjstvu in razprodaja na drobno.
Ustanovitelj podjetja: Oddelek za notranje zadeve IOLO.
Odločba št. 125/1/H/50 z dne 23. januarja 1950.
Operativni upravni voditelj: poverejnik za notranje zadeve Istrskega Okrožnega LO.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Kralj Franc, poverjenik oddelka za notranje zadeve IOLO, Vesel Franc, ravnatelj »Oskrbe«, Suban Roman, pomočnik ravnatelja »Oskrbe«.
Koper, 23. januarja 1950.
Oddelek za finance IOEO
Bubnič Jernej od Jakoba in pok. Marije Bubnič, roj. dne tl. aprila 1906 v Sičovljah št. 767 in tamkaj bivajoč, je bil dne
I.	maja 1937 aretiran in nato konfiniran v pokrajini Foggia v Italiji. Foslednjič je pisal med drugo svetovno vojno iz bolnice v Salernu in od tedaj dalje ni o njem več nobenih vesti.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastala zakonita domneva smrti, se na prošnio njegovega očeta Bubniča Jakoba uvaja postopek za njegovo proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o pogrešanem, se poziva da to sporoči podpisanemu sodišču najpozneje do 15. aprila 1950, кег bo sicer sodišče po brezuspešnem poteku tega roka proglasilo pogrešanega za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče v Piranu, dne 11. 1. 1950.
Spodaj navedeni tovariši so pogrešani in sicer: Iz narodno osvobodilne borbe:
1.	Babič Leopold, pok. Josipa in Jerman Ane, roj. 9. decembra 1910 v Babičih, poročen, kmet iz Babičev št. 204.
2.	Rodela Ferdinand, sin Antona in Marije Bernetič, roj. septembra 1922, samski ,iz Marezig 84.
Kot' italijanski vojak:
1.	Kermac Vladimir, sin Matije in pok. Ane Cerkvenič, roj. 12. februarja 1922 v Marezigah št, 66, kmetski sin, poročen.
Ker je verjetno, da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njih svojcev postopanje zaradi proglasitve za mrtve.
Vsakdo, ki mu je o njih usodi kaj znanega, se poziva, da to nemudoma sporoči okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru.
Ali ako kdo od navedenih še živi, se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali da kako vest o sebi.
Po 15. maju 1950 bo sodišče na ponovni predlog odločilo v proglasitvi zgoraj navedenih pogrešancev za mrtve.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru, dne 7. februarja 1950.
V smislu 3. člena odloka o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva v Kopru z dne 29. marca 1949 izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odloča:
Zavod za pospeševanje gospodarstva v- Kopru se pooblašča, da prevzame v posest, upravlja m nadzoruje vso imovino Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju, ki se nahaja na področju Vojne Uprave JA Svobodnega tržaškega ozemlja, zlasti v Kopru, Izoli in Piranu, ter Bujah. Novem gradu. Umagu. Brtonigli, Sv. Luciji, Materadi, najsi bo premično kot nepremično z vsemi pripadajočimi pravicami, terjatvami in gospodarskimi sredstvi.
Zavod za pospeševanje gospodarstva je dolžan upravljati to imovino v smislu predpisov odloka "o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. marca 1949.
Pritožba zoper 'to odločbo je dopustna v roku 15 dni po njenem prejemu in gre na Istrski okrožni, ljudski odbor. Pritožba nima odločilne moči.
Koper, 20. aprila 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik: ■
Sabaz Clemente 1. r.	Beltram Julij 1. r.
POPRAVKI
A) V 1. številki Uradnega Usta za leto 1950 jé popraviti naslednje tiskovne napake:
1.	na 1. strani, v 2. členu finančnega odloka pod črko a) se znesek izdatkov pravilno glasi »din 280,444.000.—«;
2.	na 3. strani je v 7. členu odloka o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1950 v besedilu s podnaslovom »Živinoreja« postaviti pred zadnji odstavek podnaslov »Gozdarstvo«;
3.	na 4. strani je v 10. vrsti 13. člena istega odloka številko »300« popraviti v »500«;
4.	na 5. strani, v besedilu 4. čiena odloka o enotnem računovodstvu, se točka 1 c) pravilno glasi:
»c) da se pečajo z bančnimi ali zavarovalnimi posli, če niso organizirana na zadružni podlagi«;
5.	na 7. strani v~ 23. členu istega odloka, je v il. vrsti od spodaj besedo »netačno« popraviti v »natančno«;
6.	na 12. strani sta pri 11. členu odloka o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost izpadla prvi in drugi odstavek, ki se glasita:
»Uradna oseba, ki vzame ali zahteva darilo ali kakšno drugo korist, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala opraviti, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do osmih let.
Uradna oseba, ki sprejme obljubo podkupnine ali izziva podkupnino, da bi opravila oziroma da ne bi opravila dejanja iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti, v hujših primerih pa s kaznijo, ki je predpisana v prvem odstavku tega člena.«;
7.	na 15. strani je v 5. členu odloka o osebnih imenih izpadel peti odstavek, ki se glasi:
Oče lahko prizna otroka za svojega pred matičarjem ali v javni listini aili v oporoki. To priznanje velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati. Kadar mati ni več živa ali je neznano kje, da izjavo skrbnik s privolitvijo skrbstvenega organa «
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek;
8.	na 16. strani, v 19. členu odloka o imenih, se 2. točka pravilno glasi:
»2. stan (zakonski, vdovski ali samski) ter ime drugega zakonca in otrok,«.
Dosedanja točka 2. postane točka 3;
9.	na 25. strani, v drugem odstavku 25. člena odloka o javni arbitraži, je besedo »tako« popraviti v »taks«.
B) V 2. številki Uradnega lista za leto 1950 je popraviti naslednje večje-tiekovne napake:
1. na koncu 31. strani sta izpadli zadnji dve vrstici in se drugi stavek 13. člena pravilnika o potrošniških nakaznicah glasi;
»S temi potrošniškimi nakaznicami kupijo potrošniki dodatne količine zagotovljenih živil.«;
2.	na 34. strani je v 4. členu pravilnika o ravnanju z boni za nakup in prodajo blaga po vezanih cenah črtati tretjo vrsto zadnjega odstavka;
3.	na 36. strani, v prvem odstavku 3. člena pravilnika o določitvi najvišjega zneska, do katerega se kmetijski pridelki lahko prodajajo po vezanih cenah, postane dosedanja druga vrsta četrta, dosedanja tretja in četrta vrsta pa druga oziroma tretja;
4.	na isti strani je dosedanji 10., 11. in 12* člen označiti pravilno kot 9., 10. in 11. člen;
5.	na 37. strani se prvi odstavek 1. člena pravilnika o prodajnih nakaznicah v trgovini po vezanih cenah pravilno glasi:
»Individualna kmetijska gospodarstva prodajajo svoje kmetijske pridelke po vezanih cenah na posebne prodajne nakaznice.«;
6.	na 38. strani je v tretji vrsti od zgoraj besedo »odbora« popraviti v »odloka«;
7.	na isti strani mora v 2. točki navodila pod a) biti pravilno »5 ha« namesto »8 ha«.
Uredništvo Uradnega lista
Izdaja Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. Uredn štvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. Kopei - Tisk tiskarne «Jadran», Koper