St. 122. V Gorici, v sredo dne 3 decembra 1902. Tečaj XXXIL Izhaja trikrat na teden t šestih Izdanjth, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, »Jutranje tedanje opoldne, Teeerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vsa leto ......13 K 20 h, ali gld. ft 60 pol leta........6 . 60 . . , 330 LSrt leta.......8 „ 40 . . . >"70 PosamiCne Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do:-preklica izhaja ¦ ob sredah,,, in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki uuci 5tv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni« A. GabršSek vsal dan od 8. uro zjutraj do 6. zvoeer; ob nedeljah pa od 9, do 12. ure. Nft naročila brez doposlane narccnlue se ne oziramo- Oglati in poslanice se racunijo po pefat-vretah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka., vrsta. TeSkrat oo pogodbi. — Večje Črko po prostoru. — Reklame iuNpisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in v. ibino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Tse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. B.'Lavni UredniStro se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nttfstr. Z uredndcom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. o 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo *e nahaja v Gosposki ulici SLU. Naročnino In oglaso Je plačat! Ioeo Gorica. Dopisi naj se poSHJaJo le uredništvu. - - Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. c8oca» in cPrimoreo* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici *"n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakaroi LavrenŠiŠ na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ~»»»«««- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V službi sistema. Velika mora biti krivica, storjena našemu ljudstvu, da se dvigne pokonci ter postavi v bran proti tej krivici, kajti Slovenci smo neizrocno potrpežljivi. Tako je na sploh, nečuvena pa, mora biti krivica, ki dvigne našega kmeta in prostaka proti cerkvi. Ni ga kmalu vernejšega ljudstva od našega, s katerim sme početi katoliška cerkev, kar hoče. Tu ni zlepa odpora, le takrat šele, kadar jo ljudstvo zadeto v srce, ko že krvavi ter trpi v največjih mukah, takrat stoprav se dvigne tudi proti onemu, kateri mu jo bil poprej božanstvo. Nekaj takega se je zgodilo na tržaških tleh in v Ricmanjih. Kaj vso so počne pri teh našeh sosedih od strani cerkve in vlade, to vemo dobro vsi, in kdor pozna srce našega ljudstva ter upoštova razmere, mod katerimi živijo tržaški Slovenci in Iticmanjci, tisti mora tudi priznati, da ni moglo priti do drugega nego do teh dogodkov, ka-tore smo zadnjič zabeležili. V Trstu imajo novega škofa, Nemca, kateri jo poklican, napraviti red iu mir v tržaško-koperski škofiji. $e predno je prišel v Trst, so je že govorilo, da pride tje kot angelj miru in sprave, da umiri razburjene duhove ter ustvari v svoji škofiji v cerkvenem oziru položaj, s katerim bodo zadovoljni, ako ne popolnoma, pa vsaj približno, slovenski in se ve popolnoma laški verniki. Ko smo culi take glasove, smo zmajevali z glavo, ker izkušnja nas uči, da kadar se govori o pomirjenju v naših jdeželah, se ima zgoditi in se tudi zgodi le na škodo Slovanov v prilog Lahom. Novi škofje prišel, si ogledal situacijo in začel delati. Slovensko ljudstvo v Trstu mu je omogočilo slovosen sprevod, in slovenska deputacija se mu je uclanostno poklonila, tako, da je mogel sprevideti, da v tem ljudstvu je še vedno preglo- boko ukoreninjena pokorščina nasproti visokim cerkvenim dostojanstvenikom. Prav gotovo je, da je ta okolnost napravila na novega škofa utis, da bo počel lahko s tom ljudstvom, kar bo hotel. Lahi so stali ob vsej tej reči ob strani. Ni jih bilo k sprejemu, ni jih bilo k sprevodu in niso pošiljali udanostnih deputacij k škofu. So imeli pač že zagotovljeno po svojih zvezah z namost-ništvom, da so proti njim ne ukrene ničesar, marveč da so ima napovedano apostolstvo miru in sprave raztegniti le na Slovane. Veni, vidi, vici! te samozavestne Cezarjeve besede bržčas donijo po glavi mogočnemu nemškemu škofu. Prišel jo, videl je, in kakor kaže njegova sedanja akcija, katero vodi proti Rojaneom in Ricmanjcom, hoče, da sledi takoj tudi zmaga. Potem pa bo mir in red v tržaško-koporski škofiji in novi škof bo proslavljali in oboževan kot apostol miru in sprave! Kojancem ni dal niti odgovora, ko so mu predložili tožke obtožbo nasproti župniku Jurizzi, temu zagrizenemu po-laščevalcu našoga ljudstva pod znamenjem križa, kmete v Ricmanjih hočejo pa kar z odpoklicem duhovnika in z biričem, ki naj pobere „davek" za dolinsko g. nunco, prisiliti, da se udajo ter ne pristopijo v pravoslavje. Ni prav pojasneno, zakaj jih ni sprejel križo-vački škof Drohobecki pod svoje okrilje, pa tudi se nočemo tu pobližo baviti s to stranjo perečega verskega vprašanja, ali pred dejstvom stojimo, da Rojanci in Ricmanjci so izstopili iz katoliške cerkve rimskega obreda, se oglasili v Unijo, in ker tam niso dosegli, kar želijo, so se obrnili do pravoslavne cerkve, v kateri je večina Slovanov in v kateri slavijo Boga v lepi naši starosloven-ščini. Ta prestop pa hoče preprečiti katoliška cerkev in vlada. Pri normalnih razmerah drugodi bi se tak prestop vršil brez posebnega hrupa in vika, ali v naših deželah neverjetnosti je to kaj drugega. Slovani v primorskih deželah morajo izginiti s površja kot Slovani ter so potopiti v laškem morju. Taka je želja in stremljenje Lahov in taka je deviza sistema. V tako svrho delajo vsi visoki „5initolji" v Trstu, in v tako svrho služi tudi sveta katoliška cerkev! Ta cerkev je dekla sistema, ki pometa slovenski jezik izpred oltarja in iz svojih božjih hramov ter dela pot blaženi la-ščini. Po oni strani vsiljuje našemu verniku tuj jezik po tujcu, po drugi pa ga molze na vseh žepih. In to je, kar je rodilo odpor v Rojanu in v Ricmanjih, to je, kar boli na tisočo vernih Hrvatov po Istri, to je tudi, kar boli nas v Gorici ter zadeva občutno na slovensko kožo še tuintam, kjerkoli probivamo skupno z Lahi. Proti temu se je uprlo ljudstvo samo, in uprlo se je, ker ni moglo več pronašati krivic od tam, kjer ima pač v prvi vrsti izhajati pravica in beseda božja miru in spravo. Ali kakor drugodi, tako smo tudi v katoliški cerkvi manj vroditi, mi stojimo daleč zadoj za gospodi Lahi.... Dogodki v Rojanu in v Ricmanjih so vseobčega velikanskega pomena za primorsko Slovane v prvi vrsti, pa tudi za vos naš slovenski narod. Radi tega pa potrebujejo trpini v Rojanu in v Ricmanjih dobrih svetovalcev in vodnikov, da ne omagajo v boju za mir in red, kateri hočejo imeti v vorskom pogledu. Voditelji v Trstu so poklicani stopiti tu na branik za ljudstvo, da ne bo prisiljeno z biričem in s sleparskimi zvijačami ukloniti svoj tilnik sistemu tudi v cerkvenem oziru. Ali pa smemo upati, da dobi to ubogo trpinčeno ljudstvo pri njih dobrega sveta, da se obvaruje nesreče in potujčevanja? ! Gotovo je, da katoliška cerkev napne vse svoje silo in moči, da doseže svoj namen, ki je: pokoriti „nepo-korne" Rojance in Ricmanjce, da bodo ubogali Laho in se podvrgavali odredbam katoliškega ordinarijata, kajti cerkev dobro ve, da ako se jej izmuzne tako Število vernikov, ne bo mogla prispevati k njihovemu polaščevanju, ka- kor to vrši drugače dosledno na celi črti z drugimi slovenskimi verniki, kjer je le količkaj pozicije za to. Prevažen boj bijejo Slovenci v Ro-janu in v Ricmanjih, in ako se ne dajo ujeti ničevira obljubam, s katerimi morda pridejo nad nje, ter možato nadaljujejo svoj boj pod devizo: ali vse zahtevane pravic* v katoliški cerkvi aH pa prestop v pravoslavje!, ako izbojujejo ta boj zmagonosno, potem smemo s popolnim upom gledati v bodočnost, da pride iz našega ljudstva tista moč, ki stre silo sistema na celi črti ter si izbojuje življenje, kakor pritiče v današnjih pro-s vitij enih časih državljanom v konsti-tucijonelui državi. In s tega stališča že* Urno pijonirjem v boju za naSe svete pravice ob 'naši Adriji najboljšega vspeha, kateri naj prisveti na naše obzorje kakor nova zvezda-vodnica. Iz klerikalnega sveta. V Škofjiloki na Gorenjskem imajo „rim-sko-katoliško* mlekarnico. 0 tej mlekarnici Cii \mo v »Gorenjcu*: »Pred dvema letoma žo, ko smo kmetje dobi l s širnim gnojem plačano mleko, je bilo ob eno mnenje, da :>'ora mlekarna prejenjati. Tudi zadružniki so bili za razpust društva, toda kakor zvezda na obzorju se prikaže rešilni angel v podobi kapelana Petrifta, ne da jo reši, temveč, da ji umetno podaljša neozdravljivo životarenje. Res smo mislili, da bode kapelan delal Čudeže, vsaj poskušal jih je delati, a ni šlo. Prevzel je račune, ki so bili — kakor je sam trdil — v strašanskem neredu. Upali smo, da jih kapelan spravi v pravi red, toda sedaj vse kaže, da so še ravno tam, kjer so bili, ko jih je prevzel. Neki zadružnik mu je napovedal že pred enim letom izstop iz društva, izročil mu mlekarsko knjižico in zahteval plačila, a do danes še nima obračuna. Kadar ga terja, trdi, da mora poprej skupaj spraviti račune. Še v lepši luči se je pa pokazalo sedaj delo tega blagoslovljenega rešitelja. Kakor znano, ima škofjeloška mlekarna dolga toliko, da pride jnkJL JLCicilJI | JU Zgodovinski roman v štirih delili. PoUski spisal H. Sienkiewicz. — Posl. Podravski. (Daljen »In dal si jej blagoslovljeno vodo ?« »Da.« Opat ga oplazi drugič. »Nil, torej, pa jo vzemi!« »Vzemi jo!« ponovi kakor odmev Matija. Zbišek si popravi svoje lase v mrežo ter odvrne popolnoma mirno: »Kako naj jo vzamem, ko sem pa pred altarjem v Tinjcu napravil obljubo Danuši Jurandovi?« »Obljubil si jej pavove šapelje, torej pojdi jih iskat, Jagjenko pa vzemi takoj.« »Ne,« odvrne Zbišek, »potem, ko me je pokrila s svojim ovojem, sem jej obljubil, da jo vzamem za ženo.« Opatovo lice se zalije s krvjo, ušesa mu zasane* in iz očij se mu jamejo sipati iskre. Približa so Zbišku in spregovori z od jeze zamolklim glasom: »Tvoja obljuba je pleva, jaz pa sem veter — ali razumeš. Tako je!« In pihne mu v glavo s tako močjo, da mu je odletela mreža, in so se mu lasje neredno vsipali po ramenih. Zbišek pa tudi na ježi obrvi, pogleda opatu naravnost v oči ter reče: »V moji obljubi tiči moja čast, svoje časti pa sem j stražnik sam.« Opatu, ki ni bil privajen na ugovore, kar zastane sapa, ko začuje te besade, tako, da za trenutek ni mogel spregovoriti. Nastane zlokobno molčanje, katero končno pretrga Matija. »Zbišek!« zakliče, »spametuj se! Kaj ti je?« Opat je tudi že dvignil roko, pokazal na mladeniča ter začel kričati: »Kaj mu je? Jaz vem, kaj mu je. Duša v njem ni vitožka, ni plemenitašks, marveč zajčja. To mu je, da se boji čtana in Volka. Zbišek pa, ki niti za trenutek ni zgubil svoje hladnokrvnosti, pomigne malomarno z rameni in reče: »O, da! Razbil sem jima glave v Krešnji.« »Boj se Boga!« zakliče Matija. Opat gleda Zbiška nekaj časa z izbuljenimi očmi. V njem se je borilo začudenje z jezo, toda prirojen mu bister razum mu je jel govoriti, da se ima okoristiti s tem, da se je stepel Zbišek s Čtanom in Volkom. Ko se je nekoliko pomiril, je zaklical mladeniču: »Čemu mi nisi tega poprej povedal ?« .»Ker me je bilo sram. Mislil sem si, da me ona pozoveta na dvoboj, kakor bi se na vitežki način spodobilo, toda ona dva sta ie lopova, ne pa viteza. Prvi je odtrgal Volk desko od mize, drugo desko je odtrgal čtan, in tako sta šla nad mene. Kaj mi je bilo storiti ? Pograbil sem klop — drugo pa že veste sami.« »Ali sta še živa?« vpraša Matija. »Živa sta, dobila sta jih le toliko, da sta prišla ob zavest. Ostal sem ondi dotlej, dokler nista začela dihati.« Ko opat to čuje, si otare čelo, na kar nakrat vstane p skrinje, na kateri jo sedel, in zakliče: »ročakaj, jaz ti sedaj nekaj povem!« »Kaj mi poveste?« vpraša Zbišek, »To ti povem, da sedaj si ti Jagjenkin vitez, ker si se za Jagjenko bil in ljudem razbijal glave, — njen vitez si, pa jo tudi moraš vzeti.« Po teh besedah se prime za bok ter jame zmagovalno ogledovati Zbiška, toda mladenič se le nasmeje ter reče: »Ej, dobro mi je bilo znano, da ste me vi hoteli na nju nahujskati, toda ni se vam posrečilo.« »Kako, da se mi ni posrečilo ? Govori!« »Ker sem jima dejal, da morata priznati, da najlepša in najkrepostnejša deva na svetu je Danuša Jurandova, ona dva pa sta se živo potegnila za Jagjenko, in radi tega smo se stepli.« Ko je opat to slišal, ostane nekoliko časa na svojem mestu, kakor bi bil okamenel; samo po tem, ker je grozno pomežikaval z očmi, je bilo ro6či spoznati, da je še živ. Nakrat pa «e zgane, odpre z nogo vrata in skoči iz čumnate, stopi v sobo, vzame grčavo palico božjepotniku iz rok ter jame ž njo pretepati svoje spremljevalce, rjoveč kakor ranjen bivol: »Na konje, lopovi! Na konje, pasje vere! Moja noga ne stopi nikdar več v to hišo! Na konja, kdor veruje v Boga! Na konja!« po odbitku vseh aktiv na vsaki delež 122 kron. Deleži so po 10 kron. Več kakor dva meseca se mleko že ne izplačuje. Zadružniki so vsled tega zahtevali občni zbor, toda odbor ga noCe sklicati, boječ se, da Dode velika večina zadružnikov za lo, da se društvo razpusti. Oče Tinkovec, ki je sedaj po odhodu Kronbirtovega Gusteljna skoro neomejeni vladar mlekarne, je posodil tisti kakih 18.000 kron ali vsaj terjati jih ima od nje. Zadružniki so čimdalje nejevoljnejši, ker se jim ne plačuje mleko. Sedaj jih pa tolaži kapelan Petrič z lažjo, da bodo dobili od ministerstva 10.000 kron podpore, katera se bode društvu izplačala z novim letom. Ker ljudje kapelami to verjamejo, seveda še pridno nosijo mleko v mlekarno, češ, saj je mini-sterstvo dovolilo podporo. Na vsem tem pa ni čisto nič resnice. Res je dobila »Gospodarska zveza" 15.000 kron podpore, a sto podporo bo mašila svoje luknje, ne pa lukenj škofjeloške mlekarne. Mogoče je, da bo dala zaradi lepšega tudi škofjeloški mlekarni par sto kron, ali to se ji bode poznalo komaj toliko, kakor če vržeš kamen v morje. Po pravilih mora vsak zadružnik vsaj pol leta poprej napovedati svoj izstop. Da ne bodo zadružniki trumoma izstopali, zavezujejo se jim sedaj s to izmišljeno podporo oči. Čuditi se jim moramo le, kako je vendar mogoče, da dopuščajo oblastva, da to banke-rotno društvo še živi. Ubogi kmet: Tri mesece boš zastonj nosil v mlekarno mleko, izgubil boš že plačane de-leže.poleg tega boš pa še vsakemu deležu dodal 121 kron dote. Mlekarna namerava otvoriti z novim letom konkurz. Ima pa tudi vse pripravljeno, da ceno nazaj kupi konkurzno maso. V tem slučaju upniki ne bodo izgubiti ničesar, pač pa bodo zadružniki plačevali po 122 kron od vsakega deleža. Konec??«..... 15. pr. m. je minulo 100 let, odkar je bil rojen v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano, v občini, v kateri zida ljubljanski škof svoje »zavode1, Andrej Bitenc. Mož ni imel nič od doma, ali s svojim umom in s svojo pridnostjo si je pri kupčiji z glasovirji pridobil lepo premoženje. Bitenc je v kakih pičlih 40 letih zbral lepo premoženje. Ker ni imel svojih otrok, je zapustil okroglo 80 tisoč goldinarjev za šolo v Št. Vidu tako, da se ta glavnica ne sme nikdar porabiti, pač pa vsakoletne obresti od nje. Dokler žive otroci njegovega brata, dobivajo ti enake dele s šolo. Ko pa pomrjo, bo dobivala sama šola vse obresti, t. j. letnih 7400 kron. Šola pa že sedaj dobiva na leto toliko, da občini ni treba plačevati nič za stvarne potrebe šole. Do dsnes je občina že dobila na ta način kakih 35.000 kron. Kako je bil Andrej Bitenc previden in kako se je izučil po svetu, jasno kaže njegov testament. V njem pravi, da je treba pred vsem skrbeti za dobro plačo učitelju. Učitelj naj bo postaven mož. Poučuje naj nemščino, moralo, poljedelstvo itd. in sploh večkrat opozarja ljudi, da se pride le s pamet- nim življenjem in vestnim delom v dober stan. — Ko bo kazalo, naj se tudi za revne dijake kaj stori in osnuje knjižnica. Dne 15. L m. so obhajali stoletnico A. Bitenčevega rojstva v Št. Vidu jako skromno. Velika maša, potem pa »libera« na grobu, v šoli pa par pesmic in kratka govora župnika in naduči-telja _ to je bilo vse. To je bilo gotovo jako malo za toliko dobroto. Če se že posamezni ljudje res ravnajo po znanem geslu: Nehvaležnost je plačilo sveta, cele občine bi se pa ne smele po njem ravnati. One naj kažejo, da so svojih dobrotnikov tudi vredne in ne le potrebne. Treba pa vedeti, da obr čina v Št. Vidu je skozi in skozi klerikalna. Da ni imela smisla za proslavo tega moža, kakor bi se bilo pričakovalo, za to sta po našem mnenju dva vzroka. Eden je ta, da Bitenc ni bil duhovnik, drugi pa ta, da se Bitenčeva dobrota tiče šole. Kdor ni duhovnik, ta ne velja nič, kdorpakaj zapusti sedanji šoli, ta je po naukih klerikalcev pa sovražnik ljudstva; kajti klerikalci upoštevajo le »versko« šolo. Tako je plačilo klerikalnega sveta! V Saint-Mihielu (departement Meuse) v Franciji se bo vršila te dni znamenita porotna obravnava, pri kateri pojde za to, da se obsodi zločinca, ki ima na vesti 5 umorov, ter opere čast po krivem obreko-vanega ljudskega učitelja Gobillota v vasi Les Paroches. Ta ljudski učitelj je bil v političnih in verskih rečeh drugačnega mnenja nego klerikalna večina prebivalcev. L. 1899. in 1900. se je zgodilo v tamkajšnjem kraju 5 umorov; žrtve so bile bogatejše osebe. Vse je bilo pokoncu, vse je iskalo morilca. Aii zaman ves trud, nikdo ga ni mogel iztakniti. Sovražniki Gobillotovi, sami pristni klerikalci, pa so začeli s prva tajno potem pa vedno očitneje namigavati, kakor da bi bil storilec — Gobillot. Kako je uplivalo to na moža, si je lahko misliti. Stariši so ga gledali po strani in celo iz otroških ust mu je donelo na uho: Morilec! Sčasoma se je uprizorila proti ubogemu Gobillotu pravcata gonja. Orožniki so govorili tako skrivnostno, kakor da je on morilec, in nastopil je neki upokojeni stotnik Leclerc, ki je kar javno proglasil Gobillota za morilca. Gobillot je šel k državnemu pravdniku, kamor je prišel tudi stotnik, ki je tudi tam trdil svojo obdolžitev. Gobillot je zahteval prokotol in tožbo. Ali jje so mu odbili. Od tu naprej ni bilo /eč miru. Šolska oblast je pustila Gobillota tam, češ, da mu zaupa, aii v tej nečuveni gonji ni imel več miru. Kako daleč so šli v tej gonji, priča glasno to dejstvo. Po nekem umoru so našli pri žrtvi listek z napisom, da morilec še pride. Kdo je to pisal, so ugibali, in uganili,,da Gobillot. Izvedenec je izrekel, da je pisava njegova. Primerjal pa je v to svrho pisavo v občinskih zapisnikih, katere je pisal prednik Gobillotov! Medtem pa so našli pravega krivca, ki je neki mladi Leclerc (oni stotnik je njegov sorodnik), katerega so izgnali iz Švice ter pri tem prišli na sum, da je on morilec. Leclerc je priznal, da je storil sam onih 5 umorov. Ali kaj to pomaga ubogemu Gobillotu, ki je pa med tem, duševno razmučen, skočil v vodo ter našel v valovih Maase hladno smrt. O tem je bilo govora tudi v zbornici poslancev, kjer je povedal justični minister, da je preiskovalni sodnik zagrešil nasproti Gobillottu toliko nepravilnosti, da so ga morali v službi degradirati. Ta človek je netil gonjo proti Gollibotu. .To je pač bridka tragedija vaškega učitelja, preganjanega od klerikalcev! DOPISI. V Brjah, 1. dec. — V zadnji štev. cenjene »Soče* je citati oster dopis b naših zadevah. Ker pa smo vsi grešni, tako da celo najbolji sedemkrat na dan greši, bi bilo želeuV da. se takih osebnosti ognemo in menimo, da je bilo nepotrebno poročati o grahu, mesarjenju, mlinu in kaj vem o čem še. Drugače pa je dopis resničen. Res je, v čudnih razmerah in kraju živimo. Človek kmalu ne bo imel več nikake osebne prostosti. Kar se je iz tako nedolžne zabave naredilo, je nezaslišano. Gospod •Pavlica je v svoji silovitosti s svojimi pomagati nastopil, da je res žalostno in morda le kje na Turškem še mogoče. Čudno je, kako je žendarmerija šla na limanice županu in njegovim eksekutorjem, šla z bajoneti in napetimi petelini nad mirne in dostojne ljudi ter pred polic, uro razganjala veseleče se občinstvo! V resnici je naše ljudstvo mnogo bolj pametno in previdno nego župan in vsi njegovi pomagači. Zakaj drugače bi se lahko res kaka nesreča primerila. Naši sedanji »možje* niso za rabo in spadajo v starešinstvo kolikor osel v salon. Pri tem trpi občina v gmotnem oziru škodo, trpi v vsakem drugem pogledu in trpi na časti. Sami bi morali v korist dobri stvari odstopiti, kajti čič res ni za barko in župana Pavlica oslarij, šikan in sitnosti smo že davno siti. Kamno pri Kobaridu. — Zdaj nas je objela starka zima s svojo belo roko. Mrzlo je in gotovo, da bomo čutili letos zimo posebno. Še bolj mrzle pa se naše šolske razmere, ker vsaki otrok ima šolo le doma na peči brez vsega poduka. Opozarjamo zatega-del c. kr. okrajni šolski svet in druge visoke osebe na našo šolo. C. kr. okrajni šolski svet je sam odpovedal še edino sobo, v kateri se je moglo podučevati. Vedelo se je za naše razmere, zidalo se je drugodi gradove, palače, mi pa plačujemo 2200 kron, in sedaj bodimo še brez vsega poduka !! Naj poskrbe torej za to postavljene osebe, da se odpravi ta krivica aii pa nam odpiše ves šolski davek. -------- Napravili smo si železno vrv s hriba, po kateri spnlčamo seno in drva, katero napravo priporočamo tudi drugim. Vsled ne-skušnje smo imeli veliko stroškov, zatorej bi bili potrebni od katerekoli strani podpore. Pri tem delu so se nam posmehovati domači in tujci, sedaj pa naj povohajo, ker delo dobro vspeva. O b č i n a r. Domače in razne novice. Osebna vest. — Ministerski predsednik kot voditelj pravosodnega ministerstva je imenoval pisarniškega oficijala pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji g. Fr. Čibeja višjim predstojnikom pisaren istotam. Županom t Idriji je izvoljen g. Dra-gotin. L a p a j n e, dosedanji zaslužni župan. Mestnimi odborniki so izvoljeni gg. I. šepe-tavec, A. Ipavec, M. Kobal in dr. Hrovat. Pevsko In glasbeno društvo t Gorici opozarja, da je razposlalo vabila za koncert, ki se ima vršiti v nedeljo, po mestu in okolici ter tudi raznim rodoljubom ha deželi. Ako bi pa kdo vabila ne bil dobil, kar se ob taki množini vabil lahko pripeti, naj to blagovoljno oprosti. Saj vstop ni omejen na vabila, ampak je vsakdo dobrodošel, ki se zanima za napredek našega društva. Pričakujemo, da bo udeležba častna pri tem, za goriške Slovence dosedaj gotovo najbolj častnemu nastopu na tem polju. V pokoj je šel g. Aleksander Ghiades, arhivar pri deželnem odboru. Porotne obravnave v Gorici prično 3. februvarija 1903. Predsednikom je določen dvorni svetnik vit. Defacis, namestnikoma deželnosodna svetnika Zčrrer in Schmarda. Bohinjska železnica. — Politiški obhod med Podbrdom in Gorico se bode vršil od 15. do 22. decembra t. 1. in od 7. do 20. jan. 1903. Komisijo bo vodil namestništveni svetnik Fabiani; komisija se snide 15. t. m. v Podbrdu. V narodnem ozira v Gorici — nlzdol, — Odkar so se polastili znani uzurpatorji »Šo!. doma" ter začeli iz njega širiti klerikalno politiko, od takrat dalje je nehalo v Gorici ono pravo delovanje v šolskem pogledu, katero smo bili pred leti tako lepo pričeli. Umevno, da imajo radi tega Lahi kaj lahko stališče in »Lega* razširja svoj delokrog vedno bolj in bolj na slovenske otroke. Lepo število slovenskih otrok mora pohajati vsled razm««* v »Šol. Domu" laške ljudske šole, in vsled tega, ker so klerikalci vzeli popolnoma pod se »Šol. dom", ni mogoče iz istega razvijati onega plodonosnega delovanja, katero potrebujemo v Gorici zlasti glede malih otrok. Slovenskih šolskih vrtcev ni v zadostnem številu, pa v »Šol. domu" se tudi ne brigajo za take reči, marveč le ču-jejo svojo »posest*. Radi tega pa napravljajo brez vsakega odpora Legovci šolske vrtce prav sistematično leto za letom tam, kjer se Slovenci, posebno ob periferijah mesta, nočejo kar tako polaščiti. Sedaj pred kratkim so prišli na misel postaviti otroški vrtec vsako mržnjo in ohrani staro sosedsko prijateljstvo. Toda misli so mu nekako čudno rojile po glavi, zato mu je bilo jako ljubo, da je dobil Jagjenko samo, in ona ga je sprejela po starem običaju, poklonivši se mu in poljubivši mu roko, z jedno besedo: jako prijazno, dasi je bila pri tem nekoliko otožna. »Ali je oče doma ?« jo vpraša. »Da, toda odšel je z opatom na lov, od koder pa se kmalu vrne.« »Po teh besedah ga odpelje v sobo, v kateri sta sedela in molčala dlje" časa, dokler ga ona ni vprašala prva : .Ali vam samemu ni dolgčas v Bogdancu?« »Res mi je,« odvrne jej Matija. »Odkod pa ti je znano, da je Zbišek odšel?« Jagjenka potihoma vzdilme. »Znano mi je. Vedela sem to že tisti dan, ter sem si mislila, da nemara pride in se poslovi, toda on ni prišel.« »Kako je neki hotel priti ?« odvrne Matija. »Opat bi ga bil raztrgal na dvoje, in tudi tvoj oče bi ga ne bil rad videl.« Toda ona pokima z glavo in odgovori: Ej, jaz bi ne bila dopustila, da bi mu kdo prizadel kaj hudega.« To je ganilo Matijca, dasi je imel trdo srce, torej se pripogne k deklici in reče: »Bog bodi s teboj, deklica! Ti si žalostna, pa tudi jaz sem žalosten, ter ti pravim, da te niti opat, niti tvoj oče ne ljubita bolj nego jaz. Da, rad bi bil tudi umrl vsled one rane, katero si mi bila ozdravila, samo ko bi le on vzel tebe, ne pa katero drugo.« (Dalje pride.) In opat odpre vrata ter odide na dvorišče, osupli spremljevalci pa za njim. Prihitevši v hlev, jamejo takoj sedlati konje. Zaman je stekel Matija za opatom, zaman ga prosil in mu prisegal, da on ni ničesar kriv, kajti vse to mu ni nič pomagalo. Opat je klel in preklinjal hišo, ljudi in polje, in ko so mu pripeljali konja, je skočil urno nanj ter odjezdil z dvorišča, veter pa mu je pihal v široka rokava, da je bil podoben povsem veliki rdeči tiči. Kleriki so dirjali prestrašeni za njim, prav kakor čreda, ki drvi za svojim sprevodnikom. Matija je gledal nekaj časa za njimi, dokler mu niso izginili v hosti, na to pa se je vrnil v sobo in rekel Zbišku, kimaje, s skrbi polno glavo: »Oh, kaj si vendar storil?« »T9ga bi ne bilo, ako bi bil poprej odšel, ali da tega nisem storil, to ste krivi samo vi.« »Kako, da sem kriv jaz ?« »Da, ker vas nisem hotel zapustiti, dokler ste bili bolni. < — »Ali kaj bo sedaj?« »Sedaj pa hočem oditi.« »Kam ?« »V Mazovijo k Danuški... in da poiščem pavove šapelje... med Nemci.* Matija molči za trenutek, potem pa reče: »On nama je dal »pismo«, toda zastavščina je zapisana tudi pri duhovski sodniji. Sedaj nama ne da niti novčiča.« »Pa naj ima vse sam. Vi imate dovolj denarja, meni ga tudi ni treba na pot. Vsako me rad sprejme pod streho ter da konjem klaje; dokler bom nosil na sebi oklep in imel meč ob boku, ne maram se bati za nič.« Marija se zamisli ter jame premišljevati vse to' kar se je bilo dogodilo. Nič se ni izvršilo po njegovi! volji in po njegovem srcu. Tudi on sam si je iz vse svoje duše želel Jagjenko za Zbiška, vedel pa je tudi, da iz te moke ne bo kruha, in da je radi opatove jeze, radi Ziha in Jagjenke, kakor tudi radi pretepa zj Volkom in Čtanom dokaj bolje, da Zbišek odide, nego da bi bil še vzrok daljših prepirov in nezgod. »Ha!« reče naposled, »ti moraš oditi, da poiščeš nekoliko križarskih lobanj, za to ni druge pomoči nego odhod. Naj se zgodi vse po volji predragega gospoda Jezusa. Toda jaz moram takoj v Zgorelice; nemara še spravim Ziha in opata zopet v dobro voljo. Zlasti mi je žal za Ziha.« Tu pogleda Zbišku v oči ter ga nakrat vpraša: »Ali tebi ni žal za Jagjenko?« »Bog jej daj zdravje in vse najboljše!« mu odvrne Zbišek. KONEC PRVEGA DELA. Bragi dd. i. Matija je pričakoval nestrpljivo nekoliko dnij, če mu morda ne dospe kako poročilo iz Zgorelic o tem, da se je opat že pomiril; končno pa mu je jelo presedati to čakanje, in sklenil je, da hoče sam oditi k Zihu. Vse, kar se je bilo zgodilo, se je zgodilo brez njegove krivde, vsekako pa je hotel vedeti, ali mu tega ne zameri prehudo Zih, kajti o opatu je vedel zanesljivo, da bo odslej silno hud nanj in na Zbiška. Vendar pa je hotel storiti vse, kar je le mogoče, Ida potolaži to jezo; ter je na poti v Zgorelice pre-I mišljeval o tem, kaj hoče kateremu reči, da odstrani blizu Barke ter tako nastaviti laško past, v katero naj se lovijo slovenski otroci. In pri takem delu so Lahi mojstri. Z osebno ljubeznivostjo in z darovi pridobivajo matere, in otrok je v laškem vrtcu, od koder pride z lahka v laSko šolo, in konec je ta: Gorica šteje enega Laha s slovenskim imenom več. — V tem pogledu nazadujemo v Gorici ra-pidno, ali ako bi umeli možje v »Š. d,* svojo nalogo ter -h/.ne kužili istega s smrdljivo klerikalno politiko, bi bili Slovenci v Gorici dandanašnji v takem položaju, da bi nam .Lega" ne požrla niti enega slovenskega otroka veC. Tako pa stavijo Lahi trdnjavico za trdnjavico.... Gregorčič pa sedi na gorkem v »S. d.«, podi slovenske otroke-iz gotovih delov mesta v gnilo šolo Podtur-nom, za slovensko šolsko vprašanje v Gorici, katero si je pridržal on, pa se briga tolika, kolikor za lanski sneg. — V Gorici je cel gtab klerikalne armade gospodje, ki se kažejo strašno unete za blagor naroda, so tu, ali nič ne vidimo nikakega delovanja v tako važnem vprašanju, kakor je šolsko v Gorici. Lahi nam jemljejo v Gorici že kar iz rok slovenske otroke ter jih napravljajo v po-turice, »narodno vodstvo* pa premišljuje, kako bi moglo pomagati ^srikalcem kje v Lahih pri kakih občinskih volitvah in kako bi sple'.!] kako novo intrigo proti naprednja-kom.... To je žalostna pa istinita slika iz rezidence štaba naše klerikalne armade. Trg sv. Andreja pojemlje od leta do leta. Res, da prihaja na ta trg še vedno premnogo deželanov, da so ulice v Gorici polne, ali po prodajalnicah se pozns poje-manje. Poleg ulic so bile polne gostilne in pa razne »komedije*. Gotovo je, da prihaja lepa množica na trg sv. Andreja le tako iz navade in ne po opravkih. — Promet na Vipavski železnici je bil jako velik, le na postaji v Št. Petru je bilo prometa s 500 ljudmi. — Ne moremo pa se preCu-diti vodstvu plinarne, ki je dalo na ta dan po tako obljudenih ulicah, kakor je na primer Gosposka, vrtati v hiše za pripravo električne luCi. S tem so promet jako ovirali in pasantje so bili v nevarnosti, da jim prileti na glave kak kamen iz zida. To je pač neodpustljivo, mogoče pa v Gorici l .Slovence* o tržaških razmerah. — Ker mu tako kaže, je sobotni »Slovenec" glede na dogodke v Rojanu in v Ricmanjih spregovoril, da je neobhodno potrebno, da se na odločilnem mestu v Trstu Četudi s težavo, sprejme brez ovinkov odločno in dosledno načelo narodne enakopravnosti v vseh cerkvenih zadevah. To je spregovoril šele potem, ko je okrcal liberalizem ter se vrtil okrog drugih okolnosti kakor maček okoli vrelega močnika. Resnica paC peCe gospode, in ta resnica je, da glavni krivec, da je prišlo tako daleč v Ricmanjih in v Rojanu, je katoliška cerkev sama, ki dela z našim ljudstvom tako, kakor hoCejo Lahi, ter je prava njihova služabnica v boju proti nam. Tega seveda »Slovenec* ne bo hotel priznati nikdar, ali vendar je tako. — Sicer sedaj govori tudi »Slovenec* o popolni jednakopravnosti v vseh cerkvenih zadevah, ali kaj to pomaga sedaj? Je paC tako, da govori »Slovenec* te besede le radi tega, ker mu tako kaže. V* teh razburjenih Časih se pač ne more postaviti prav očitno na stran latinizatorjev in poiaščevalcev v črni suknji, dasi je poprej stal vedno, sedaj bolj odkrito sedaj bolj prikrito, na njihovi strani. Kdo mu bo torej sedaj kaj verjel, da mu je res kaj mar za jednakopravnost v cerkvenih zadevah na tržaških tleh ? ! — Timeo etsi dona ferentes. Brezobrestno posojilo, kakor nam poročajo, — kar ne gre oblastim izpod rok. Država je že dala svoj del, dežela pa še ne. Zakaj ne? Polno sitnostij je s tem posojilom, in namesto da bi šla gladko izpod rok taka reč, ko gre za pomoč našemu vinogradniku, Pa se zavlačuje na vseh koncih in krajih. Kaj delajo naši katoliški poslanci, tisti, ki so toliko obljubovali ljudstvu, katero jih je izvolilo V Ali spijo ali še čujejo ? I Samomor ali umor? — V ponedeljek v jutro so potegnili iz Soče 75 letnega cigana Mihaela Majerja, ki je bil- pristojen v Anhovo. Truplo so prepeljali na tukajšnje pokopališče. Ker se je takoj sumilo, da bi se bil utegniti zgoditi zločin, so zaprli njegovega sinovca, ki bi bil na sumu, da je kako prizadet pri tej smrti. »Skrb liberalcev za grob kardinala fflisste". — »Slovenec* nam je povedal, da imajo »liberalci« nepotrebne skrbi za kardinalov grob ter pravi, da je grobnica plačana iz kardinalove zapuščine, le kapelica sv. Mihaela, v kateri bo grobnica, se popravi po radovoljnih doneskih, ker je sedaj silno zapuščena. »Slovenec" je klical, da se mora postaviti kardinalu dostojno grobišče ter za tako dati denar. Ali ne kaže to, da so hoteli zopet slepariti ubogo ljudstvo z nabiranjem? Grobnica ¦T^p1^5a1^'-eetiRt-torej -nabirati ? Ako pa frančiškanom kapelica sv. Mihaela ui povšeč, pa naj jo popravijo sami. Pravzaprav je naravnost škandalozno, ako je zapuščena, ko pa imajo nagromadenega premoženja in ko tjsbirajo dan na dan za. cerkvene namene. Ali se naj tičejo ti nameni le obednice in »biblioteke* v prostrani samostanski kleti? Ako bodo nabirali sedaj za ono kapelico, bo to predrzen atentat na žepe vernega ljudstva. Kdor je pameten, ne da nič. Carlo Favettl. — V laškem taboru je sedaj na dnevnem redu Carlo Favetti, V spomin desetletnice njegove smrti so odkrili v ponedeljek v tukajšnji »Gmnastici* sliko Favettijevo. Govoril je pri tem predsednik Bombig. Redarji se znajo tudi pretepati. — Te dni se je vračalo od laške meje v Trst 8 redarjev, Med potjo sta se začela dva izmed njih pričkati in končno sta se tudi spoprijela. Navzoči policijski nadzornik ju ni mogel pomiriti, zato pa je ukazal njima izstopiti na postaji Zagraj, kjer so ju s pomočjo orožnikov zaprli v čakalnico. Za nedeljski počitek. — V Trstu so imeli v nedeljo trgovski pomočniki v gledališču Filodramatico shod, na katerem so se posvetovali o nameri trgovcev, da se uvede zapiranje trgovin zopet ob 8. uri zvečer. Gospodarji so obljubili, da v takem slučaju napravijo potrebne korake za uzakonjenje splošnega nedeljskega počitka na vsem Primorskem, Sprejeli so predlog, da naj pomočniki privolijo v zapiranje prodajalnic ob 7, uri zvečer, in to le pod pogojem, da uvedejo gospodarji takoj nedeljski počitek. Mednarodno vprašanje. — Preteklo soboto so aretirali orožniki v Dolenjah 2 finančnega stražnik-), ki sta prestopila avstrijsko mojo, ko sta lovila nekoga konlra-bantarja. Tega sta bila poprej že ujela, pa jima je ušel. Kontrabantar je bil spravil čez mejo dva vola, katera so zaplenili. Pri običajni takojšnji razpravi pred okrajno sodnijo v Krminu sta bila stražnika oproščena, kontrabantar, katerega so bili tudi ujeli, pa se nahaja še v preiskavi. Drobiž. — Za nedeljo je bil napovedan delavski shod pri Dreherju, ali prišlo jih je tako malo, da se je moral odložiti na kako drugo nedeljo. — V tukajšnjo bolnišnico so sprejeli Antona Rožiča, ki je ponesrečil v kamnolomu v Sežani. Kamen ga je zadel v levo nogo s tako silo, da mu jepri-zadjal toliko poškodeb, da mu bodo morali zdravniki bržčas nogo odrezati. — Tukajšnji peki so predložili oblasti pravila, po katerih ustanovijo svojo zadrugo. Nove slovenske razglednice. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je zopet izdala jako krasne slovenske razglednice, predstavljajoče Slovenko z vihrajočo narodno zastavo v jedni roki ter z lavorjevim vencem v drugi. Razglednice so jako ukusno in zelo lepo izvršene. Ker se tudi lahko vtisne razgled in pozdrav iz različnih krajev, so za vsak kraj primerne ter jih vsem Slovencem toplo priporočamo. Znano je, da deluje Zoltanovo mazilo proti trganju in revmatičnim boleznim in to celo pri zastarelih bolečinah jako olajševalno. Stek. 2 K. Lekarna Zoltan, Budimpešta. Zaloga: Dunaj, lekarna Lugeck 3. V eltrauju poučuje posamezno ali v oddelkih, ako se oglasi več udeležencev G. O m u 1 e t z v ulici Bertolini št. 12 H. nadstropje. Poučuje na svojem domu ali na domu udeleženca po zmernih cenah. Listnica. — Dop. v Sv. K. Naznanite nam svoj naslov. Razgled po svetu. Državni zbor. — Zbornica je razpravljala o nujnih predlogih glede krošnjar-stva. Posl. Biankini je interpeliral radi neupoštevanja dalmatinske industrije in obrti pri oddajanju javnih del v Dalmaciji, dalje glede uravnave pristana v Trsteniku. — V prilog krošnjarstvu je govoril Plan t a n. Krš. so-cijalci so za popolno odpravo. Politične resti. —¦ Trgovinske pogodbe se odpovedo, dočim se je mislilo doslej, da se podaljšajo kar avtomatično. Nemška vlada se prizadeva, da pride do novega carinskega tarifa, račun pa naj plača Avstrija 1 — V hrvatskem saboru razpravljajo o znanih izgredih proti SrBVmT^OpoH zicijonalci zahtevajo, naj plača odškodnino vlada, ker je ona kriva teh odnošajev. •— Volitve v srbsko skupščino se bodo vršile koncem prih. leta. Iz državnega zbora. — Hranil-nične knjižice. Zbornica je po daljši razpravi vsprejela nujni predlog češkega poslanca dr. Fiedlerja, ki zahteva, naj vlada preklice svoj- ukaz z dne 26. februv.: 1898. Ta ukaz namreč naroča dež. vladam, da posojilnice in hranilnice, ustanovljene v smislu zakona z dne 9, aprila 1873., brez državnega dovoljenja ne smejo izročati vložnih knjižic, ako se vloga ne glasi na ime vlagateljevo ali njegovega pooblaščenca. Navada je namreC, da mnogi iz raznih vzrokov svoje denarje pri hranilnicah in posojilnicah vlagajo pod tujim aH tudi izmišljenim imenom. Vlada pa je zaukazala, da se na take knjižice brez vladnega dovoljenja vloge ne smejo izplačati, ako se ne dokaže identiteta osebe. To je zadnji čas strankam napravljalo mnogo neprilik in potov. Zato je splošna želja, da vlada ta svoj ukaz. prekliče. Nujni predlog Fiedlerjev je obveljal brez ugovora. Kavcije državnih uradnikov. — Vlada je predložila načrt zakona, s katerim naj bi se odpravile kavcije ali varščine državnih uradnikov. Kakor znano, morajo uradr/.ki, ki imajo opraviti z denarjem, polagati kavcije, ki se od 30. avg. 1894. obrestujejo sW. Takik uradnikov je nad 30.000, ki so vplačali kavcije okoli 32 mil. kron. Namen kavcij je, da ima država varščino za mogoče defravdacijc. Kavcije pa nikakor ne dosegajo namena,, ker niso v nobenem razmerju z denarjem, ki ga upravljajo uradniki, in ker je vss»k uradnik itak z vsem svojim imetjem porok za mogoče škode. V zadnjem I desetletju bi bili državni uradniki morali povrniti na škodah 1,625.804 kron, torej povprek 162.580 kron na leto. Iz kavcij pa se je pokrilo le 23.828 kron, iz drugega imetja 17.057,121.695 kron pa .sploh ni bilo po« vrnjenih, marveč jih je morala država odpisati. Poleg tega pa ima država še troške z upravo službenih kavcij. Dalje je treba po-niir,!:ti, da uradnika, ako je nepošten, ne bode strašila zguba kavcije, in da si mora marsikateri uradnik le z žrtvami pridobiti po-rebno kavcijo ter se zadolžiti za več let.t Zato vlada predlaga, naj se kavcije odpravijo, izvemši edino le puškarje pri deželni brambi. Ker pa vlada iz budgetarnih ozirov ne more takoj povrniti, oziroma izplačati vseh kavcij, naj bi se povračilo raztegnilo na tri leta. Ob enem se razveljavijo vsi reverzi uradniških soprog. Shod občinskih tajnikov t Žalen. Dne 7. decembra bo v Žalcu shod občinskih tajnikov iz vseh okrajev slovenske domovine. Osnuje se društvo, ki bo čuvalo stanovske interese občinskih tajnikov. Zborovanje bo v gostilni Hausenbichlerjevi in se začne ob 9. uri zjutraj, da udeležniki lahko že s popolu-danskimi vlaki odpotujejo. Po zborovanju bo skupni obed. Kuvert 1 K 56 stot. Gospodje, ki se žele udeležiti banketa, naj se vsaj do 4. decembra po dopisnici javijo gosp. Ivanu Kaču v Žalcu. »Slovenija* naznanja, da si je na II. rednem občnem zboru 27. t. m. izvolila nov odbor, ki se je sestavil sledeče: stud. phil. Davorin Mastnak, predsednik, stud. phil. Andrej Ip&vec, podpredsednik, stud, iur. Alojzij Gradnik, tajnik, stud, phil. Radivoj Gnjezda, knjižničar, stud, iur. Karol Kuhelj, blagajnik, stud. phil, Fran MihaliC, arhivar, stud. phil. Večeslav Kalan, gospodar. Odbor o vi namestniki : stud, iur. Josip Ceper, stud. phil. Makso Šlander. Pregledniki t cand. iur. Dominik Puc, cand. iur. Rado Jereb, stud. phil. Mihajlo Rostohar. Pred ljubljanskimi sodniki je stal te dni sodnijski oficijal Šorn, o katerem smo poročali svoj fias, da so ga radi defravdacij zaprli. Tekom preiskave in obravnave se je pokazalo, da Šorna nikakor ne zadeva taka krivda, kakor se je mislilo, marveč da je imel nered, katerega nikakor ni mogel spraviti na čisto, ker ni bil povsem vešč poslovanju na tako odgovornem mestu. Mož ima le 4 razrede ljudske šole. V razburjenosti je bil vzel nekaj denarja ter odšel ves zmešan in zbegan iz Ljubljane. Drž. pravdništvo pa je tožilo le radi 200 K, ali obravnava je skon-čala s popolno oprostitvijo obtoženca. Iz »blažene* dežele, — »Corriere della sera« prinaša senzaeijonelno poročilo obravnave o aferi baronice Cassilli, ki je s 'pomočjo raznih »uglednih« in visokostoječih oseb prisleparila ogromne svote denarja. Med obravnavo je bil zaslišan neki odvetnik, kt je priznal, da je šel po nalogu baronice Cassilli v Rim ter da je tam pridobil tedanjega justična ministra za premestitev nekega, baronici neljubega uradnika — za kar je prejel 5000 lir. Neki drugi odvetnik je izjavil, da baroničen poslanec ni vdobil le 5000 lir, ampak 75001 Napadeni odvetnik je z vso energijo tajil, da bi bil prejel veC, nego 5000 lir, češ, da je on revež a — poštenjak ! Kakor strela iz neba pa je vstal tretji odvetnik in izjavil, da prvi odvetnik ni vsprejel — ne 5000 in ne 7500 lir, ampak — 90.000 lir — katere mu je on, govornik, izročil I!! Moskovski Sadež, — Zdi se, kakor bi to bila basen in je vendar gola istlna, Neki trgovec v Moskvi je imel udovi po svojem zadružniku izplačati 2500 rabljev. Ali trgovec se je ustavljal ter trdil, da je ta znesek izplačal že pokojniku, Udova pa mu ni verovala in trdila, da ni ničesar plačal. V tem je trgovec vzel v roko goreCo svečo, postavil se je pred podobo Matere božje, ter vzdignil desnico k slovesni prisegi, Jedva pa je izrekel: »Prisegam Bogu VsevedoCemu, Mariji, njegovi materi in vsem svetnikom" — ga je v tem hipu zadela kap? desna roka mu je takorekoč olesenoln. Zdaj leži m postelji nevarno bolan, a roko vedno vzdigujo gor; ne morejo mu je vpognlti. Velika množica ljudstva obdaja njegovo hišo in vsi govore o božji kazni, ki je zadela krivopn-sežnika. -- To bi imelo »tresti one stebre katoliške vere med nami, ki prisegajo, da so dobili kedaj kake posojilnično knjižice »med živimi" ter ki napeljujejo ljudi h krivemu pričanju. Bolgarija. — Iz Sredca poročajo o nameravanem atentatu na bolgarskega kneza. Ko se je sprehajal knez Ferdinand v petek po parku, je našel pismo s tako-le vsebino: Prišel sem, da Vas umorim. Ali ko sem videl Vaše otroke, se me je prijelo sočutje in opustil sem svojo nakano. Pisec teh vrst je neki 22 letni Kancev iz Razgrada, katerega so hitro našli. Rekel je, da je Cital anarhistične spise ter prišel do prepričanja, da mora umoriti kneza. Sodijo, da Kancev nt pri zdravi pameti ter da tudi atentata ni smatrati resnim. Najtežja ženska. — V New Tforku je umrla nedavno gospa D. Winslow v starosti 40 let. Pokojnica je bila 380 funtov težka; v premeru je merila 4 čevlje in šest palcev, dočim je bila 5 Čevljev in 8 palcev visoka. Naravno, da so morali za njo napraviti posebno krsto. Ker je umrla v tretjem nadstrop., morali so krsto z vrmi skozi okno poslati v sobo in na isti način pokojnico poslati tudi na ulico v mrtvaški voz. — V Gorici pa«kažejo sedaj na sejmu žensko, ki je težka 208 kilov ter je stara šele 17 let. Ta najbrže še prekosi ono Amerikanko, ako bo tako »napredovala«, kakor doslej. 80283 vreč kave je pripeljala v soboto v Trst ladija »Moravia«. 52140 kilov je ukrcala v Bahiji, 3.351.900 v Santosu in 1.414.000 v Rio Janeiro, skupno torej 4.818.120 kg. Bazne vesti. — Na Dunaju je umrl pretekli teden upokojeni fml. Edv. baron Schwat-Meiller, ki. je obhajal meseca maja svoj 94. rojstni dan. Častnik je bil 72 let in skoro 50 let general. — V Barceloni v Španiji se pojavljajo dijaški nemiri, ki imajo hud agresiven značaj. Orožniki so udrli celo v univerzo, — Šivilja Lucija Boyce je bila šla iz Pariza kot služkinja z nekim milijonarjem v Ameriko. Ko so umrle žena in hčere, jo je milijonar adoptiral ter jej zapustil sedaj 30 milijonov frankov, — Kruppova soproga je darovala po smrti Kruppa delavskim blagajnam tri milijone mark. — Porotniki v Celju so obsodili na 7 let v jeCo 28 letnega rudarja Primoža Debelaka, ker je ubil s sekiro svojega gospodarja. — V Heunenu v Nemčiji so aretirali bančneg&a ravnatelja Brama, ker je poneveril 400.000 mark. Wilhelmov zeljiščni sok že dolgo tet priljubljen sok proti kašlju 1 steklenico K 2-50, poštni zavoj 6 stekl. K 10 franka n mi« jvstrn-ogerska pošlo razpošilja Fran lilhelm, lekarnar c. kr. avansi lalagatelj ˇ Nennkirchea, Spodnje Avstrijsko. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se no dobi, vrči se pošiljate? (liro t no. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznh boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi* a se zastonj in franko v ScInvaunon-ApotekP, Frank-furt a. M. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Nn Ivovski razstavi s prvo c«no - srebrno svetiinjo JSLJCk tj—rr -ml Tmnn nmik telmirih priprav JOS. 1TINDYŠ-AS v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čisto 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno teto. Cene zel6 smerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jv"avadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolno telo vadnice pošijja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. — * Poprave fetrrlnje pa najnižjih e«naK Razpis službe ! zdravnika za soclnijski okraj kobaridski s sedežem v Kobaridu, letna plača 1600 kron; v pojasnilo za druge dohodke se j lahko obrne na tukajšnjega zdravnika g. Fr. Votočka. Službo bo nastopiti dne 1. febr. 1903. Prošnje je vložiti do 81. decembra tega leta na žuoanstvo v Kobaridu. jUla 1831. >riri ustanovljžiia brrdka er, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preti, duhovščini in stv. občinski svojo kstno izdelov-tlr.lco umetnih cvetlic z~> -safcovrstne cerkvene potrebe, lana velik-zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške po trebe, vo?čene sveče it J. vse po zmerni cem Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Prporoča slav. občinstvu fctdi ev.o> tiskarno Srk m peril>\ ^^^^č%v!&L%Y^&V^ Proti prOtllili in revmatizmu je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo Zoltansvo mazilo proti in revmatizmu. Mnogi trdijo, da se to mazili izvrstna vporablja tudi pri takih boleznih, kjer celo dolgoletne ko-pelji nteo mogle pomagali. } km steklenice 2;K Glavna zaloga: lekarna pri,('rnem medvedu" I»un»j 1., I.ii!?eek :i. jjKrojaška zadruga11' vpisana zadruga z omajano zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cnevlot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forgtajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za žensko obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvab j prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po naj ni/j il i in zadnjih cenah brez pogajanja. 01^ Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. ^9^ Najceneji izvir : 3-iclnini piši i jam- ur Hanns Konrad, inaz ir ter zlatilse - Mast «. 249. (Češko). Lastne delavnice ur in fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5-25 Fina srebrna verižica . . , 1'20 Budilnik iz niklja . . , 1-75 I vrdka je odlikovana s c. kr. orlom. ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznam h pis: " " --¦¦- *—«• - Ilustrovan cenik zastonj! Anton Potatzky v Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Kvaro\ prasčiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za n nogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjicc. — Kožni venci. — Mašnc knjižice. f tšna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na dežen'. 2 35-8 Anton Kuštrin trgovec Iz jedilnim b lagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jeslvin, kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah, — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnkleršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in z dežele, da je preselil dno 10. t. m. staroznano gostilno „Pri belem zajcu" iz Nunske ulice v Tržaško ulico &*. 3. V nudi, da mu slavno občinstvo obrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči prtatna domača črna in bela vina; ima izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da h.hko postreže o vsakem dnevnem času. Nadalje ima tudi lepo urejeno sobo za prenočišča plujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado in razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. Svojim rojakom z mesta in dežele se $> J to,r.l.o priporoča udani A. Tuiel. Trte, cepljene na amerikanski podlagi, krepko zrastene v več vrstah. Cena: 100 kosov 20 kron „ 1000 „ 180 „ Priporoča Adolf Feprant v Gorlel. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, j trgovec v SementŠki ulici št. 1 | v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Hntun Pečenko Vrtna uli.-a 8 - GORICA - Via Giardinu 8 priporoča pristna bela tl^^htis^ briških, dal- In črno vins « Hs<|fP' matinskih in iz vipavskih, <$$*affl isiersklh furlanskih, =# vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Po»lr«4ba poltena Pfaff-ovi šivalni stroji SW*- so najbolji. ""^Ig To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušriji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. Pfaffovi šivalni stroji K&L!?.po I0"letni dobi Se vcdn(> Pfaffovi šivalni stroji SrffSSE1 za doraa'°rab0 in "¦'"""N Pfaffnui čitiaini cfl»nii so posebno pripravni za ume!no vezenje .\ riailUfl filVailll OIIUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. ~" Pfaffovi šivalni stroji Jarm"L0zfioLoti ,mkotovarao' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. Ialoga IMovih šivalnih in drugih strojev y loriGi via -luniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. PoppnvJJalntca 6ivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14. E. LEBHERZ Gorica tovarna už igalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznib vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice pri vil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku št. 5. Ia,-------- --------/i Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, piquet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz av-strijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se S prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemo-I goča vsaka konkurenca. I Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 5'40 in više I . 9 , 15 , , 8-50 „ i " ' , , , to dalje . . , 15'— vrhne suknje vsake mode.....» 24*— . „ , za časlito duhovščino „ 28'— „ hlače..............» 5"— „ • Haveloke in sobne plašče 15 K n;p-o;.» Za Aiinie in gospiee: Haveloke...............25 Sako in pelegrine...........• , •' V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi p zahtevi, se izvrši toi wr~ ApollO-*® (^ Razprodaja dežnikov! fca—