Zadnji Mohikanec. r Pove3t iz leta 1757. TPo J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 25 Ta zvijaca huransikega poglavarja je zadela v živc Dedavari so dobro vedeli, da so se zamerili Francozom, ker se niso udeležili naskoka na fort Viljem-Honrik. Tudi bi ine bili radi videli, da bi bili z njimi v sovraštvu, kajti njih bivališče in gozdovi, v katerih so lovili, so bili na Srancoskih tleh. Zato je Delavar odgovoril v zadregi: »Moji mladi možje so imeli hude sanje in niso hoteli stopiti na bojno stezo. Velikega belega poglavarja pa spoš:tujejo in ljubijo.« »Ali bo to verjel, ako bo slišal, da v svojem taboru rede njegovega največjega sovražnika? Moj kaiiadski oco ni norec« »Kje jp sovražnik? Kdo je sovražnik mojega velikega ©četa?« »Dolga puška.« Strmenje Delavarov je kazalo, da so zvedeli šele zdaj, kdo je njih gost. Tiho «o se posvetovali in poslali še po druge poglavarje. Tako se je novica bliskoma širila od ust do ust, da jc nazadnje vrelo in kipelo po vsem taboru. Posvetovanje odličnih Delavarov je bilo kratko, ker se je bila medtem raznesla vest, da se bo posvetoval ves rod. A:+:^^ Predno je preteklo pol ure, so bili zbrani vsi vaščani, t. ženskami in otroki vred. Dalje kot navadno je trajala tišina, ki nastane pred vsakim indijanskim posvetovanjem, a nikjer ni bilo videti kakega znamenja nepotrpežljivosti. Le včasih so so zborovalci ozrli proti koci, ki je bila trdneje in lepše zgrajene kot druge. Slednjič se je oglasilo iz množice tiho imrroranje. Kočina vrata so se odprla. Ven so stopili trije možje ter se počasi fbližali zborovališču. Bili so trije starci, vsak izmed njih starejši kot katerikoli izmed zborovailcev. Srednjega izmed njib, opirajočega se na svoja spremljevalca, pa je tlacilo štovilo let, iki jih doseže le inailokdo. Njegova postava je bila svoje dni visoka in sloka kot jelka, zdaj pa jo je upogibala teža celega stoletja. S težavo se je ped za pedjo pomika] naprej. Njegova rdeča, nagnbana koža se j« čiidno odbijaia od dolgih, beJih kodrov, ki so mu valovili ptrekci ramen. Oprava tega očaka je bila bogata in sijajna. Njegov plašč je bil selit iz najlepše kožuhovine, ki pa }e bila na več mestih brez dlak, da so bila na kožo naslikar^ njegova bojna junaštva. S prs so inu visele zlate in srebrne medalje, podarjene mu od krščanskih vladarjev. Na rakah in nogah je nosLl okrog členikov obroče od dragocene kovine, na glavi pa srebrni diadem, iz katerega so molela tri nojeva pearesa. Njih lesketajoča se čmina se je jarko locila oč snežnobelih kodrov. Driaj njegovega tomahavka je bil ves pokrit s srebrnimi okraski, rocaj njegovega noža pa je blcščail čistega zlata. Ko se je prikazal častitljivi starec, je šlo od ust do ust ime Taimenund. Magva je že večkrat sHšal o modrosti in pravičnosti delavarskega starca. Pravili so celo o njem, da je na skrivnem v zvezi e velikim duhoan. Zato je stopil huronski ipoglavar it množice, da bi od blizu gl&dal v obraz možu, ki ima orlločevati o njegovi usodi. Starec je im«l oci zaprte, kaikor bi ne hotel več gledati človcške s ;l>ičnosti \n strasti. Barva njegovega obraza je bila še teranr.jša, kakor pri drugih Delavarih zaradi raznib um^tnih pxlol), t^ katerimi je bilo tetovirano njegovo lice. Oprt na svoja častitljiva spremljevalca je šel mimo Huronra, ne da bi se amenil zanj, potem pa je sredi wojega Ijudstva seitel na vzvisen prostor, dostojanstveno kakor kak vladar. Nastal je slovesen inolk, potein pa so se dvignili najodličnejši poglavarji, stopili k ocaku, ga prijeli drug za drugim za roli ff<?r si jih položili na glavo, kakor bi pa prosili blagoslova. Mlaj&i vojšSalci so moTaii biti zadovoljni, da so se smeli dotakniti hjegove obleke, ljudstvo pa je bilo srečno. da je dihalo z njiin isti zrak. Ko je bilo končano poklanjanje, so .poglavarji zopet odšli na svoje prostore, eden izmed Tamenundovih spremljewlcev pa jp nekaj pošepetal vojšSakom. Ti so odšii v kočo, ki je ves čas vzbujala »plosno pozornost, ter pripeljali pred aivolasega sodnika osebe, zaradi katerih ae je vrsilo slovosno zborovanje. Spredaj je stala Kora, nežno oklepajoč se svoje sestre, za njima Heyward s klubovalnim obrazom, oekoliko v strani pa Sokol z mračnim čelom. Unkasa ni bilo ned njinii.  S pozorao radovednostjo je ljudstvo opaaiovalo njet nik^. Slednjiž se je dvignil eden izmed starih poglavarjev tor viprašal v razumljivi anglešcini: > Kdo izmed vas je Dolga puška?« Vei miTiut trajajoč molk je sledil tenru vprašanju. Heyward je z očmi SvigTiil preko molčede množice. Ko jt; spoznal Magvo, mu je bilo taikoj vse jasno. Nič dohrega se ni nadejal. VefikTat je že slišal, da rdeoekožci kar nakratko obračumajo s svojimi ujetniki. Hotel pa |e vse poizkusiti, da priskodi aaa pomoč zvestemu prijatelju, ki je njemu ii« njegovima spremljevalkaina že tolik6krat pokazal svojo zvestobo. Zato je na pouovno ^^prašanje odgovorij odJočno in ponosno: »Dajte oam arožje in nas pustitp oditi v gozdov«. Tam bodo naša dejanja govotrila aa nas.« »Ti si torej vojščak, ki je njegovo ime napotelo naša ušesa?« j« reked poglavar. Živahno zaniTnaTtje se nu je bralo z obraza. »Zakaj si se priplazil v naš tabor?« »Prišel sem, ker ,me je gnala sila. Iskal sem hrane, varstva in prijateljev.« »To ni mogoče. Goasdovi so polni divjačine in vojšoakova glava ne potrebuje strehe. Sicer pa Delavari niso prijatelji Angležev. TVoj jezik je govoril, a tvoje sree je molčalo.« Heyward je molčatl, ker ni vedel, kaj bi odgovaril na ta tehtni ugovor. Zdaj pa je Sokol stopil naprej in rekel: »Ako na vprašanje, kdo je Dalga puska, niseam odgovoril takoj, se to ni zgodilo zaradi lega, ker se bojim ali srarmijem. Toda Mingi nimajo pravice, da so mi nadoli ime,. ki zaime ni niti 5ashio niti pohralno. Moji sorodniki so me zvali Natanaela, moji prijatelji Delavari, ki bivajo ob svoji reki, pa me zovejo Sokola in jaa srm ponosen na to.« Doslej so vsi pazljivo gledali Dunkana, zdaj pa je njih. pozarnost lovec obrnil nase. Večlcrat se jo dogajalo, da sta »i dva vojšcaka lastila isto ime, ki je bilo med njimi ma dobrem glasm. Zato se je stari poglavaT obmid ik Magvi. »Moj brat pravi«, je rekel, »d« se je kaca prjpkzilla' v moj tabor. Kdo je tisti?« Huronec je pokazal lovca. Dunkan pa mu je botel pomagati in je vziklilanil: »Ali bo modri Delavar verjel volčjemu lajanjn?« Mafvi so strele Svigaile iz oči, vendttr se je preffllagat in se zanioljivo obrnil v stram. Po kratkem posvetovanju nm je rekel poglavar, ki je govoril doslej: »Mojemu bratu se je očitala laž. To žali njegove prijalelje. Naj se izkaže, da je govoril resnico. Dajte mojima ujetnikoma puške, da z dejanjem pokažeta, kdo iamed njiju |e prava Dolga puška.« Zviti lisjak se je delal, Jcakor bi ne čutil nezaupanja, ki je bilo skrito v tean predlogu. Prikimal je, ker je bil prepričan, da bo ta poizkušnja potrdila njegove besede. Moža, ki sta oba hoiela biti Dolga puška, sta dobila v3ak svojo nabito puško. Kot cilj so jima dali lončeno potodo, ki je stala nekoliko oddaljeaia na obsekanem drevesu. Heyward 9e je moral natihem smejati, da bo v streljanju tekmoval z možem, ki mu je že talikokrat dokazal, kako dobro zna imeriti. Kljub temu je bil odločen, da bo naprej igral vsiljeno mu vlogo. Ustrelil je prvi. Vesel krik »led gledalci je naznanjal, da ni zadel daleč proč od cilja, komaj dva palca proc od posode. Namesto da bi tudi on pomeril, pa je Sokol ves zaanišljen mirno stal, dokler ga inlad Indijanec ni udaril po rami, rekoč, naj strelja. Sokol pa je dvignil puško, jo zavihtel po zraku in zaklical Magvi: ;v»mz&%^j$$ »Čuj me, Huronec! Lah'ko bi te zdajle za vedno napravil neškodljivega. Ni ga cloveka, ki bi mi mogel zabraniti. Sokol, ki plane na goloba, ne zadene svojega oilja Jbolj gotovo, kakor bi moja krogla zadela tvoje binavsko srce, ako bi hotel. A zakaj ne storim tega? Ker mi je to prepovedano kot belokožcu. S tem bi druge, ki so nedolžni, s.pravil v nesrečo. Ako imaš boga, zahvali se inu na kolenib. On je tisti, ki te cuva.« Tišina je nastala na te besede. Vse oči so bile obrnjene v Magvo. Ta pa je stal nepremičen, kakor bi ga ne brigale lovčeve besede. »Ako je beli mož res vojščak, ki hoče biti, naj sedaj poSiaže«, je nazadnje rekel poglavar. V tem hipu pa se je lovec tako glasno zasmejal, da se je Heyward prostrašen zdrznil. Kaj takega še nikdar ni sflišal Lz njogovih ust. Obenem pa je Sokol kakor naključbk> izpustil pusko, da mu jo padla na levo roko. Takoj na*{> jo počil strel. Lončena posoda se je razletela na tisoč kosoerT. SokoJ pa je zamičljivo puško rrgel od sebe. Gledalci so obstrmeli ob mojstergkem strelu. Kmalu pa se jih je oglasilo nekaj trdeč, da je lovec samo po naključju zadel tako dobro. Njim se jih je pridružilo čimdalje več. Tudi Heyward je bil tega mnenja. Sokol pa se je razvnel. »Naključje?« je vzkliknil. »Potem nama zopet dajte orožje in naju postavite v gozd. Potem boste videli, kdo ma na}boljše meriti z varno xoko.« Zopet so jima dali puške. »Major«, je rekel Sokol, »ali vidite tisto bu6o, ki visi tam-le na drevesu? To vzameva na imuho. Glejte, da jo zadenete.« Buča je bila posoda, 'kakršne so bile v navadi med Indijanci in je na jermenu visela s suhe smrekove veje, več kot &e enkrat toliko oddaljena od strelca kot prva posoda. Heywardu je bilo čudno pri srcu. Popolnoma je pozabil, v kakih raranerah se nahaja. Navdajala ga je samo želja pokazati, da ni slab strelec. Z največjo pazljivostjo je nameril puško. Ko je bil ustrelil, je takoj priskočilo nekaj mladih Indijancev, da poiščejo kroglo. Tik mimo buče se je bila zapieila v drevesno skorjo. Z veselim krikom so rdečekožci pohvalili strel. Lovec pa se je prisrčno tiho zasmejal. »Ni bila slaba«, je rekel, »za vojaka kraljevske vojske. Ko bi bil jaz veokrat samo za toliko streljal mlmo cilja, bi imeli Mingi še marsikaterega vojšcaka več. Upam, da ima lastnik te buče še več takih. S to-le ne bo ve« hodil po vodo.« Pripravil se je za strel. Eno nogo je postavil malo nazaj, počasi dvignil roko, s katero je držal puško, malo počakal in sprožil. Mladci so hlastno priskoSili, a zaman so iskali krogle. Porogljivo so to naznanili zborovalcem. Stari poglavar pa je aanicljivo rokel Sokolu: »Ti si volk v pasji koži. Tvoj jezik govori bahavo, a tvoje roke so prazne. Z Dolgo puško hočem govoriti«, se je obrnil k Heywardu. »Slepci!« je vzkliknil Sokol neuatrašeno. >Ako hočete najti kroglo, preiščite cilj.« Indijanci so strgali bu6o z veje in jo vriskaje kazali fledalcem. Krogla je bila prodrla skozi odprtino posode tn preluknjala njeno dno. NiMe izmed navzočib Delavarov nl t&5 dvomil, kdo |e prava Dolga puška. »Zakaj mi je brat % lažjo hotel zamašiti ušesa?« se je poglavar obrnil k Dunkanu. »Misliš li, da je Delavar tako neumen, da ne razlocuje pantra od mačke?« »Delavari bodo videli, kdo je lažnjivec«, je odgovorU Heyward in pokazal Magvo. »Dobro«, je odgovoril poglavar, »videli bomo, kdo nam hoče Tiamašiti ušesa. Rdeči brat naj govori, Delavari poslušajo.« Pozvan, naj govori, je Magva počasi in dostojanslveno stopil v sredo kroga ujetnikom nasproti. Predno je odprl usta, se je še ozrl v resne obraze okrog stoječih Delavaro\r, kakor bi hotel z njih spoznati, kako naj obme besedo. Potem pa je pričel govoriti, poslužujoč se kanadskega jeirika, ki so ga umeli skoro vsi navzoči. »Veliki duh, ki je ustvaril ljudi, jim je dal različne l>an'e«, je pričel zvijačni Huronec. »Nekateri so bolj črni kot medvedje v gozdovih. Te je določil za sužnje In jim ukazal, naj delajo brez prestanka kot bobri. Slišite jih stokati, kadar vleče veter od juga. Njih stokanje je hujše od tuljer.ja bivolov na bregovih slanega jezera, kjer so jih polni veliki čolni, ki prihajajo in odhajajo. Drugim je dal kožo, ki je bolj bela kot hermelin; tem je ukazal, naj bodo kupčevalci, plazeci se psi vpričo svojih žena in kruti volkovi proti svojim sužnjem. Temu rodu je dal zahrbtne jezike divje maoke, strahopetno srce zajca, zvijačnost prešiča, ne pa lisioe, in roke, ki so daljše kot noge jelenov^e. S svojim jezikom maši ušesa Indijancem. Srce ga uči, da plaču.je vojščake, ki se vojskujejo za njega. Zvijačnost ga uči, da grabi na kup dragocenosti vsega sveta. In njegove roke obsegajo zemljo od bregov slane vode do otokov velikega jezera. Bog mu je dal dovodj, a on hoče vse. Taki so bledoličniki. Drugi so dobili od velikega duha kožo, ki je bolj rdeo« in bolj leskeča kot solnce na nebu«, je nadaljeval in pokazal proti solncu. »Ti otroci so njegovi Ijubljenci. Dal jim je ta otok z vsom drevjem in divjačino. Veter jim je naredil jase v go7>dovih. Solnce. in dež zorita njih sadeže, sneg prihaja in jim pravi, naj bodo hvaležni. Kadar so bobri delali, so oni ležali v senci in jih gledali. Poleti jih je hladil veter, pozimi jih je grela kožuhovina. Ako so se vojskovali med sabo, so s tem hoteli pokazati, da so možje. Bili so pogumni, bili »o pravižni, bili so »recni!« (Dalje prihodnjig.) • ;