Leto V. TRST, v soboto dne IO. februvarja 1900. Štev. 4. B r i j e"t r i k r a t na m e s e"c. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo- Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po Številu besed. — Uredništvo in upravdn;$tvo se nahajata v ulici S. L^zzaro št. 11, II. nadstr. SW Brivca dobiš v Trstu po 5 novo., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. i Vlada na delu za spravo. „Najresneje sem se pripravila na reševanje jezikovnega vprašanja, bojim se pa, da bo le re-Šetanje in da ini nič ne ostane na rešetu. Bojim se, da se mi bodo vsi moji načrti kar sproti cedili skozi v vodo starih avstrijskih liomatij." Brez naslova. — V soboto bo veselica in ples ! Pojdeš ? Pojdem ! In šli smo. Bilo je prav navadno blato po cesti, tak<5 da smo se kopali do kolen v njem. Drugi so šli peš, jaz seveda z vozom, ker sem imel podplate raztrgane, in o sv. treh kraljih z raztrganimi podplati gaziti tako plebejsko blato ni najlepša zabava, posebno ako se ima iti še na kako veselico! — Na veselicah pravijo, da se človek veseli, to je že res, posebno ako ima kak krasen vis-a-vis! — In jaz sem bil tako srečen... čeprav mi je moj krasni vis-il-vis hrbet kazal... No, to nič ne dč, sem tolažil svojo ravnodušno dušo, saj to ni prvikrat! Po veselici sem se zgubil s četo prijateljev na oktoberske vode... in tu smo se prav dobro zabavali, saj smo bili vto- pljeni vsak v svoj prekrasni vis-a-vis......., v polno 6ašo pred seboj... Počasi in po jako kratkočasnih ovinkih smo se pritisnili do plesišča! — Ali jaz sem filozof! Na plese zahajati ni zdravo, ker postane človek preveč hitro plešast! Ra li tega sem bil tudi filozofskega mnenja, da je bolje sedeti za mizo pri »starincu«, nego mučiti in vlačiti vbogo svojo staro kožo in za tako zabavo plačati še eno krono! To je v resnici svetla krona vsake zabave! Govoril sem torej gospici 8. neverjetno prepričevalno na srce, dokazoval jej ganljivo, da ni zdravo plesati, da nima ples nobenega smisla, da je to plesnjiva zabava .....pri tem pa sem seveda mislil na raztrgane svoje podplate in na svoj žep... Plačati za-njo 80 stotink, za se eno krono, zdelo se mi je preveč... moj žep je namreč včasih silno občutljiv, ker se v njemu ne čuti prav nič. Tudi je bil onega dne neprijetno razpoložen... tudi on ima svoj temperament, sedaj sangviničen, sedaj melanholičen... Jaz (kakor) sluga svojega žepa, pokoren sem svojemu gospodarju... njegove želje so tudi moje..... Po plesu sem spremljal svojo oboževano mladenko... Opazoval sem jo z vso svojo navdušeno dušo... zdela se mi je sijajna in mila ko zvezda nebesniea.... Občudoval sem jo, kako je elegantno metala svojo nežno šestnajstletno nožico po blatu... jaz pa sem zraven nje nerodno cokljal... Nisva mnogo govorila. Čemu ? Kdor govori se lahko vje v jezik! Jaz sem jo držal za nežno svilnato ročico... ona mi je ni odtegnila... bil sem v električnem raju... srečen... zamaknjen... »Dušica, jaz te ljubim!« »Ha, ha, ne verujem!« »Ako ne veruješ, jaz... jaz skočim v to le — lužo!« »Fraze! skočite no!« Stresel sem se. Rumeni mesec je razlival svojo električno luč nad velikansko umazano lužo... V blatni luži ne bi bilo baš prijetuo, posebno, ako bi me kdo videl! Zamislil sem se. - Veruj mi, da bi gotovo skočil, ali obljubil sem, dati pošljem jutri eno — razglednico ! — V svoji duhoviti neumnosti nisem našel drugega odgovora... Hotel sem jej kaj bolj poetičnega reči... vzdigoval svojemu Pegazu glavo, ali kaj mi to pomaga saj mi vedno misli le na — travo ! Ločila sva se. Jaz sem jej pritisnil čvrst poljub — seveda na svilnato ročico Moje potno lice je bilo zavito v temno žalost! Zavil sem jo torej po temni poti prav žalostno proti kavarni.... Vse mesto jo bilo zavito v temo ! Temno lice mesta Čeprav vsi trde, da ljubezen ni nobena kaligrafična strast, dobil sem druzega dne od miljenke svoje 10 nefrankiranih — razglednic ! — Plačati sem moral samo 2 kroni — globe! Spomnil sem se luže... plesa... Dobro, da ne ve u temu nikdo ! Povž. Smešnice. (Priobčila D. in G.) I. Neka žena pride plačat k hišnemu gospodarju stanarino. Pila je oprav-vljena v jedno samo krilo — kajti od kar ji je mož umrl bila je jako revna Začela je prosit gospodarja naj ji zniža stanarino ter pri tem začela jokaje pripovedat kako hudo ji je. Popravila je Krilo in si začela brisat solze rekoč: »Tako je od kar je mož umrl.« Gospodar pa pravi: »No sem že videl kako je —• le pojdite. II. Star mož gre na strmo goro. Seboj je nosil v ruti malo kruha in sira. Kar se mu odveze ruta in kruh se strkla po kribu nizdol. Mož prestrašen zakriei. Na, hudičev ir, sedaj ti je pa kruh ušel. — III. Neki fant (majhni pastirček) je čul da hodijo fantje ponoči pod okno ene stare device Mine, ki je imela koncem vasi kočo in krivico. — Ko je že Mino dolgo časa klical in klical, in ta ni hotel odpret, začne kričati: »Mina, krava je ušla iz kleva in tam je dčteljo, pojdi brž če ne se še bo vdavila. Mina se brž skobaca po koncu in gre odpret vrata. Ko stopi ven, začne jo nabijat fante s palico rekoč... Na h-č ker nisi hotela odpreti jih p drži. — Vzrok prepira. Lisica pravi levu zdihujoče »Poslušaj me, o kralj mogočni! Zadaviti te medvod zlobni hoče in izpodriniti iz trona"« »Pa glej, gotovo se mu to zjalovi, ker jaz — veruj mi kralj — to 'nočem. Zato pa ti naredbo vso prenovi, ter vse medvede mi zadavi!« — Primera ta vresnici ni prav vrla za razprtije na Goriškem, pa vendar radi tega sta se sprla goriška vila dva prvaka. Glej eden njiju se bal za stolec, zatorej naj umre sovražnik. Ha, v ustih babji jezik, v roki kolee držeč sovražnika napada... Prepira pa so tega drugi krivi, ki lazili okoli so prvaka. Bili so njemu zmirom ljubeznjivi, a v srcu zlobni kakor spaka. — Varuj hinavcev se prijatelj! Gjej zunaj so ko ovce krotki, pa v srcu so še hujši kakor škratelj ! Varuj se takih o prijatelj ! Jože. Vc- Pisma iz lune. Dragi Nande ! Ljubi Nandek! Zadnji večer, kterega sva preživela vkupe je bil 13. novembra. Sedela sva na vrtu in pričakovala komet Bielo. Luna je svetila, da se mije srce tajalo. V tistem času sem izrazil željo, da bi rad bival na luni. In moja želja se je vresničila! Kajti kmalu po tem se je začel svet nekam gibati — komet je bil vdaril ob naše zemljo. TI si hitro tekel domu, naznanjati konee sveta, in nisva se videla več od tistega trenutka. Svet je zmiraj hitreje zibal naprej, in sicer — v moje neizrekljivo veselje—naravnost proti luni. Cez en četrt ure je žvižgala naša zemeljska »kugla« prav tik mimo lune. -Jaz, ne bodi len, sem se z vso močjo zagnal proti njej. Hop! pa. sem bil na luni, pomisli Nande, — na luni ! Sedaj pa naj Ti opišem nekoliko življenje na mesecu! Ljudje so tukaj nekoliko manjši kakor pri Vas. Lepi so, posebno pa dekleta. Njih posebna lasnost pa je, da se zelo ljubijo, tako da so od same ljubezni vsi zeleni; odtod jih imenujejo zelenite. Živ6 zeleniti edino le o zraku. Zato moreš, ako me kedaj obiščeš, vprašati v gostilni na luni edino le po porciji »lufta«. Pijače ne poznajo nobene ergo tudi pijancev tukaj ni. — Zeleniti ljubijo slogo, a ne smeš slabo razumeti te besede, kakor jo n. pr. v Gorici ! Njih jezik je slovenski. Prešernu so že leta 1799. postavili spomenik; rojen je bil namreč Prešeren 1. 1S00. Časniki so jim priljubljeni, seveda klerikalnih ne marajo. Za »Brivca« se kar trgajo. Oblečeni so tukaj ljudje še zmiraj v Adamove kostume. Veš, to je lepo... Sedaj pa še nekaj. Ferdinandule, jaz sam se zaljubil in delam sedaj na luni ljubezen v. mojo Radico. Lepo ime, kajne? Imenuje se pa tako, ker me ima silno, silno rada. Na zdravijo ! Na luni 35/l8 1901. Tvoj Szeslav — Rajtguzen. NB. Odgovor adresuj kar naravnost na luno! Tvoj Rajtguzen. Na žabljaku. (Nar. pesen slov. barab) V Ljubljanou sem prišel, K frajbolnarju sem ?el; On me je poprašal, Po kaj sem prišel. Jaz enega sem udaril, Tožiti me je šel, Za to sem na Zabljak Stir' mes'ee sedel! Rajar mi prinese, Hlače in kaleno — Kapc'o si primerim, Katera prav mi bo. V sredo je kaša, Obel jena z vodo; V četrtek je moČi.ik s to pošto mašijo. V petek so knedelni Močno trdi V zid jih zaženem, mi odleti. V soboto ni druz'ga, Ko zelje in fažov: V usta ga denem, M' je kmalu kozlov ! V nedeljo je žup'ca, En štikelc mesa, En malo zelja, Zasmrajeniga. Za večerjo ni druz'ga, Ko črni ta b'rič — S ki j učni i ropoče, Ko živi hudič. A fantje restantje Mi pravijo tako, Kadar se jih privadim, Se kratek čas mi bo. Na Žabjaku so dolge ur'ce — Ne morem jih prostat; Doma se ljub'ca joče, Ker more sama spat. Oj Žabjak bom zapustil, Na dom se bom peljal, Doma bom dekle ljubil — Pri nji bom sladko spal! Lap. Rajtguzen. Istarski sršeni. Sretne li Istre! Kad je bilo izpražnjeno mjesto nad-biskupa u Gorici, bio se je raznio glas da če takvim postati porečkopuljski biskup Flapp. U Istri smo se ve« veselili, da če ga nestati od nas i da če se opet vratiti vremena Dobrile. Ali mi smo ostali pre varen i: brada u Gorici su se oprla zubmi i nokti proti Flappu i on je ostao da i nadalje usrečuje istarske Hrvate. Sada kola opet viest, da ce Flapp zasjesti nadbiskupsku stolicu ti Zadru u Dalmaciji i mi se opet nadamo, da čemu izgubiti tog usrečitelja, pod kojim je nestalo ili nestaje svakim danom narodnih šveče-! nika ; ali eto vraga, ni Dalmatinci ga neče, ' jer su več počeli pisati protiva. Pače i sama »Edinost« u Trstu je listala proti tomu, da bi Flapp išao u Zadar. Mi se moremo najljopše zahvalit: na-šoj mi loj brači, sto smatraj« absolutno nuždnim da Flapp ostane tt Poročil : bogme goriška i dalmatinska zemlja su več dosta ! probddnjene u narodnom duhu pa je bolje j da Flapp dieluje u Istri, gdje je naro la, koji još spava. Sit gladnomu nikad nevjeruje! Kod popisa pučanstva u Puli. C i n o v n i k : Kako govorite doma ? Gospodarica: Sior, s miižein govorim hrvatski, a s diecom talijanski. C i n. Kako je to moguče? G o s p. A što čete? Ja sam rodjena u Krasici, a muž u Skrljevu (to je u Hrvatskoj); dieca pak su su se rodili u Puli i hode u talijansku školu pa se rugaju meni i mužu, da govorimo po »sčavo« C i n. Dakle, eemo zapisati, da ste Ta-lijani ? G o s p. Ama neka hude, kako če oni! o oo Pogumni zlode. (Satira). Pozno s kreme gre domov zlodč Zlobne misli v glavi mu blodč: »Zopet bo nocoj repenčila se stara. Ali ji pokažem, babja para! Videl bom, kdo gospodar je v hiši!... In naklestim jo, vrag jo podili, Ce poreče kdaj še, da sem pijanec, Dam ji eno tja, v goltanee, Da...« spodtakne se, poljubi tla, In od sebe več glasu ne džL. Redar pride, moža vidi spati, Začne klicati ga in cebati: »Gori vstani hitro, klada pijana!« »»Hitro, hitro, srčkana Marjana, Samo, oh, ne tepi me takd, Saj me krčma vidla več ne bo!«« Jože. oo o jaje na pamet" v Kranju. Dnč 14. pr. m. so bili na vrsti sedmo šolci. Udeležilo se jih je dvanajst. Drugi dobijo »črno piko«. — Vajo so imele sledečo vsebino: 1. »Disciplinarni red in njega postave«. Ta naloga bila je jako usmestna ; ker se na »kranjski« gimnazij dobi za prav dober kup karcer »na štiri, ali šest ur«, Narodnost te ne obvaruje, tudi kakšen »mrtvaški venček« ne. Tako si vzgojujemo za narod, samo »eksempelcev« nam manjka. 2. »Kaj je kolegijalnosfc in kako jo spolnujejo nasproti svojim učencem«. Tudi ta »vaja« je nekaj vredna, posebno za one dijake, ki se drznejo zbirati v kaki sobici in tam razgovarjati se o slovanski književnosti. — Pa seveda prav na tiho, da jih ne čujejo stene, ali kak junaček-efijaltček — bodoči značaj — ponižnosti in klečeplaziva. — 3. Resnico izreka ki pravi : »Kdor visoko leta, nizko pade«. Ta »eksercieijum«, bi morali tudi gospodje profesorji malo preštudirati, ker kranjski gimnaziji zdaj visoko leta, a če zbežijo tičice iz gnezda, vsled bogve kakega vzroka bode šola zopet nizko padla. — Pa bode imel zopet kdo lep dobiček. Po dokončanih »nalogah« so hoteli napraviti sprehod po mestu z postrešče-kom na čelu, kateri bi imel voziti knjige pred njimi, kar pa so opustili, ker je bilo oblačno. — Da bodo imele te »vaje« nekaj koristi je pričakovati, le zadnji slučaj, ako bodo »obe stranki« delale pokoro. Upamo ! Janezov Škurt. Celjski ,,Befelshaber". (Nadaljevanje). Tako so divjali do dvanajstih, In potem so lačni jih želodci, Opominjali h kosilu, kajti Bodo pokrepčani spet divjali. — Zvedeli pa so, da bodo Cehi Pripeljali se ob drugi uri; Tam pred kolodvorom pričakuje Mnogo več Nemčurjev nego zjutraj; Prišli namreč so še tudi drugi, Da pomagali bi svojim v Celju Ter ravnali se po svojem geslu : »Den Briidern in bediohten (!!??) Land Warmfiihlendes Herz, hilfreiche Hand«. Kakor strela treščila bi bila, Vse naenkrat vsuje se po cesti Na nasprotno stran kolodvora Ter kriči, razsaja vse in žvižga. Prišla namreč truma je Slovencev, Da vsprejeli Cehe bi dostojno. »Hajlarji« so grozno sicer vriščali Pa opravili presneto malo; Kaj vriščanje namreč samo zamore ? Tako Slovenci vsi dospeli Nepoškodovani h kolodvoru, On pa se peni med svojci zunaj Ter si misli; »O farderban folk ti, Da te tolko Nemcev ne preplaši!« — Kar pridirja brzovlak po tiru; Gromoviti »Zivio« in »Na zdar« Zadoni iz grl vseh slovanskih, Tu pozdravljanja ni konca, ne kraja, Zunaj pa pod Oe.vovim poveljstvom Divji vlada vrišč, neznansko vpitje ; — Ne verjamem, da ob sodnjem dnevu Takšno vladalo bi razsajanje! — Toda kaj še to? poslušaj, dragi! Kako se pozneje je godilo, Ko prikažejo se Cehi z vlaka Ter gredo s Slovenci v »I)om narodni«. Kar naenkrat vsuje se na Cehe i Toča kamenja iz rok nemčurskih. Popisati pero pač ne more, Da razložil jezik bi, ni moči, Kakšno vladalo je tu divjanje, Prav posebno so odlikovali Se v razgrajanju visokošolei ; Kazali so, kakšno so oliko Se učili v šolah dolgoletnih ; Vsak pastir s planine bi najvišje Sramoval divjati se, kot »burši!« (Dalje sledi). Kocelj. Srečni loteristi. Bil je nekdaj kapucinec, kteri je znal praviti loterijkse številke. Kdor koli ga je šel vprašati za številke, je gotovo zadel terno. To zvedo trije študenti. Napravijo se k njemu. Po visokih stopnicah stopicajo v njegovo celico. Kapucin je kaj neprijetno sprejme, bil je namreč slabe volje. Študenti ga ponižno prosijo, bi da jim povedal številke. »Spoberite se,« pravi jezno kapucar, »sicer vas baenem, da zletite iz prve stopnice 11 a srednjo in iz srednje na zadnjo!« Žalostni gredo študenti domu. Toda najmlajšemu izmed njih nočejo iti kapuei-nove besedo iz glave. »Iz prve na sred n j o iz srednjo na za d 11 j o«, si misli, „zakaj ne iz prve na zadnjo? Kdo bi nas pa vstavil na srednji? Hm, stvar je vredna, da se premisli!« Kmalu se mu zasvetli v glavi rešilna misel. Radosten leti nazaj v klošter, pre-šteje stopnice in začne nekaj številiti: Rezultat je bil sledeči: Vseh stopnic je bilo 36. Od prve... to bi bila številka 1, — na srednjo.... do tam jih je naštel 17, — torej druga številka 17 — na zadnjo... tretja številka 36! 1, 17, 3(5! Ako 110 bi bil na posvečenem mostu, zavriskai bi dijak, da bi se klošter podrl. > Z velikim trudom spravijo tri študenti nekaj denarja in ga neso na loterijo, Teden dnij kasneje je bil za študente najlepši dan življenja. Zadeli so terno in vsaki izmed njih je imel nekaj stotakov v žepu. Kaj ne dragi bravee ali bralec da zmajaš z glavo, ko si to prečital? No, ako ti povem, da sem jaz sam med tistimi srečtrmi študenti, potem mi bodeš menda verjel ! Kdor pa je vkljub vsemu temu Tomaž, to bo moral plačati »Brivcu« 10 K globo! Rajtguzen. Ciklus li. Jaz venčik bi pesnij rad tebi poklonil, da umnost bi tvojo naš svet le spoznal, a škoda, moj pegaz preveč bi se sklonil par vrst pa ti bodem vsejedno podal. Eksamen ti jel je po glavi rojiti, ker bi pred pustom se ženil naš »fant*; načelstvo še treba je zdaj pridobiti potem pa izpit se napravi brilant. Res, vzel si peresee v ozeblo ročico, zasluge načeljstva jel si hvaliti, in tu se je tepla laž s sveto resnico, poštene ljudi hotel si sramiti. Ej, kmalu pogina trobenta bi pela tebi moj narod, ko tacili sinov majka slovanska bi mnogo imela, ki bi se takole pospeli na krov. Brez hude težave izpiti si položil, uradnikom pravim prištevan si že, a pisma za »Laibach« gredo v Palestino ker so pri uradih učeni možje. Vulpich. £ Medved Nekaj mesecev je od tega, kar je delal »Brivec« »reklamo« za nekega »medveda« v Morelijevi ulici v Gorici, menda v narodni (?) tiskarni«. Po nesreči je prišla tista štev. »Brivca« v roke nekemu menažaristu, kteri je tiste dni v Gorici' kazal za denar razne os-matine. Možu je nekaj dnij prej crknil medved in morate si misliti, kako veliko je bilo njego veselje, ko je zvedel, da se tu in tu prodaja medved, i še celo mlad in po ceni ! Ves vesel jo vdari proti Morelijevi Marko: Izvoči jih »Brivcu«. On naj pride ulici. Pogumno stopi v naznanjeno hišo.' v glavno mesto »Karstlanda« in naj Dopisi. (vrednik stavec) ga Znano »petokolo vpraša kaj želi : Menažerist ponižno izrazi željo, da bi Juri: Se zgodi, rad videl tistega »medveda«. Toda skupil jo je mož. »Peto kolo« se z vso močjo zadene vanj, zgrabi ga za tilnik in porine na cesto. Še zreča zanj, da ni bilo takrat v tiskarni slavnega »Klobasarja«... dotične gospode z najfinejšo »žajfo« »ožajfa« in z najostrejšo britvijo obrije. oo o Odkrita beseda o naših šolskih veselicah v Trstu. . Meseca svečana priredila je deška in »Saperlot«, si misli menažanst, »ka , ...... y . . j f dekliška sola s\ ojo letno se jim je zmešalo, ka li ? lvreuzsehock- X7 _____ - ; schvvere not! Človek jim hoče napraviti dobroto, pa ga tako bacnejo skozi duri! No, naj ga le imajo tistega medveda, saj že tako ne more biti mnogo vreden,« In ni se motil! Tisti medved zdaj nevarno boleha in le draga »medežija« ga vzdržuje pokonci. (Roka se mi trese in srce mi poskakuje od ž .losti, ko to pišem.) veselico. V čitalnici smo videli dečke, posilili njih petje, deklamaeije in igro. Veselica je menda ugajala občinstvu, saj je bilo vse naravno iz živenja posneto. —• Deška . otroška veselica ni stala niti krone, a čistega bilo je menda nad 120 kron. Dekliška veselica vršila se je dva dni pozneje v »sijajnih prostorih divnih soko- ličev«. Naše častite šolske sestre so prire-Krajnski profeta (prerok) mu prerokuje dde v(,]ik(1 predstavo s petjem. Na sokolo- v nekem listu, če se ne motim v »Slovenci«, vem 0(irn g() ge šetale kraljice, kneginje da bode k mahi crknil.... j (in,^e (lvorne dame . vge v [ml.žunu> v »Brivec«! Kaj stojiš in gledaš? Hitro /]at„ in grebn, _ Kakšen kontrast z iznajdi kako mazilo, da se tega medveda uborno dešk() predstavo. — In vendar sta namaže, da bode vbogo živinče čim preje ,)a zavoda pod jgto gtreho _ Ustopnine rešeno muk in težav. se -)e nabrala )epa gvot3) ker je bila ve. Ako to storiš, bo hitro zaslovelo tvoje geljca dobro obiskovana. - Vendar čujemo ime po vesolnjem svetu, pacijenti bodo pri-' da ue bod() stroški poknU čemu ta pohajali od vseh strani k tebi in jaz biti, trata ? A|, je bUo gp]oh treba zlate franže čeravno nisem poet, zakrožil odo, odo da za ()t|.ogke igro> liai,)Sati ecl() na Dtmajtli bi bilo groza. Ifcer v Trgtu ni enakih _ J Mar so se deklice v teh dvorskih ha-| ljah uče varčnosti. — Ne in zopet ne, : meni ne ugaja ta samostanska aristokracija. •Iliri: Ali znaš, zakaj je dal okrajni šolski ,, i i . t ' •' Za- nase delavske deklice zahtevamo času svet Sežanski kraškemu dimnikarju • , ■ , • 111 razmeram pripravnih iger, in ne srednje- nemške bukvice, v kateri učitelji Uganka. pod]) in datumum potrjajo dimn v' veških dvorskih predstav, ki nimajo nikake karju, kedaj je šolske peči in dimnike vzgojev: alne vrednosti. Naši stariši morda radi vidijo svoje in koliko jih je počistil? , v . , • 1 _ ! otroke v »zametu« vsaj na odru, a tega ni Marko: To je storil zaradi tega, ker je , ., , , . . , ,* , T | bilo do zdaj na našem zavodu. Gospod kraški dimnikar trd Nemec tam 0, , • i - i • I Stemberger pravi, da ženske niso varčne gori iz nemškega »rajha« in ker je . , . & . < m gospod ima prav. — Sežana glavni kraj neke, v i • v • r> ■ • , ., ° i • ■ ! /da) porečejo »Brivec« je nasprotnik nemške pokrajine, ki se imenuje » , . ., , , , ... . ... , , 1 J solskih sester, zato pa kritizira njih delo- »Karstland« in ker so vsi udi sežanskega okrajnega šolskega sveta trdi Nemci »Hajlovei« ter je je predsednik okrajnega šolskega sveta rojen tam gori v neki vasi bli/.o B eV o 1 i n a in je on zbog tega patentiran »Bismar-kovec«. vanje. »Brivcu« ni nikakor mar, kar o njem misli »Kedo«, on hoče se svojo opazko le koristiti in ne škodovati zavodu. Skratka :' dekliška predstava je sama na sebi pre-težavna; treba je najmanj šest mesecev' dresiranja (saj deklice niso govorile, so pele), drugič predstava, kakor taka ni za Juri: Ti presneta butica, dobro si zadeli , . , , . rp ..v 1 , otroke ampak za odrasene. — Iretiicpa rr j i.: __J.. _ a_____ ! * t Kdo bi bil mislil, da si tako »fine« ; glave. moram reci; da se »Brivec« nikakor Marko: No, kaj si pa mislil, da sem že tako »z glavo nazaj«. — Juri : Kaj pa naj ukrenemo s temi »Tev-toni« in »Urgermani« ? more sprijazniti z enakimi dvorskimi pred-j stavami — kjer dekleta na smrt obsojajo. Od nekod. V zadnjem Brivcu se drznili naslikati v svoji »grozni nevednosti« orožnika brez pikelhavbe. To vam vračunim jaz v velik greh. Kajti ali ne veste da bodo edino ti »lonci« zmehčali Slovence in jih privel do prave sreče in blagostanja. Prej sem se jaz vedno bal da se ne bi kakšni: Slovenci pogermanili ali se odtujili milemu materinemu jeziku. A od kar vidim te čake na orožniških glavah sem čisto brez skrbij da se kaj tacega ne bode zgodilo. Nasprotno! Ti svetli lonci nam pričajo, da nam je sedaj zasijalo solnee prave omike in sreče(!?!) In da je sedaj napočila za Slovence doba zveličanja. Toraj gospod urednik, ako hočemo sploh biti zveličani, slikajte orožnike le s pikelhav-bami. in še s frankfurtarcami če vam drago. Ce mi ne bodete zamerili Vam bom ob priliki še sporočal kaj mi ne ugaja v Vašem listu. Da ste mi zdravi Vaš udani. Fr. Dopis IZ dežele. Nekega dne jo mahnem naprej do Bazovice, ko pa vidim da se ni bati grdega vremena, sem si mislil lahko danes še dalje potujem. Ko se napotim na reško cesto me doteče nekdo z vozom, vidim da sam na vozu sedi, ga poprosim da tudi mene seboj vzame, za primerno plačo. Mož pa koj prikima z glavo, ter mi veli vsesti. Po poti se razgovarjava o teh in oneh rečeh. Ko dospeva do nekega vrha, se nam raz-lije pogled na »Hauptstadt fbn Brkini« t. j. Kozina. Voznik mi je še pred povedal, da na Kozini obrne voz na Klanec. Sedaj dospeva tja ; jaz stopim z voza, on pa obrne na desno. Koiakam dalje, vidim na tej i oni strani gostilno jaz pa uže pri dobrem apetitu, stopim v gostilno, k Ši-škovič-u. Tam pri neki mizi so sedeli neki železničarji, ter so jo rezali : »Haite niks, morgen jo, iiber morgen colen to« sedaj šem si mislil, da sem v Berolino, ne pa v Brkinih. Počakam dalje za vidit kaj bo. Na nagloma prinese nekdo na sredo sobe t.ak okroglo mizo ter veli: »Posluh«! Za njim pa se prikaže možakar stopi na ono mizo ter začne svojo govoraneo. Da ne bom cele pridige popisaval, ker jo tudi na pamet vso nevem, naj bo samo to: Dragi moji je govoril naš pridgar, Kozino se bo razširila in sčasoma bo enako lepemu mestu. Prizadevajmo zakliče, da bodo v Skednju prekopali, in da bo voda gori po Botaču pritekla, ter bi parniki kar na Kozino blago privažali. Po letu pri veliki vročini, nadljuje naš junak, pride na Kozino veliko gospode, in želi pri nas prebivati, pa ker pridejo skoraj vsi taki, ki nimajo ure, sklenimo ter kupimo mali top (kanon), kateri bo opoldan zagrmel, tako bi tudi naša gospoda vsaj vedela kdaj je poldan, da ne bi več pošiljala povpraševat svojih otrok v Klanec in Drago, če je od zvonil poldan, da bodemo kosilo napravili, drugače ostane tudi naša gospoda brez kosila. Veliko je bilo še drugih predlogov a zapomnil sem si samo te. Kadar se pa bo vse to zgodilo, kar je naš [govorancar predlagal vedite da gospod je blizu. Dobro je če človek kaj skusi, da se sam prepriča Kako je v tem ali onem kraji, da ve kako ljudje žive. Vsekako pa take kakor sem jih slišal in videl v Kozini je najbolje da v vreče nadevajo in v livarno »Kreinische Industrie Geselschaft« v Skedenj pošljejo, ki se jim bodo gotovo po parniku čez Botač nazaj vračale. ,,Sca!ambrin". Iz Kozjega. Dolgo je že, od kar si se pri nas mudil z raznimi burkami. Ker so pa nam jako ugajale tvoje šale nam že postaja dolgi čas po tebi. Ker te pa že vsakteri izmed nas razum kosmantink želi, te prosimo pridi brž, ko ti bo mogoče. Naše lcosmatinke par klepetulj je že tako zaraščenih, da se jikar pri belem drevu že pujski plašijo. Veš dragi, eno hopso ti pa najbolj priporočamo. Ah ta hopsa ti je všiknjena si-njorina, zvelikim mešičkom in dolgim je-žičkom, ko je pred par leti primazala k nam žakljčkom na hrbetu. Veš na novega leta zvečer je ta hanba priracala v bližno gostilno, vsa v eni sapi pridrvi noter, po-bliska svojimi rudčimi očmi sem in tja, ko pa vidi mnogo znanih gostov pred saboj, ki so se živahno razgovarjali pri polnih ča-šali rajnega vina, da so se ji kar sline cedile, pokliče pa stari navadi za en groš »heroža« in za tri krajcarje mrzleda fižola. Dolgo je sedela tam v kotu in na vso kriplje se pretegala in kašljutala, si mislila češ, bo ja kateri pogledal sem in mi ponudil čašico sladkega..., ki je tako dober. Al zaman je pričakovala. Na vso jezo jo pobriše domu s polno malho laži. ki jih zdaj nosi od hiše do hiše. Oj Lonka če neznaš resnice govoriti, laži tudi ni treba okolu trositi. Drugače, v prvi priliki ko bode — pasja kontumacija dobiš tudi ti »maulkorb« saj ga pri Sv. Petru že imajo, bojda pride kmalu tudi v Kozje. S Pušne pri Ročinju- Oče je omo žil svojo hčer. Kakor vsak oče je skrbel tudi on za svojega otroka in menda tudi za svoj žep. Dogoverili so se, da dobi nevesta v slučaju nagle smrti moževe od enega dela 3 četrtinke celega premoženja. Napravili so pisanje, in vsi so bili zadovoljni. A glej spaka ! Ko je ženim med potoma pisanje še enkrat preči tal, imel je pred seboj črno na belem, da vdobi njegova žena po njegovi smrti 3 četrtinke vsega premoženja. Mladi ženin pa ne bodi len, prodal je vse skupaj in prekrižal take vse znane in neznane račune moža, ki se je hotel vriniti v tuje premoženje kakor krepelj v kožo. Plačilo za to mu je, da mu je hči zdaj slabša kakor vsaka dekla. Ljudski glas govori pi še marsikaj. Iz Konjic na Štajerskem. Potrebno je da tudi v naše slovenske Konjice Ti, dragi brivec vendar enkrat prideš, ter nekatere konjiške zaspanee vzbudiš in obriješ, kakor gre. Dela bode obilo! O tem obširneje prihodnjič! Za sedaj le vprašamo; kako vspeva konjiška Čitalnica? — in kaj je s konjiškim pevskim društvom? — Radovednež. Šoštanj. V Album volilcem za okrajni zastoj). Nekdaj je Šoštanj bil gaj slavnih pevcev, Pesme slovenske odmeval je glas. Zdaj pa so čudne privandrale kavke, Druzga ne znajo kot kavkati: Hauke Ni-ii mož vrlih, Slovencev plemena? Da si izbirate nemškega Pema ! Od stopinje do stopinje. Pred dobrimi desetimi leti naselil se ■ je v sv. Ivanu pošten, slovenski čevljar. 1 Dal si je napraviti lep slovanski napis: IVAJf BAT čevljar Cez par let se je mož prelevil iz Slovenca v Laha ter premenil napis: ITAN BAT cazolaio A ker mu tudi v laškem taboru ni bilo dobro, je vstopil v stranko socijalistov in da se pokaže pravega tržaškega socijalista, je prenovil svoj napis: ttlOVANNI BATT ealzolaio Nekateri trde, da je to v principu tržaškega soeijalizma, da obračajo svojo narodnost po večini, kajti vsaki drugi napis bi bil po menenju g. p], izzivanje, kajti Slovenci (trdi g. K.) nimajo ničesar dru- zega, nego izzivati; drugi da pravijo, da je mož zato napisal zdaj ime Batt s »tt«, da že vsakdo od daleč vidi, da je to pravi pravcati »Btt«. Opazovalec. Slabi časi. Prebito žaltava je zdaj, nikjer nič denarja. Včasih se mi je vsaj sanjalo, da sem ga kaj imel, zdaj se mi pa le zmeraj o prazni mošnji sanja. Daleč smo prišli res ! Suho vi č. o oo Velika pravičnost. Neki plemenski doktor-profesor v Ljubljani je rekel: »Bogatim se že »šenka« dober red v spričevalu, revni si ga pa morajo zaslužiti«. Mislil si je pa še zraven sinom matere Germanije se spregleda skozi deset prstov, Slovence pa dajmo zatirati. Po tem se tudi ravna. Mislimo, da ime tega plemenjaka ni tako neznano. Prihodnjič več! Stempihar. Šopek pregovorov, izrekov, prislcTvie iu prilik. Kolikor stopica bliže, Slaje prilizun se bliže. Učen in moder se zdi, Bolhe skakat uči. Prijatelja stara kosmatih ušes, Za drobne koščico začela hud ples. Povablja lisico, Da sodi pravico. Mož ne biva v pravem čisli, Ce preveč pogreva misli. Boljši sin kot oče ; To se rado hoče. Crnigoj, sluga moj ! V petek boš jedel loj. Človek čuden — kaj se hoče : V »pratiki« boji se toče. Črke lepe, Misli slepe . . . Listnica uredništva. »Popotnik« iz K. Vaš dopis odstopimo »Edinosti, ako želite? — Brez podpisa ne sprejemamo dopisov. — Pozdrav! G. Radovednež — velja. Vašo ponudbo sprejmemo s hvaležnostjo. Na zdar! Prosimo one gospode dopisovalce katerim nismo mogli takrat ustreči da po-trpe. BRIVEC tj ti. 7. JOOOOOOOOOOGOOO* D. Zadnik - Trst Via Nuova št. 28 Trgovina z najboljšim mainfakturiiim blagom. Udobiva se najboljša Kotonina l)ela in rajava za razno mož ko in žensko perilo. Mo- i derci najnovejšega kroja. » Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. -- Izdelujejo se možke obleke po meri. Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. 7ja nmogobrojen obisk priporoča se udano D. Zadnik Ulica Nuova štev 28. Miroim (teorija) B. Poniž v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago. i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ;xKKxxxxxxxxxxxxa\^xxxxxxxxxxx^ i Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na