Razlogi za ateizem Saj vem, če bi mu naštela, kaj se mi je v življenju hudega zgodilo, bi ploskal z rokami in vzklikal: »Kakšna priložnost, kakšna čudovita priložnost!« Maja Vidmar Trenutek nepazljivosti Sodobnost 2016 385 Sodobna slovenska poezija Šala Ob rojstvu se je grodnica udrla vame in moja velika lobanja je zasijala v poletje na šestinštiridesetem poldnevniku. Izpod udrtih reber me je sunkoma posilil dih in se divje dihal sam. Kot nevihta, ki butne v slabo zaprta okna, razjadra zavese in še dolgo loputa z oknicami, da je slišen vsak izdih. Ne vem, ali gre za večjo ali manjšo šalo. Nisem podedovala občutka za orientacijo in zemljepis. Izdihi, jutra in zime me preštevajo, a bojim se zares vdihniti, da me ne raztrga ta spomin. 386 Sodobnost 2016 Maja Vidmar Trenutek nepazljivosti Iz bolnišnice Otrok, izrezan iz sobe, iz slike svojih staršev, iz male postelje s spodvito odejo. Otrok v krsti teme, privezan na drugo posteljo, se ne premika, zmanjšuje dih, miruje do smrti. Nepričakovano vrnjen otrok. Opoldansko sonce na mizi, mama čaka, pomita tla dišijo. Mrtvak se premika počasi. Sodobnost 2016 387 Trenutek nepazljivosti Maja Vidmar Kadaver Ko hoče tvoje lastno truplo vstopiti v dnevno sobo, ga seveda ne sprejmeš kot svoje. Z nezmotljivim gnusom do vsega grdega skušaš zapreti vrata in celo na policijo pomisliš. Preseneti te šibkost velikega telesa in v strahu pred kužnim dotikom jo spustiš mimo sebe. Zanemarjeno, umazano, slaboumno, razpadajočo, rjavo, črnikasto rjavo. Ne veš, čigava je jeza, in ne, kdo jo čuti, a sram je ne more več ustaviti, ko gre stvor proti foteljem. S krivičnim zadoščenjem pomisliš: »Tam sedi mama. Naj se zmenita, če bo že treba živeti s tem.« 388 Sodobnost 2016 Maja Vidmar Trenutek nepazljivosti Pod stropom Pod stropom sem veliko lažja in lahko se plavajoče premikam. Ne da bi zares hotela, opazim prah na zgornji strani razsvetljave in prašno krilo velikega komarja, sprijeto med rešetkami luči. Trepeče v sapi, ki je ni. Je samo brnenje svetlobe in žalostnih duš. Daleč spodaj na postelji leži otrok. Šele ko je v sebi nehal klicati mamo, sem se dvignila iz izsušenega trebuha. Bolj kot stoletna žeja je bolela zapuščenost. Zdaj ga zbujajo in ponižujejo njegovo golo telo, vendar nobena infuzija ne more napojiti izgubljenega zaupanja. Ni prostora zame v mrtvem telesu strahu. Ostala bom tu, kot je ostalo komarjevo krilo. Sodobnost 2016 389 Trenutek nepazljivosti Maja Vidmar Horoskop Mrtvi otroci v trenutku odrastejo, a nikoli zares. Včasih pogrešajo otroške izkušnje, včasih pa sploh ne vedo, kaj bi lahko pogrešali. Občutljivi so za mraz in sploh za spremembe, predvsem pa so prestrašeni, zato so v stalni pripravljenosti in strahopetnosti jih je sram. Najbolj se sramujejo svojih razpadajočih teles, ki jih potlačijo v sanje, in lahko so prav lepi na prvi pogled. Ugrabljajo jih ljubezen, lepota in strast, a veselje nikoli. Prepričani so, da je vsega kriv trenutek nepazljivosti v otroškem veselju. Pretvarjajo se, da bi jih ljudje obdržali, toda s svojo žalostjo uničujejo svoje otroke in vsakogar, ki jih ljubi. Nikomur ne zaupajo, da bo ostal, in odraslim ne zaupajo, da sploh kaj vedo, kar lahko nekatere razdraži. Kadar ne vedo, da so mrtvi, se težko odločajo ali učijo, vedo pa, da znajo leteti. Še najmanj zaupajo sebi. Premikajo se počasi, v stalni nevarnosti, da bodo za zmeraj odšli. Preutrujeni so, da bi se bali smrti, a ni jih na svetu, ki bi tako brezupno radi pripadali sem. 390 Sodobnost 2016 Maja Vidmar Trenutek nepazljivosti Sveča Rumeni, gosti vrh gorenja nad obokom lastne sive sence vmes in nevidni, le včasih sinji spodnji del – to je plamen, ki nemirno obletava ukrivljen črni stenj z rdečo glavico očesa, obrnjeno v strašno noč. Sodobnost 2016 391 Trenutek nepazljivosti Maja Vidmar