20 Haloze Dr. žgeč F1 rane (Sociološka študija) Vsako jutro, vsak večer gledam skozi okna našega stanovanja Haloze. Gledam jih in mislim. Vedno so me privlačevale s svojimi kontrasti, vedno so me odbijale z njimi. Včasih so mi bile tako blizu, včasih tako daleč, onkraj velikega prepada, ki me je ločil od njih. Čuvstva iz otroških let so me zbujala znova in znova. Gnala so me kot dijaka, kot visokošolca v Haloze. Prepotoval seini jih, v poznejših letih sem jih skušal spoznati, razumeti. Haloze pa so se mi izmikale. Njihovo tajno sem lovil le za vrhnji plašč, ne da bi doumel prave vzroke, prave gibalne sile tamošnjih raz-mier. Tako ravnajo tudi mnogi drugi, ki se postavljajo, da poznajo Haloze. Oprimejo se posamičnega pojava ter poskušajo razložiti vse ha-loško življenje. Ne zavedajo se, da je to le izunanji znak za globoko notranjo bolezen, ki razjeda celotni organizem. „Kje so gibalne sile, kje pravi vzroki, ki oblikujejo življenje v Halozah?" Slišim jih, poznavalce Haloz, kako mi modro odgovarjajo: „Zna-čaj Haložanov je kriv neznosnega stanja. Haložan je len, ne dela rad! Kadar zakolje svinjo, povabi vse sosede in sorodnike. V enem dnevu pojedo pol svinje, včasih tudi celo! Nato pa stradajo vse leto." Poznavalci Haloz se varajo! V bajke o prirojenem; značaju misleči človek ne more več verjeti, ne v neodvisnost duševnega sveta od ostalih pojmov! Zagrabi potezo v značaju, pa že vstane vprašanje: „Kaj je zarezalo to potezo v [njegov značaj? Odkod ta nenasitost o priliki kolin? Zakaj Haložan težko dela?" Vse dolgo leto je stradal, dan na dan je sanjal o kolinah, ko se bo lahko do sita najedel. Kadar je glad najhuje grizel po črevesih, je mislil na koline! Haložan strada vse leto. Dolge mesece sploh kruha nima. Jedva se včasih drži na nogah. Ali lahko vztrajno in težko dela? Dajte Haložanom krulha dovolj, da ne bo slab, sestradan! Delo mu ne bo več muka, ki napolnjuje vso duševnost z grenkobo, delo mu bo v radost in veselje! Dajte Haložanom zemlje, da si bo redil prešiče: koline bodo> zdrknile na navaden delaven dan, ki se ga bojita radi preobilega dela gospodar in gospodinja. Kruha, zemlje! Kdo ima v Halozah kruh? Kdo ima vinograde, zemljo? Dolgo si se šolal po različnih šolah, dragi razum! Mnogo so žrtvovali starši, mnogo narod iza tvoj razvoj! Vse težijo ista vprašanja: „Kdo je igospodar Haloz? Kdo ima tamošnje vinograde, kdo haloško zemljo? Kje je kruh, iki ga je lačna haloška deca?" — Išči sedaj, zbiraj podatke, urejuj jih in odgovarjaj jasno, brez izmikanja: „Kje je kruh, ki ga je lačna haloška deca?" Haloze so se prilagodile pogojem, ki jih je stavila vinska trta. Dale so ji ugodna tla za rast, dale so ji ljudi za njeno nego, pokorile so se zakonom njenega življenja! V zameno za gostoljubnost je oblikovala vinska trta Haloze po svoje. Vlila je vanje svoje poezije, primešala ji je svojih slasti in svoje grenkobe, prevlekla je vzhodna, južna in južnozapadna rebra s svojo barvo, nasejala je po vrhovih in po pobočjih viničarske bajte ter gosposke vile! Toda ne vseh Haloiz! Nekaj občin med Donačko goro in med Janškim vrhom se ji je uprlo! Tudi tam sadi prebivalstvo vinsko trto. Vendar ni imela vinska trta ne sile dovolj, ne možnosti in pogojev za razmah, da bi lahko te 21 kraje podvrgla svojim zahtevam, da bi jih lahko oblikovala v svojem duhu. Trta je ostala tam le gost; še vedno vladajo gozdovi, njive po rebrih in pašniki. Te uporne občine bomo imenovali tu in tam le mimogrede, le radi primerjanja; podrobneje jih razčlenjevali ne bomo. Nas zanimajo prave, vinorodne Haloze, poznane v naši domovini in izven njenih meja po svojevrstnih vinih. Od Ptuja do zapadnaga roba vinorodnih Haloz prideš ob desinem bregu Drave peš v dobri uri. Avtomobili ptujskih meščanov so v nekaj minutah v Halozah. Od tega roba se vleče 52 katastralnih občin v širokem pasu med hrvaško mejo in med Dravo proti vzhodu, proti panonski ravnini. Kjer se dotakne hrvaška meja prvič Drave, tam približno je konec vinorodnih Haloz. Drava in Dravinja jim namakata podnožje. Vzporedno ob Dravi se vlečejo raztrgani, razmetani grebeni, vse višji in višji proti hrvaški meji, proti Maclju, Ravni gori in Ivanjšici. Bele lise se svetlikajo na vrhovih in po pobočjih, borlška graščina na straži ob Dravi, cerkvica sv. Ane krasi povprečni greben. Zdi se mi, kakor da pošilja pozdrave Slovenskimi goricam onkraj Drave, onkraj spodnjega Ptujskega polja. 52 katastralnih občin se vleče tako v širokem pasu ob Dravi od Dravinje proti Vzhodu. Vse živijo bolj ali manj od vinske trte, ki jo gojijo. Teh 52 občin bo predmet naše analize vinorodnih Haloz, ki naj prikaže njihovo gospodarsko in sociološko strukturo. Šele ko bomo imeli jasno slliko o gospodarskem stanju in o sociološki sestavi Haloz, bomo poskušali razumeti njihovo notranje življenje, njihovo romantiko in poezijo, šege, navade in običaje. Za sedaj pa nas zanima živo vprašanje: „Kdio ima haloško zemljo, kdo haloške vinograde? Kje je kruh, ki ga je lačna haloška deca?" Iz Ptuja gledam dnevno zapadni rob Haloz, ta mi je najbližji. Nejasno se bleščijo na vrhovih in grebenih gosposke vile, še bolj nejasno viničarske bajte s slamnatimi strehami. Tam vzemimo za izhodišče našega razmotrivanja zaokroženo enoto v južnozapadnem kotu, nekdanjo politično občino Sv. Trojico v Halozah. S to enoto bomo pozneje lahko primerjali ostale haloške občine, lahko bomo dognali medsebojne razlike ter izluščili iz primerjanja splošne zakonitosti, ki bodo veljale za večje dele Haloz ali za vse Haloze. # # # Nekdanja politična občina Sv. Trojica obsega dve katastralni občini, Goroo in Dežno, sosedi. Gorca je med največjimi občinami v vino- 22 rodnih Halozah, le dve ali tri so še večje, Dežno je dokaj manjša. Prva meri 6 km2 17 ha in 34 arov, druga 2 km2 61 ha 33 arov. Obe skupaj merita tedaj 8 km2 78 ha 67 arov. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1931. je štela takratna politična občina Sv. Trojica 123 družin in v teh družinah je živelo 573 ljudi: 262 moških in 311 žensk. Na likm2 pride povprečno 65'2 prebivalcev. Iz katastrskih podatkov, ki mi jih je dala uprava katastra v Ptuju blagohotno na razpolago ter mi šla v vsemi zelo na roko, sem razbral, da je v katastrski občini Gorca 157 posestnih listov. Eden odpade na ceste in pota, eden! na vodovje. Vseh posestnikov na Gorci je tedaj 155. Število je razmeroma visoko, vendar pa ima mnogo posestnikov svoja posestva tudi v obmejnih občinah, na Gorci le manjše ali večje kose. Najprej so vneseni v katastru večji posestniki in taki, ki imajo v občini zaokrožena posestva, proti koncu pa sledijo po navadi manjši in pa taki, ki imajo v tisti občini le manjše kose zemlje. 155 posestnikov je na Gorci. Od teh pa je domačinov komaj 37, tedaj le 23*9%. Vsi ostali so Ptujčani, kmetje s polja, posestniki iz drugih haloških občin, iz ostale Slovenije, Hrvaške ter končno ino-zemci. Na Gorci je 155 posestnikov in le 37 domačinov. V katastralni občini Dežno je 88 posestnih listov in 86 posestnikov. Domačinov posestnikov pa je samo 24 ali v odstotkih 28%. Odstotek je neznatno višji kakor na Gorci, za dobre 4%. Na Gorci 37, na Dežnem 24. V nekdanji politični občini Sv. Trojica 61. Prištejmo domačinam še dva tujca, ki stanujeta na Gorci, da dobimo vse posestnike, ki stanujejo v obeh občinah: 63. Vseh družin pa je v nekdanji politični občini po zadnjem ljudskem štetju 123. Ako trdimo, kar je dokaj verjetno, da živi na vsaki domačinovi posesti po ena družina, vidimo tole: posedujočih družin je 63, 60 jih ostane brez vsakršne posesti. 23-9% posestnikov je domačinov na Gorci, 28% na Dežnem. Kdo so ostali posestniki? c * * * Na Gorci je 37 domačinov posestnikov in 2 tam naseljena tujca. Haložanov iz drugih katastralnih občin je 17. Posestnikov iz Ptuja je 17, z Brega pri Ptuju nadaljnjih 7. Z Dravskega polja je 48 posestnikov, z Gornje Pristave 15, iz ostale Slovenije in Hrvaške 8. Inozemci so štirje. Skupno število vseh posestnikov je 155. Na Dežnem je 24 domačinov posestnikov, Haložanov iz drugih občin pa je 19. Iz Ptuja je 6 posestnikov, iz neposredne okolice Ptuja 5, z Dravskega polja 29, s Ptujske gore 2 in iz ostale Slovenije 1. Skupno število vseh posestnikov znaša 86. 23 Vendar iz samega števila posestnikov ne moremo razbrati ničesar. Številčno najmočnejši so poseisitniki s polja. Toda kdo ibi si upal trditi, da posedujejo oni tudi največ zemlje na Gorci ali na Dežnem! Zato se moramo lotiti podroibine razčlenitve vise izemlje in vinogradov še posebej najprej na Gorci, nato na Dežnem. Gorca. i Katastralna občina Gorca meri 617*34 ha med 155 posestnikov, kakor sledi: 37 domačinov ima 17 Haložanov iz drugih občin ima 2 (tujca, stanujoča na G. imata 17 Ptujčanov ima 7 pos. z Brega pri Ptuju ima 4 inozemci imajo 48 pos. z Dravskega polja ima 15 pos. z G. Pristave imia 5 pos. iz ostale Slovenije ima 3 pos. iz Hrvaške ima 1 pos. list odpade na vodovje i pos. list odpade na ceste in pota 155 posestnikov + 2 pos. lista ima - I Posestniki s polja Ptujčani, tujci in inozemci Ceste in vode Razdelitevjzemlje na Gorci. 24 Na sliki o razdelitvi zemlje na Gorci sem moral nekaj postavk strniti in sicer iz razlogov, ki jih pokaže šele poznejša razdelitev vinogradov. Tako imajo Ptujčani, tujci, inozemci in posestniki z Brega skupno 45*7% ali 283*55 ha, posestniki iz ostale Slovenije in Hrvaške pa 5*1% ali 30*92 ha. Istotako sem strnil posestnike z Dravskega polja in z Gornje Pristave: oboji skupaj imajo 92*69 ha ali 15*1% vse zemlje. Na oliki imamo tedaj pravzaprav tri velike skupine: 1. domačini in Haložani iz drugih občin, ki sem jih še oddelil; 2. posestniki s polja skupno s posestniki