Poitnlna olačana v gotovini Leto VIII, St. 240 Ljubljana, nedelja 9. oktobra 1927 Mi l«mii ob 4» gjMtraj. teat Stane mesečno Din »5 —, ca mo» s«mstro Dir *o*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica »tev. 5/L Telefon it. «>7« in <804, ponoči tudi it. S034. Rokopisi se ne vraftsio. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Din UpravnIStve: Ljubljana, Preternora ulica it. s*. — Telefon it. »036. insenuni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon St. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-'; lana St. 11.84« - Praha čislo 78.180. Wlen, Nr. 105.141. Ljubljana, 8. oktobra. Desetletnico Krekove smrti smo obhajali danes. . . V našem času se pogosto praznujejo obletnice. Pred desetimi leti in malo poprej ter malo pozneje so se vrstili dogodki s toliko prehitevajoče se naglico, da se je človek komaj sproti zavedal njih pomena. Sedaj nam vzbuja vsak spomin, vsaka obletnica toliko refleksij, da z užitkom oživljamo ono čudno dobo, ko je čas oral tako globoko in se je tako rekoč svet postavlja! narobe. Med take dogodke spada tudi Krekova smrt in čas.' v katerem je nastopila. Ce se danes spomnimo Kreka, nam najprej stopi pred oči njegova osebnost iz one dobe, ko je za čas izginila vsakršna razlika med političnimi strankami, med svetovnimi naziranji in nasproti, ki so bili na Slovenskem tekom decenijev s tem v zvezi. Pred nas stopi Krek, ki je tako rekoč čez noč postal sfkupna osebnost vseh strank in nazi-ratij in ki je postal eden od predstavi-teljev celotne narodne volje, eden od voditeljev vseh Slovencev, vsega slovenstva, ki je nakrat razumelo svojo historično nalogo in si elementarno iskalo pota do večje enote, imenitnejše zgodovine, boljše nacijonalne bodočnosti v zedinjenju s Srbi in Hrvati. To je bila ona osnova, s katere se je povzpela Krekova osebnost najvišje in na kateri se je tako spontano našel kontakt z vsemi rojaki nele sodobnosti, marveč tudi novih generacij. Dotlej je bil Janes Krek v prvi vrsti last ene stranke, njen poglavitni duševni voditelj in organizator. Na tej svoji življenski poti je izvršil veliko delo, ki ga mora priznati vsakdo. Neizogibno svojstvo političnega dejanja in nehanja je, da se delo v stranki priznava samo v območju iste stranke, ali vsaj samo tam v primerni, včasi celo v nepravilni meri. Ali historični razvoj je šele popolnoma pravičen osebnostim političnega udejstvovanja: ko se čas odmakne, se šele pokaže v pravilnem razmerju korist izvršenega dela, ne le za en del, organiziran ali usmerjen v skupnosti ene stranke, marveč za celoto, za ves narod. Dočim sodobnost s svojimi borbami in nasprotujočimi si interesi ovira jasen pregled in ne dopušča dovolj pravične sodbe, popravi čas vse. izravna nasprotja in spravi interese v sklad ter ne le pomaga, ampak celo prisili izreči pravično sodbo. Delo. izvršeno v korist ene struje ali stranke, postane in-direktno korist vseh. Taka sodba je gotovo nujna tudi za Krekovo delo. Notranja organizacija stranke, ki se je opirala v prvi vrsti na hierarhijo, zidala na njeno ogromno pozicijo med ljudstvom ter po njej zbrala v svodih vrstah večino kmetskega prebivalstva, je predvsem Krekovo delo. Te množice pred njim niso imele svojih prosvetnih organizacij, svojih so-cijalnih m ekonomskih institucij, ki bi jim bile v oporo v času gospodarske preuredbe evropske družbe, povzroču-joče najhujše krize; tu je Janez Krek pričel svoje življensko delo in ga dovršil z velikim uspehom. Populariziral je po naših vaseh ono prosvetno in družabno ter gospodarsko preoblikovanje, ki se je uveljavljalo na splošno kot posledica moderne demokratizacije širom Evrope. Krek je razumel svoj čas in je odgovoril na njegove zahteve z vso svojo osebnostjo; za odgovor je vse njegovo življensko delo. Poglavje zase je vprašanje, v kaki notranji zvezi je s poprejšnjim njegovim udejstvovanjem zadnji del Krekovega življenja, oni del, ki ga je zbližal tako močno tudi z vsemi drugimi skupinami naroda, stoječimi v drugih političnih smernicah. Jugoslovensko nacionalistično stremljenje je izšlo iz omladine in je v njej zahtevalo in dalo svoje prve žrtve. Pod strašnimi stiskami velike vojne so duhovi živeli hitreje in intenzivneje in narod je dozoreval za svojo historično nalogo hitreje nego bi se moglo zgoditi v vsakdanjih razmerah. Redki so bili v oni dobi duhovi, ki bi se mogli zapreti pred vseobsegajočo poplavo velikega časa. Ne moremo mu šteti v zaslugo, marveč samo v normo, da se je elementarnemu stremljenju pridružil tudi Janez Krek. Samostojen, zrel mož sploh ni mogel na veliki čas reagirati drugače. Ali njegova zasluga je, da se je ves bogati učinek njegovega dotedanjega dela obrnil novemu stremljenju v prid. da je potegnil za seboj ne le svoje bližnje prijatelje in učence, marveč vso stranko, in s tem v ogromni meri pomagaj do hitrega in popolnega uspeha gibanju, ki bi si sicer moralo utirati pot do cilja z večjim trudom in počasnejšim tempom. Na tej poti smo se v skupnih vrstah našli vsi. Postali smo si bližnji, zavezniki in prijatelji, in ko je Janeza Kreka nenadoma zmanjkalo iz falange, iz prednjih vrst. nam je bilo vsem, kot da smo izgubili enega izmed najbližjih, najboljših. Ob njegovem grobu smo se združili vsi. ki nas je prevratna ideja svobode in narodnega ujedinjenja zbrala v tako bodro in samozavestno enoto. Danes, po desetih letih, je čas zopet popolnoma drug; ogromno se je zgodilo V pričakovanju bolgarskega odgovora Resna presoja položaja. — Možnost intervencije velesil oziroma Društva narodov. — Kraljev povratek v Beograd. — Odgovor iz Sofije še ni dospel kom dopoldneva sta se sestala tudi angle- p. Beograd, 8. okt. V noti, ki jo ie izročil naš poslanik v Sofiji, je naša vlada ponovila zahtevo, nai bolgarska vlada prepreči banditom prehod pieko meje, nadalje je naša vlada, kakor se izve v dobro poučenih krogih, zahtevala razpust makedonskega odbora in da se glavni akter teh napadov, general Protegerov, stavi pred sodišče. Zatrjuje se. da bo naš poslanik v Sofiji g. Nešič v prihodnjih dneh prispel v Beograd, da poroča o uspehih podvzetih korakov. Kakor se izve, se g. Nesič ne bo več vrnil na svoje mesto, če bolgarska vlada ne bo izpolnila vseh stavljenih zahtev. Sporedno s prekinitvijo diplomatskih odnošajev bo, kakor poroča dobro informirana »Pravda«, ki je, kakor znano, glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, naša vlada zahtevala intervencijo Društva narodov. Tudi danes so se v zunanjem ministrstvu vršili obiski diplomatskih zastopnikov. V diplomatskih krogih se presoja položaj zelo resno. Zatrjuje se, da se razpravlja v diplomatskih krogih o posredovalni akciji velesil, da bi se na ta način preprečili na-daljni konflikti med obema sosedniima državama. V zvezo s to akcijo se spravlja tudi današnji dolgotrajni poset angleškega poslanika v bolgarskem poslaništvu. Te- ški in francoski poslanik. Kot znak kako resno presoja položaj v oficijetoih krogih, se tolmači tudi današnji povratek kralja v Beograd. Popoldne sta bila sprejeta v avdijenci min. predsednik Vukičevič in vojni minister general Hadžič. Zatrjuje se, da se bo v ponedeljek vršala seja min. sveta pod predsedstvom kralja, na kateri se bo razpravljalo o na-daljnih korakih ki jih naj povzame vlada v zaščito interesov države in naroda. Sofija, 8. oktobra s. Tu presojajo položaj kot jako resen, ker vlada ne vidi nobene možnosti da bi onemogočila dogodke, kakor so se odigrali v Jugoslaviji, z novim ostrini nadziranjem meje. Zadušitev revolucionarnega pokreta je težko izvedljiva, ker gre za tajne organizacije. Jugoslavija zahteva v jako kratkoročni noti odgovora, kaj namerava Bolgarija storita, da v bodoče prepreči napade makedonskih komitašev Kabinet se je takoj sestal na posvetovanje, a ni še ničesar sklenil. Baje se bo to zgodilo na današnjem ponovnem posveto-varnju. Splošno pričakujejo, da se bo vlada odločila za ostre mere. Notrane-poiitična napetost vedno večja V svoji nervoznosti groze vukičevičevci zopet z novimi samo-radikalskimi volitvami. — Brezuspešne intrige proti zbliževanju demokracije Kdo igra glavno vlogo? Rumunska obtožba fašistične Italije. — Celokupno evropsko časopisje smatra položaj na Balkanu za zelo resen jo ravnotako Jugoslavijo kakor Bolgarijo. List izraža upanje, da ohranita Beograd in Sofija hladno kri in da bosta obe državi Bukarešta, 8. oktobra, p. «Adeverul» naglasa,, da jc atentat v Štipu tembolj po« menljiv, ker je bil izvršen v času, ko je jugoslovenska vlada pokazala najboljšo voljo za prijateljsko zbližanje z Bolgarijo V tem umoru igra glavno vlogo nekdo drus gi, ki ima interes na tem, da to zbližanje prepreči. A to ne more biti nihče drug, kakor g. Mussolini. List izraža končno že* ljo, naj bi Društvo narodov izvedlo pri. memo intervencijo in enkrat za vselej pre« prečilo kriminalno akcijo makedonskega odbora. Atene, 8. oktobra, p. Vsi listi objavljajo obširna poročila o najnovejših napadih bol garskih komitov. Soglasno ugotavljajo, da bi bila nujno potrebna skupna akcij« Jugo. slavije in Grčije, da enkrat za vselej one. mogočita nadaljne teroristične akcije ne« odgovornih elementov. Budimpešta. 8 oktobra p. ^Pester Llovd* naglaša v komentarju o napadu v Štipu. da se zamore ob tej priliki znova konstati« rati, da je pravica na strani Jugoslavije. Po vsem tem, kar se dogaja v Južni Srbiii. ne more nihče več dol žiti Jugoslavije, da nosi ona krivdo, da ne pride do zbližanja z Bolgarijo, kakor bi ga bilo želeti v in. teresu vseh balkanskih držav. Pariz, 8. oktobra. (pq.) «L' Ouevres ko. mentira zadnje atentate bolgarskih komi. tašev v Jugoslaviji in povdaria. da ie tež. ko smatrati Bolgarijo krivo za te obžalo« vanja vredne dogodke. Komitaši terorizira« nadaljevali započeto delo za zbližanje. Iz tega razloga je treba atentate bolgarskih komitašev ostro obsoditi. Mir Evrope za. hteva ,da pride čimpreje do balkanskega Locarna in zbližanja balkanskih narodov. List zaključuje z nado, da kljub zadnjim dogodkom ne bo akcija za bolgarskosjugo« slovensko zbližanje utrpela škodo in da bodo odgovorni činitelji obeh držav dovolj uvidevni, da spoT med Bolgarijo in Juga« slavijo škoduje v prvi vrsti njihovim last« nim interesom. «rHomme libre» komentira zadnje atentate v Makedoniji v istem smi« slu in dodaja, da bi moralo v slučaju umor« stva generala Kovačeviča intervenirati Dru. štvo narodov. London, 8. oktobra, p. ko mirno zapiše, da je izvor vseh evropskih nemirov nedvoumno dognan. piše: Umor generala Kovačeviča se je odigral nekaj 10 km od bolgarske meje na jugoslovenskem ozemlju. Zato tesa incidenta ni mogoče označiti za obmejni incident. General Kovače vič je bil poslan v Makedonijo, da zaduši vsak poskus upora proti raznarodovanju. Povsem napačno je zatorej mišljenje jugoslovenske javnosti, ia tifi za tem dogodkom tuj vpliv. Ta atentat je popolnoma interna zadeva Jugoslavije, ki ta čas. AH uspeh one dobe pred desetimi leti nam je ostal v vsem, kar imamo danes, v svobodni državi in ujedi-njenem narodu ter v širokih možnostih za bodočnost. Delo Janeza Kreka je tedaj med onim. kar nam tvori osnovo današnje in bodoče eksistence. si prizadevajo to dokazati framazoni. marveč v splošnem položaju na Balkanu, zlasti v Jugoslaviji Framazoni bi storili mnogo bolje. če bi se zanimali za usodo narodnih manjšin v Jugoslaviji, kot pa da se bavijo z neznatnimi tujerodnimi manjšinami v Ita liji, kjer se jim sodi najbolje. kupovanja. Zbližanje med Rusijo in Japonsko Tokio, 8. oktobra. A Vlada je dala svo« jemu poslaniku v Moskvi nalog, da z Ru« sijo nemudoma sklene pogodbo, tičočo se sibirske obeli in obenem vseh doslej še neurejenih vprašanj. Tokijska župan Goto namerava v kratkem obiskati Moskvo. Pomnožitev italijanskih konzulatov Rim, 8. oktobra, (be.) Vlada namerava ustanoviti 40 novih konzulatov. vztrajali na zahtevi po reviziji odnošajev med demokrati in radikali, zlasti pa jih odvrniti od akcije za snovanje demokratskega bloka. Groženj z razpustom se sicer nihče ne boji, ker bi bil razpust Narodne skupščine, predno je sploh poskusila delati, evropski škandal in zato danes nemogoč. Pač pa se je radikalom posrečilo ustvariti mnenje, da je vsaj za enkrat izključena vladna kombinacija, iz katere bi bili radikali popolnoma izključeni. Na to se očividno v glavnem tudi opirajo g. Marinkovič in njegovi somišljeniki v demokratskem klubu. Davidovičevo krilo seveda to nazira-nje uspešno pobija s tem, da je moč združene demokracije nezlomljiva in da jo bodo morali prej ali slej priznati tudi faktorji, ki se ji danes še upirajo. Zato ostajajo brezuspešne vse intrige tako proti akciji za fuzijo obeh demokratskih strank kakor tudi proti snovanju bloka demokracije. Obe akciji gresta svojo normalno pot neodvisno od momentane situacije. Beograd, 8. oktobra, p. Danes se je nenadoma vrnil iz Topole v prestolico kralj Aleksander. Brez dvoma je njegov prihod v zvezi z dogodki v Makedoniji in najbrž se bo vladar osebno udeležil tudi jutrišnjega pogreba generala Kovačeviča. Vendar pa je gotovo, da se bo s kraljevim povratkom pospešil tudi razvoj notranjepolitične situacije. Današnji dan ni v tem pogledu prinesel ničesar novega. Težišče situacije je slej ko prej v demokratskem klubu, ki pa še tudi danes ni mogel precizirati svojega stališča, tako da se bo debata v klubu nadaljevala morda še par dni. Demokratski poslanci so bili danes še bolj rezervirani kakor včeraj in so dosledno odklanjali odgovor na vprašanja o poteku klubove seje. Da pa se situacija ne razvija v prid g. Vukičeviča, se najbolj vidi iz naraščajoče nervoznosti v Vukičevičevi okolici in v danes zopet .oživelih grožnjah z novimi volitvami. S temi grožnjami hočejo vladinovci vplivati na oportuniste v demokratskih vrstah in jih odvrniti od tega. da bi Radikalske grožnje demokratom V okolici g. Vukičeviča so nezadovoljni z razvojem položaja v Demokratski zajednici. — Nove zahteve odklanjajo in groze z zopetnim razpustom parlamenta predsednik Narodne skupščine vselej najmočnejši skupini, a to je sedaj radikalna stranka. Vsak novi pogoj, ki bi ga stavili demokrati, bi značil izsiljevanje. Sedanja koalicija pa je bila osnovana baš iz razloga, da se prepreči neprestano izsiljevanje novih koncesij na eni in drugi strani. Zato se more sedanja koalicija nadaljevati samo pod onimi pogoji, ki so bili dogovorjeni ob njenem početku. Zato upamo, da bo zmagalo stališče dr. Marinkoviča. Če pa bi se to ne zgodilo, bomo šli v nove volitve, ki jih bo vodila Radikalna zajednica sama. Mi nimamo namena, da bi delali kake nove kombinacije, marveč hočemo ohraniti to, za kar smo se obvezali kralju in narodu. Ako bo to nemogoče, so volitve neizbežne.« Beograd, 8. oktobra r. Celo v onih radikalnih krogih, ki so doslej z veliko sigurnostjo računali na to, da se bo ogromna večina demokratskega kluba brezpogojno izrekla za nadaljevanje sedanje koalicije, so začeli zelo skeptično presojati položaj. Današnja »Politika« objavlja izjavo radikalnega ministra, ki pravi med drugim: »Mi smo obveščeni, da so se skoraj vsi govorniki izrekli proti sedanji vladi, vendar pa so za to, da ostane Demokratska zajednica še nadalje na krmilu. Zdi se, da hočeio na ta način izsiliti od nas kar največ koncesij. Moram pa odkrito iz-iaviti, da o kakih novih pogojih ne sme in ne more biti več govora. Mi v nobenem slučaju ne moremo prepustiti demokratom ministrstva za notranje zadeve. Mnenja pa smo, da pripada Demokratski kiuh še ni končal debate Seja se je nadaljevala včeraj ves dan, a še ni razčistila situacije v klubu. — Poslanci so se morali obvezati, da ne bodo dajali njkakih informacij o poteku debate. — Brezbarven komunike Beograd, 8. oktobra p. Demokratski klub je danes ves dan nadaljeval debato o politični situaciji. Glede na to, d!a je celo glavni organ demokratske stranke, Marinkovičeva »Pravda«, prinesla netočno poročilo o poteku včerajšnje seje, je bil na današnji seji sprejet sklep, da ne sme noben poslanec Demokratske stranke dati novinarjem kakršnekoli informacije o razpravah v demokratskem klubu. Kljub temu pa so novinarji izvedeli zanimive podrobnosti tudi o ooteku današnje seje; vse vesti potrjujejo sodbo, da položaj v demokratskem klubu nikakor ni tak, kakor si ga želita gg. Vukičevič in dr. Korošec. Res je, da se izjavlja večina poslancev za to, da ostane demokratska stranka na vladi in aktivno sodeluje Pri izvedbi raznih reform na upravnem in gospodarskem polju, toda to sodelovanje vežejo vsi govorniki na pogoje, ki jih radikalni del vlade odločno odiklanja. Zato je uspeh razprave v demokratskem klubu, kakor si ga želi g. Vukičevič, že po dosedanjem poteku seje izključen in nadaljni obstoj radikalsko-demokratske koalicije v sedanji sestavi in obliki zelo dvomljiv. Kot glavni pogoj za nadaljne sodelovanje zahteva demokratski klub soglasno mesti skupščinskega predsednika in ministra notranjih zadiev. Glede skupščinskega predsednika bi bili demokrati eventualno pripravljeni popustiti proti primernim drugim koncesijam, kar pa se tiče ministrstva notranjih del. smatra demokratski klub to za conditio sine qua non. To svojo zahtevo utemeljujejo zlasti s tem, da se je radikalna stranka v tem resoru izkazala za absolutno nesposobno, in pa s tem, da je neobhodno potrebna depolitizacija celokupnega upravnega aparata. Tudi razprava na današnji dopoldanski in popoldanski seji se je sukala izključno le okrog tega vprašanja. Razprava se bo v ponedeljek nadaljevala. Nocoj je izdalo tajništvo Demokratske zajednice sledeči komunike: »Včerajšnje poročilo beograjske »Pravde« o poteku razprave na včerajšnji seji de- mokratskega kluba vsebuje več netočnih trditev. Povsem netočna je vest, da je na včerajšnji seji prevladalo stališče članov vlade. Enako je tudi netočno poročilo, da je g. Davidovič otvo-ril razpravo o tem, ali naj demokratska zajednica ostane v sedanji vladni koaliciji, ali ne. Niti g. Davidovič niti drugi govorniki niso razpravljali o tem vprašanju v tej formi, marveč se je vršila razprava o situaciji v splošnem. Poslanci iz raznih krajev so stavili svoje zahteve in obrazložili potrebe posa-maznih krajev ter naglasih željo po njihovi izpolnitvi. Vse te želje pa se ne nanašajo na potrebe stranke, marveč na splošne potrebe naroda in države.« Volitve v Zbornico T0I Intervencija posl. dr. Žerjava in dr. Kramerja Beograd, 8. oktobra, p. Poslanca dr. 2cr« jav in dr. Kramer sta se danes ponovno razgovarjala z ministrom trgovine dr. Spa< hom, katerega sta opozorila, da navzlic iz. danemu tolmačenju od strani ministrstva (da zadruge in člani njenih načelsterv v splošnem ne spadajo med volilce za tr» govsko zbornico) te zadruge še niso izbri« sane iz volilnih imenikov. Minister je izra« zil svoje začudenje ter ponovno povdaril, da je izključeno, da bi smele zadruge ali člani njenih načelstev biti volilci za Zbor» nico TOI. Obljubil je, da bo takoj ukre« nil potrebne korake v tej smeri. Oba po« slanca sta ministra opozorila tudi na pri. stranost predsednika zbornice g. Jelačina, ki volilne imenike za zbornico pač daje na razpolago radikalom in klerikalcem, ne pa tudi direktno interesiranim stanovskim or» ganizacijatn. Hranilnica zagrebške oblasti Zagreb, 8. oktobra, p. Oblastni odbor zagr ' —:e skupščine je izdal sporočilo, da je nova oblastna hranilnica začela z uspe« hom poslovati. Obrestna mera znaša za v' 6. za posojila pa 9 odst. Carinska vojna med Turčijo in Egiptom Angora, 8. oktobra. (k>.) Mod Turčijo ta Egiptom je izbruhnila carinska, vojna. Ob dr. Krekovi smrti pred desetimi leti Vsem ornim, ki skušajo sedaj zmanjšati glavno zaslugo dr. Kreka kot bu-ditelja in soustvaritelja jugoslovenstva, priobčujemo par citatov obeh vodilnih slovenskih dnevnikov izza časa dr. Krekove smrti Vsi jugoslovenski naci-jonalisti, ki smo stali ob odprtem grobu dr. Kreka, vemo, da nam je baš njegova smrt dala v najtežjih časih medvojnega absolutizma neprecenljivo pobudo za razmah, zlasti pa vemo, da Je šele njegova smrt vzbudila v množicah SLS triumfalen pohod jugoslovenske misli. Dr. Krek je bil tedaj sicer mrtev, a med Slovenci, Hrvati in Srbi je stal kot živ velikan, ki nas kliče k ujedinje-nju in k svobodi. Da ni bilo dr. Kreka, je veliko vprašanje, če bi SLS v odločilnem trenotku krenila v smer jugo-slovenskega nacijonalizma, kakor je v Jugoslaviji morda baš zato, ker ni bilo dr. Kreka, skozi 9 let tavala po stranskih potih in šele nekako ob lOletnici dr. Krekove smrti z blejskim paktom pristala na Vldovdansko ustavo kot temelj jugoslovenske ujedinjene države. ★ Dr. Krekova oporoka »Naša ideja, Ideja našega združenja zrna-ga kljub vsemu te proti vsemu, ker — mora zmagati! NI je moči, ki bi zaustavite pot temu razvojni VI vsi, U ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen ln vse svoje srce posvečali naši Jugoslovanski državi za njen proč vit, kulturo te blagostanje!« »Slovenec«, 16. X. 1917. ★ »Kot sveto dedSčtoo le zapustil dr. Krek vsem našim Hudem, ki so dobre volje, zapoved: Bodite složni v delu za narodno bodočnost. bodite neumorni v stremljenju po združenju, bodite neomajni v veri, da pride dan osvoboditve to svobode!« »Slov. Narod«, 9. X. 1917. * »Kot H ubijem ste vsega našega naroda slovenskega, hrvatskega in srbskega imena odhaja dr. Krek od nas . . . Težka Izguba za ono veliko delo, ki napolnjuje srce u, dušo slehernega poštenega Slovenca. Srba In Hrvata, delo narodnega edinstva.« . . . »Tako postaja pogreb pokojnega dr Kreka prava manifestacija za ono veliko idejo, za katero ie pokojni živel, za Idejo Jugoslovenskega njedlnjenja.« »Slov. Narod«, 13. X. 1917. * . . . sredi borbe za obstoj našega Jugoslovanskega naroda ga Je dohitela smrt... Dr. Krek Je umrl, a Jugoslovanske Ideje ne uniči nobeden več! »Slovenec«, 9. X. 1917. ★ »Ob odprtem grobu ti obetamo zvesto ta iskreno: delati hočemo za naš ljubljeni jugoslovanski narod s tvojo ljubeznijo.« . . . »Slov en eo« 16. X. 1917. * »Ta proglas (majniška deklaracija), ki ga le dr. Krek inspiriral, priča, da se čudjo Slovenci, Hrvati te Srbi kot en narod ta da se čutijo kot neraz deljivo celoto. In ta narod pod nobenim pogojem noče več prenašati namišljenega, zastarelega provinci j aMzma.« »Slovenec«, 34. X. 1917. ★ »Videl sd, da je naš jugoslovanski narod, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci v tem velikem splošnem krvavljenju postali zreli, da si ustvarimo svojo lastno, neodvisno državo, da stresemo s sebe tuji Jarem... Toda, bratje in sestre, na grobu dr. Kreka ine smemo vzdihovati. Iz groba slišim glas: Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje. Roko v roki hočemo stopati svojo pot naprej, da dosežemo zedinjenje Jugoslovanskega naroda.« Nagrobni govor dr. Korošca dT. Kreku. 4. oktobra 1927) pa 1063 izvodov, dasi se Je knjiga ponujala po časopisju ta deloma tudi od osebe do osebe.« Društvo z izkupičkom doslej n: pokrilo niti tega, kar je plačalo v tiskarni. G. Dolenec pri opisu te nečuvene klerikalne indolence pa ni niti omenil, da b; bilo število prodanih izvodov še veliko manjše, da bi jih ne pokupila tudi — liberalna inteligpnca! 800 prodanih izvodov Krekovih spominov pa 106.000 klerikalnih glasov v Sloveniji! Za Krekove spomine že 4 leta ne-kriti tiskarski troški. na drugi strani pa več stomilijonsko premoženje klerikalnih bank, denarnih zavodov in klerikalnih velekapl-talistov! Samo za skupščinske volitve v LJubljani so klerikalci potrošali čez pol milijona Din. za dr. Krekove spomine pa so morali napraviti do'g! Ali je treba še kaj več dokazov, da klerikalci žvižgajo na Kreka in njegove spomine. Današnii klerikalni mamonisti ne poznajo več pravega Kreka in njegovega duha. Kakor zlor.ibliaio vero. hočejo zlorabljati tudi Kreka in blatenje Krekovega spomina je ,ako »Slovenec« kriči: »Krek med nami.« „Krek med nami" Pod tem naslovom ie priobčil včeraj »Slovenec« ob priliki desetletnice dr. Krekove smrti uvodnik, v katerem meni, da se najlepše proslavi spomin na dr. Kreka s tem, da se po gorjačarsko udriha po »liberalni slovenski inteligenci«. »Slovenec« je s tem izbruhom najbolje dokazal, kako malo je vreden njegov naslov: »Krek med nami.« Ce bi se kdo preobračal v grobu, bi se moral dr Krek spričo razmer, ki so nastale v SLS po ustanovitvi Jugoslavije. Danes so glavni komandanti v SLS baš dr. Krekovi nasprotniki in sovražniki. Po-slevodeči predsednik SLS je dr. Natlačen, ki je bil eden glavnih dr. Šusteršičevih po-borcev, ki so se borili proti dr. Kreku. Krekovo krščansko socijalno krilo SLS in Krekova mladina je v klerikalni stranki potisnjena ob zid ter obsojena na molk! V sicu slovenskega naroda, v Ljubljani, nimajo Krekovci nobene besede, pač pa sta, kakor so pokazale obč'nske volitve, v ljubljanski SLS glavna »tnaherja« gg. Pire ln Pust Dr. Krek je bil od voditeljev SLS naglo pozabljen, njegovi jugoslovenski in demokratični nauka pa z nasprotnimi dejanji onečaščenj. Kako malo se klerikalci danes zmenijo za dr. Kreka in kako grdo se obnašajo napram njegovemu spominu, potrjuje v samem včerajšnjem »Slovencu« g. I. Dolenec ki p>'še o težavah ki jih je imel z izdajo dr Krekovih spominov. Potem, ko ni hotela založiti Krekovih spominov niti Mohorjeva družba, niti »neki dTUgi založnik« se je »ojunačilo društvo Krek in Izdalo knjigo v lastni založbi na dolg.« In uspel-? G I Dolenec piše: ^Prodalo se ie od 3000 izvodov v prvem leta okroglo 800 izvodov, v štirih letih (do SLS za podaljšanje komisarijatov Včeraj se je iz klerikalnih vrst po Ljubljani kolportirala vest, da hoče SLS še zadnji dan pred polnomočnostjo občinskih volitev vložiti proti njim pritožbo. Klerikalci priznavajo, da je vsaka pritožba proti volitvam brezuspešna, ker ni nobenega zakonitega razloga, da bi veliki župan ne zavrnil pritožbe ter potrdil volitve, vendar pa pravijo, da je za »S. L. S. boljše«, če še nekaj tednov ostane na magistratu vladni komisar in njegova direktorja gg. Pire in Pust. Za podaljšanje komisarijata se zlasti tudi pehajo ljudje dr. Ravniharjeve skupine. Proti nakanam klerikalne klike, da bi umetno podaljševala vladni komisariiat na magistratu, je pa velik odpor tudi v vrstah volilcev SLS, ki je tembolj utemeljen, ker je baš SLS šla v volilni boj za ljubljanske občinske volitve s parolo prot! koml-sarijatn. Zlasti glasni so bili v tem pogledu voditelji SLS 30. sepaembra t. 1. na volilnem shodu v Unionu. Dr. Korošec je na tem shodu, kakor poroča Slovenec, dejal: »Ljubljana je poklicana, da si po več kot triletni dobi od vlade imenovanih komisarjev in gerentov izbere zopet sama vodstvo svojih občinskih zadev, svoje občinsko zastopstvo. S tem sedanja vlada vrača Ljubljani njeno težko pričakovano In zaželjeno avtonomijo...« Na koncu teh in drugih dr. Koroščevih izvajanj piše »Slovenec«, da se ie dr. Jerič zahvalil dr. Korošcu v »imenu ljubljanskega meščanstva. za njegove »Iskrene ln tehtne besede«. Na unionskem shodu je govoril o avtonomiji Ljubliane tudi g. F. Terseglav ter glasom »Slovenca« med drugim govoril, da se da SDS marsikaj odpustiti, samo komisarijata na mestnem magistratu ne. Izvajal ie dobesedno: »Toda en greh ie vsaj za sedaj neodpustljiv, ta, da je SDS položila s pomočjo nam sovražnega režima roko na največjo politično svoboščino slovenskega naroda, na avtonomijo svobodnega mesta Ljubliane! Ta avtonomija je tolika, da je klonila pred njo celo vlada dvoglavega orfa, da !o je moral čuvati celo tuji Nemec (seveda pred klerikalci in SLS!), da je slovenski narod v svoji prestolici in njenem občinskem zastopstvu imel najmogočtieišega varuha svojih narodnih pravic. Kdor Je tedaj zastavil sekiro na to korenino narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, mora dati zadoščenje, mora ta gTeh odkupiti in zanj nositi neumorno kazen...« In g. Tersozlav je tudi še napovedal, da se »nihče, naj bo kdorkoli«, ne bo več »upal dotakniti se svoboščin l»itM?ansvega mesta, najsvetejše pravice slovensVega naroda, avtonomije našega stolnega mesta.« Tako sta govorila gg. dr. Korošec ta Terseglav dva dni pred občinskimi volitvami v ljubljanskem Unionn, šesti dan po volitvah pa že kTožlio lz njihovih vrst vesti, da bo SLS vložila proti volitvam pritožbo. samo da podaljša na magistratu vladni komisariiat. Če se to res zgodi, potem naj se dT. Korošec in Terseglav nikdar več ne poka-žeta na javnem shodu v Ljubljani. Generalska vojna v Mehiki Nogales, 8. oktobra, s. Po uradnih me» hikanskih vesteh so bile čete generala Go. meza v dveh bitkah v bližini Perote (Ve. rakruz) poražene. Mexico Cify, 8. oktobra, (lo.) Alfonz Huerta in sedem njegovih tovarišev je bilo ujetih n ustreljenih, ker so prekora3ili mehikansko mejo. da pomagajo vstašem. London, 8. oktobra (be.) «\Vestminster Gazette» poroča, da se revolucija v Mehi« ki rapidno širi. Ameriško časopisje ostro obsoja krvoločno pobijanje revolucije po« tom predsednika Callesa in generala Obre« gona. Tako na primer je bil v prisotnosti 500 vojakov v paradi m v navzočnosti ve* likih množic ustreljen general Quijama. Njegovo dostojanstveno zadržanje do zad* niih trenotkov je globoko ganilo navzoče občinstvo. Sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Kovnu Moskva, 8. oktobra, (be.) Vlada je usta. novila samostojno trgovinsko agencijo Kovnu. Odnošaji med Turčijo in Perzijo Angora, 8. oktobra, (pa.) Vlada zanika vest, da bi smatrala odklonitev turških za« htev po Perziji za casus belli. Mandat Vukičevičevega sina razveljavljen Verifikacijski odbor je začel z razpravo o spornih mandatih. Vukičevičev sin je bil izvoljen, čeprav še ni dosegel v zakonu predpisane starosti. — Njegov mandat je bil soglasno razveljavljen. — Seja se bo nadaljevala v pondeljek Beograd, 8. oktobra p. Verifikacijski odbor je danes ves dan nadaljeval svoje delo. Z ozirom na to, da so bile tekom včerajšnjega dne vložene nove pritožbe, nanašajoč se na volitve v ličko - krbav-skem, zagrebškem, južno - dalmatinskem in sarajevskem okrožju, je bila razprava o teh okrožjih odgodena. Poslanec SDS Juraj Demetrovič je pripomnil, da je to najboljši dokaz, da je imel prav on in ne večina, ki je hotela kar na hitro roko verificirati vse mandate. Nato je verifikacijski odbor po krajši diskusiji verificiral mandate v okrožju Vel. Bečkerek, mesto Beograd in mesto Zagreb. S tem je bila debata o nespornih mandatih zaključena. Takoj nato je pričela debata o spornih mandatih. Predsednik dr. Subotič je stavil na dnevni red liško - krbavsko okrožje. čemuT pa se je posl. Demetrovič protivil, češ da ie treba računati s tem, da bodo vložene še nove pritožbe. Sprejet ie bil zato predlog, da se vrši debata po abecednem redu in predsednik je otvoril razpravo o okrožju Beograd okolica, v katerem ie bila vložena cela kopica pritožb, v katerih se poudarja, da so dobili radikali mandate le s pomočjo denarja, razen tega pa da je Aleksa Žujevič s svojo spomenico vršil strahovit teror. Po krajši, a zelo ostri debati ie večina verificirala vse izpodbijane mandate. Zelo razburljiva je bila debata o kosovskem volilnem okrožju, kjer je vloženih največ pritožb, češ da so radikali mandate s pomočjo policije naravnost kradli. Dr. Budisavljevič ie vložil prlzlv zoper Izvolitev s;na ministrskega predsednika Miloša Vukičevida, ki niti nima zakonite starostne dobe. V odboru je nastala taka napetost, da je predsednik sejo prekinil. Med tem so v ministrstvu pravde poiskali dokumente o g. Milošu Vukičeviču; vsebina dokumentov Je v polni meri potrdila navedbe dr.' Budisavljeviča. Opoziciionelni govorniki so zato po zopetni otvoritvi seie naglašali, da ta primer najjasnejše dokazuje. da ie celo ministrski predsednik kot notranji minister gazil zakone, samo da bi mogel spraviti svojega sina do poslanskega kruha. Stepan R?did je v svo'em govoru narla-sil, da tudi ta primer dokazuje, kako lahko policija preskrbi mandat človeku, ki ga ljudje niti ne poznajo ln ga še sploh niso nikdar videli in .ki nima nikake druge kvalifikacije, kakor da ie sin ministrskega predsednika. Zahteva anketo Narodne skupščine, ki naj preišče vse take slučaje. Verifikacijski odbor Je nato so- glasno razveljavil mandat Miloša Vuki- čevida. Poslanec Timotiievič ie tekom nadaljne debate stavil predlog, naj se vse pritožbe, ki iih je prejel verifikacijski odbor in v katerih se naštevajo razne zlorabe, izro-če rednim sodiščem, da preiščejo vsak posamezen slučaj in obsodijo krivce po veljavnih zakonih. Večina je predlog g. Radiča slede ankete v Narodni skupščini odklonila, pač pa osvojila predlog poslanca Timotijeviča. Ostali mandati iz kosovskega okrožja so bili po krajši debati verificirani. Seja ie bila nato prekinjena in se je nadaljevala ob 16. popoldne. Na popoldanski seji je verifikacijski odbor razpravljal najprej o kragujevškem okrožju. Poslanec Rado-savljevič Je vložil pritožbo, v kateri navaja. da je policija preprečila samo v njegovem srezu 700 volilcem izvrševanje volilne pravice, zaradi česar je ostal on v tem okrožju brez količnika, do katerega so mu manjka!! Ie 4 glasovi. Pri razpravi o tej pritožbi je prišlo do fnteresantnega spopada med Marinkovičevirai ln Davldo-videvimi pristaši, pri čemer pa je demokrat Kosta Timotiievič zagovarjal, demokrat Pečič pa napadal delo vlade. Večina ie naposled mandate verificirala, demokrat Pečič je podal svoje oddvojeno mnenje, tako da bo o tem razpravljala še Narodna skupščina Istotako je verifikacijski odbor verificiral mandate podrinjskega, prizrenskega In užiškega okrožja Nato ie bila seja zaključena in napovedana prihodnja za ponedeljek ob 9 dopoldne. Predsednik je posebno na-glasil, da se jutri ne bo vršila seja odbora, da se morejo poslanci udeležiti pogreba našega nacionalnega junaka generala Ko-v2čeviča, ki je padel na braniku domovine. Poslanci so vstali in zaklicali: »Slava mu!« Beograd, 8. oktobra p. Predsednik kluba SLS dr. Korošec je poslal začasnemu predsedniku Narodne skupščine dr. Peridu pismo sledeče vsebine: »Sinoči, 7. oktobra, je član Jugoslovanskega kluba gosp. dr. Hohnjec na seji verifikacijskega odbora gledal v časopis in nekaj čital. Dr. Krnjevič, poslanec Radideve stranke, ie napravil pri tem opazko na dr. Hohnjeca, da on čita časopise, dočim se govori v odboru o resnih vprašanjih. G. dr. Hohnjec je odgovoril, da ga to nič ne briga. Nato je Radič ozmerja! dr. Hohnjeca in mu med drugim rekel tudi, da je svinja. Gospod predsednik, mislim, da med kulturnimi ljudmi tak način občevanja ni običajen in prosim za odredbe v poslovniku, da se v bodoče taki dogodki ne bodo ponavljali. Diplomatska posvetovanja v Parizu Sestanek med Chamberlainom in Briandom. — Pomen prihoda poljskega zunanjega ministra v Pariz. — Zanimive Cham- berlainove izjave Pariz, S. oktobra (do»lo) Prihodu angle. škega zunanjega ministra Chamberlaina pri pisujejo diplomatski krogi izredno važnost pidUJVJVI —---j in smatrajo, da je v neposredni zveri z nevarno poostritvijo bolgarsko.jugoeloven« skega in pa poljsko«litovskega spora. Zato tudi istočasni prihod poljskega zunanjega ministra Zaleskega v Pariz ni slučaj. Cham berlain in Briand nameravata Zaleskega prepričati o potrebi, da Poljska da Litvi ne kaj koncesij, da se tako ublaži politična napetost na vzhodu, s katero se samo Ru« sija okorišča. Briand je imel včeraj popol« dne daljše posvetovanje s Chamberlainom. Kakor poroča uradni komunike, sta mi« nistra Chamberlain in Briand razpravljala o vseh vprašanjih, ki momentano zadeva, jo Anglijo in Francijo m pri tem ugoto. vila* da se v vseh teh vprašanjih popolno« ma strinjata. Chamberlain je podal včeraj zastopnikom tiska tudi nekaj izjav o svo. jem razgovoru s španskim diktatorjem Pri. mo de Rivero. V tem razgovoru je izjavil španskemu vladnemu šefu, da spremlja Anglija z največjo blagohotnostjo franco« sko^panska pogajanja o Tangerju. Anglija je istotako kakor Francija popolnoma pri. pravi jena ugoditi po možnosti španskim željam, vendar ne sme biti pri tem nikakor prizadet mednarodni značaj Tangerja. Chamberlain je izrazil Primu de Rivera svoje obžalovanje, da je Španija zapustila Društvo narodov ter je izrazil upanje, da bo Španija revidirala svoje stališče do Dru* štva narodov. Baldwin proti lordu Rothermereu Angleški min. predsednik ironizira bogataša Rothermerea, ki kljub vsej svoji časopisni oblasti nima stalnih političnih načel ne politike, da, če čitajo, kaj je pisal, tu« di vedo, pod katero zastavo plove. Bald* win je k temu pripomnil še ironično: Pre» iskal sem zaman parlamentarna poročila. London. 8. oktobra. A Na sedanjem kop gresu konzervativne stranke, kateremu pn. sostvuje 2500 delegatov, je bil sprejet pred log o reformi gornjega doma Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki znižuje volimo starost za ženske od 30 na 21 let. Na kongresu je ime! tudi min. predsed« nik Baldwio velik govor, v katerem je ze« lo ostro nastopi! proti lordu Rothermereu. Stavil je nanj troje vprašanj: 1. -Ali je lord Rothermere pristaš unionistične stranke z menoj kot voditeljem? (Klici: Ne.) 2. Ali je lord Rothermere pristaš unionistične stranke s kakšnim drugim voditeljem? — (Klici: Ne!) 3. Ali je lord Rothermere pri. staš Llovda Georgea? (Klici: Da!) Baldvnn je nato nadaljeval: Ako nekdo s pomočjo neizmernega premoženja kontrolira .celo vreto listov, tedij je zelo važno za pošte* da bi našel kakšen govor v spodnjem domu, ki bi mi o tem dal kako pojasnilo, in zato sem prisiljen, da stavim ta vprašanja. Na ta govor Ba!dwina izjavlja lord Rothei* mere. da mu bo odgovoril v «Daily Mailu». London, 8. oktobra, s. Tukajšnji mero« dajni krogi oporekajo verodostojnost po« ročila nekega angleškega lista, češ, da so zavezniki stavili Madžarski ponudbo glede na napad oroti Rusiji. Ti krogi povdarjajo, da je bilo doslej nemogoče iztakniti tiste* ga siT Francis Bark.rja, ki ga dotični list navaja. Edini sir Francis Barker, ki je na Angleškem znan, je gospod, ki nima z mednarodno nortiko nič opraviti. Konflikt med Poljsko fn Litvo Kampanja Doljskega časopisja, cije Poljakov. — Valdemaras Varšava. 8. oktobra, s. Včeraj so v Vilao iz je ostro kampanjo proti Litvi in pozivlje polj sko vlado na intervencijo, ker da postopanje Litve kaže oeividno bojevite namene, ki sredo za tem, da se premaknejo meje In da Litva zopet dobi nazaj Vilno. Tem več nim provokacijam mora Poljska enkrat energično narediti konec. Naeijonalno - demokratska cGazetta Varšavska* smatra, da je tu za kulisami poli tika Nemčije in da je s tem v zvezi tudi obisk litovskega ministrskega predsednika Voldemarasa v Berlinu. Vašara. 8. oktobra s. Včeraj so v Vilno iz Kovna dospele vesti, 2lasom katerih ie litovska vlada v revanžo zaradi aretacij me>! litovskim prebivalstvom v okraju Vilnp pri čela v masah zapirati tam naseljene Poljake. Litovska vlada je nadalje sklenila de- —- V Litvi se nadaljujejo areta-o uspehih svojega potovanja portirati obmejne Poljake v severne dele bovnovskesra okraja. * Kovno. 8. oktobra, d. Ministrski predsed nik VoMemaras je sprejel po svoji vrnitvi iz Berlina zastopnike časopisja, katerim je izjavil, da bo vlada zastavila vse moči za nadaljno zboljšanje nemško - litov«kih od-nošajev. O svojem potovanju v Rim in o sklenitvi trgovinske pogodbe z Italijo, je izjavil Voldemaras. da je to prvikrat, da stopa Italija v tesneiš* odnošaje z baltiSho državo. Iz Ženeve je ponesel gotovost, da se bodo odno*aji mH Litvo in Anslijo. Francijo in Italijo vedno bolj utrdili Na vpraša nje novinarjev, ali mi«1i vladi odpraviti časopisno cenzuro, je izjavil da na to zaenkrat ni misliti, ker da je cenzura najboljše vigojevalno sredstvo za litovski tisk. Borba za praško občino Praga, 8. oktobra, d. V volilni borbi za praško občino so vezanju list češkoslova« ških meščanskih strank (narodnih demokra tov, republikancev, ljudske stranke, obrt« ne stranke in skupine hišnih posestnikov) sledila zdaj nova vezanja list, in sicer po eni strani vseh nemških meščanskih strank, v kolikor kandidirajo v Pragi, po drugi strani pa češkoslovaških socialdemokratov z nemškimi socijalnimi demokrati. V sku« pino nemških strank spadajo nemški de« mokrati, nemška ljudska stranka, kmečka zveza in nemška obrtna stranka, ki so po. stavile skupno kandidatsko listo m sled« njič nemška narodna stranka, kakor tudi nemški narodni socijalisti istotako s skup« no kandidatsko listo. Te stranke so pred« Icžile mestnemu predsedstvu skupno izja» vo, da so za občinske volitve lo. oktobra medsebojno zvezale svoje kand datske Iv ste. Enako izjavo so podali nemški in če« škoslovaški socijalni demokrati. Vsled tega se bodo občinske volitve v Pragi izvojevale med meščanskimi in so« cijalističnlmi strankami, pri čemer tvorijo meščanske stranke po en češki in nemški volilni blok, dočim sociialisti razun čeških iti nemških socijalnih demokratov stopajo ločeno v volitve, predvsem češkoslovaški narodni sociialisti. Ponudbo komunistov na vezavo njihovih list s socialističnimi lista, mi. so socijalisti od! ili. Značilno je dejstvo, da od postanka re« publike zdaj -češki in nemški socijalni de« mokrati prvikrat združujejo svoje liste na. sproti meščanskim strankam. Nadalje je pomembno dejstvo, da so se nemški sociial ni demokratje ločili od praške nemške manjšine, v kolikor tvori meščanski tabor, in da gredo v volilni, boj ne na nacijonalnf podlagi, ampak na podlagi gospodarskih in socijalnih razrednih interesov. Francosko-ameriški carinski soor Pari*, 8. oktobra, d. Po objavi med Francijo in Ameriko izmenjanih diplomatskih not, se bavi časopisje nadalje živahno s francosko - ameriškim carinskim sporom. Zanimiv je članek mr. Biote v listu t normalnega gospodarskega življenja in urediti svoje notranje izmerljive blaga, ne da bi se v to vtikale ameriške države in s-e temu protivile. Ameriški trgovci se ne že-nirajo izreči sledeče grožnje: Mi imamo samo eno tariio, ki je obenem maksimalna m minimalna tarifa. Toda ne pozabite, da imamo tudi kazensko tarifo, ki je za 50 % višja kot normalna tarifa in katero mi nnlagan.o državam, ki se nočejo podvreči našim željam. Razen tega imamo, če prohibitivne carine ne izdajo, enostavno uvozno prepoved. Česar Zediniene države nočejo in oroti čemur že zdaj nastopajo, je to, da se ne bi stvo-rila v Evropi kaka carinska zveza, nekakšen gospodarski Locarno, evropska carinska unija. skratka zveza, ki bi nalikovala Ze^inje-nim državam Evrope. Američani seveda ui-majo prav, da se radi tega vznemirjajo !n da se boje. da bi Evropa kaj takera ne izpeljala. Saj je ta uboga Evropa veliko pretiP-umna za to! V nekem članku v cPelit Parisienu* o istem predmetu razpravlja bivši glavni ure l-nik .> Gospodična Mercedes Gleise je preplavala Rokavgki preliv v 15 urah. 7?» kralju Petni Osvoboditelju! Koroško pismo h plebiscitni obletnici Jovan Cvijič, bivši jugoslovenski delegat v plebiscitni komisiji, je pisal v 16. saptembra 1920, da je tplebiseit Jedan od najpravičnijih i največih demokratskih principa . . . samo, ako je slobo-dan i čestit.» Da bi moglo priti ljudstvo do polne jasnosti, za kaj gre pri plebiscitu, bi se moralo glasovati, kakor je izvajal prof. Cvijič, ne za države, ampak za narodnost. Ako bi se bilo na Koroškem glasovalo za Nemce ali za Slovence, ne pa za Avstrijo ali Jugoslavijo, bi bil izid najbrže drugačen. Tako pa je mogel pa je spravil v imenike ljudi, ki niti niso vedeli, da so vpisani. Nemci so računali po prejšnjih volilnih bojih, da je v coni A okoli 15.000 slovenskih glasov. Napravili so si načrt za pomnožitev ji južno od Drave so bili narodno najmanj zavedni. «Arbeiterzeitung> je pisala 8. oktobra, da bo pri glasovanju socijalnodemo-kratsko delavstvo odločilni element in državni kancler dr. Renner je 15. oktobra v parlamentu zatrdil, da so delavci v glasovalnem pasu A odločili v prid Avstrije. Dunajski cAbendbIatt» je že 1. oktobra povedal, da bodo Nemci zmagali s 60 %. Ogromna je bila borba proti Slovencem in mnogo je bilo pogreškov tudi na slovenski upravni strani, dasi je Cvijič opozarjal na vse nevarnosti! Če upoštevamo izvestno neriizpoloženje v komisiji napram Slovencem in strašno nemško in italijansko divjanje proti našemu ljud stvu, moramo priti do sklepa, da so bili pravi junaki oni Slovenci, ki so glasovali za Jugoslavijo. Izid plebiscita je službeno razglasil predsednik plebiscitne komisije, angleški polkovnik Peck v seji 13. oktobra 1920: Rožek za Avstrijo 1980, za Jugoslavijo 2318, skupaj 4298 glasov. Borovlje za Avstrijo 6427, za Jugoslavijo 4981, skupaj 11.408 glasov. Veliltovec za Avstrijo 8306, za Jugoslavijo 2444, skupaj 10.750 glasov. Velefitm najnovejše produkc je. Vššek avantur žt« romantščn^ R1VAL fl (Morski tiger) Grandsjozni velefilm u življenja pomorščakov. — V glavni vlogi slavni Wišiai5i Boyd m srčkana Elinor Fair Boi med Anglijo ia Ameriko za prvenstvo na morju. — Rivahteta med »elcirgovci in u*/oznk čaja iz Kme. — Hčerka angl škega kap tana se zal lioi v leftmeca svo;ega očeta. — Tafun na m nu. — Boroa z ogroni-n mi va:ovi oceana na živi enje ;n ^mrt. — P manjkanje vode n uboj na lad;i. — Zmaga in srečna rešitev na obalo. — Krasni naravni posnetki iz Kitaiske itd. itd. PI?E*fIJERA DANES OB: 3, pol 5, 6, pol S, 9. Pri vseh predstavah svira izbrane komade (Večni mornar itd) p-, množu crkester. — Predprodaja vstopnic od pol 11. do pot t. ure. Telefon 2124. Elitni Kino Matica Pliberk za Avstrijo 5312, za Jugoslavijo 5335, skupaj 10.847 glasov. Za Avstrijo skupaj 22.025, za Jugoslavijo 15.278. Skupaj 37.303 veljavnih glasov. Avstrija ima večine 6747 glasov ali 50 %, Jugoslavija 41 %. Način glasovanja je bil sicer tak, da se je mogla absolutno varovati tajnost glasovanja, toda po razglašenem izidu se je suSljalo o čudnih mahinacijah naših nasprotnikov po zaključenem glasovanju. Da so Nemci dobili plebiscit, je v ogromni meri pomagala tudi šola. r. A. Kramer, Večeslav Vilder, Kosta Timotijevid in dr. Sve« tislav Popovič. Ljubljanski novinarji na obisku v tovarni pletenin v stari cukrarni Ljubljanski novinarji na zakuski v tovarni pletenin. V ozadju šefa firme gg. Josip in Karel Kune. Stara cukrarna sedanja tovarna pletenin J. Kune & Komp. v Ljubljani S.ar^. viik.ar.ia, bo velikansko mrko poslopje ob Ljubljanici na Poljanah, kjer so nekdaj naši hrabri brambovci »vahtaK krompir« in po širokih temnih hodnikih vlačili nabite slamnjače, tam, kjer se je v mali sobici začela razpletati moderna slovenska literatura in sta izhirala Dragotin Kette in Aleksandrov, ta stara, pozabljena cukrarna je po prevratu zopet oživela. In kakor je proti koncu minulega stoletja ves narod zaroaknien poslušal verze, ki so se oglasili iz temnih zidov, tako sedaj izdelki tovarne, ki je poslopje prenovila po za- i htevah moderne higijen'. . cieijajejo srca neštertih mladenk tja rajnih dr- žavnih meja v Makedor: irni gori. V zatemnele in počrnele i _ vorane je zopet posijalo solnce, kjer med snežnobe-linti stesiamS v rezkem laktu ropota 150 najmodernejših statev in najrazličnejših strojev za pletenje in virkanje. S kavalirsko gesto je firma Fcsip Kune et Komp minuli četrtek povsi i ljubljanske nov-inairie, da si ogle-dajc Jjotje. 2e samo nepričakovano vabilo ie novinarje presenetilo, ker se ie komaj spominjaj« na drage podobne slučaje gostoljubnosti; še bolj so bili presenečeni, ko so strme kon-statirali, da o obsegu tovarne niso imeli niti pojma in so občudovali njene prvovrstne izdelke, ki so iih po trgovinah smatrali za importiramo blago. Kdo bi pa tudi mislil, da se tko doma najelegantnejša in najtežja ^svilena blaga, ki iz njih napravijo najfinejše kravaite! Komu se je doslej sanjalo, da so pulovri, žemperji, telovniki in sviterji za rimski šport z najapartnejšimi vzorci najnovejše mode pleteni v stari cuk-rarni? Še več! Tudi osnutki za vse to modno blago so domači, ker tovarna iz principa ne kopira .niti naj-primitivnejšega tujega vzorca. Zato .ie dala izobraziti na strokovnih šolah v inozemstvu domačega risarja Milana Klemenčiča, ki riše in slika ornamente in desine za vse te pestre luksuzne tkanine in pletenine. Sploh se tvrd-ka strogo drži načela, da sprejema v službo le domače ljudi, kar najjasneje dokazuje dejstvo, da so med 250 uslužbenci le še 4 neobhodno potrebni tuji strokovnjaki Kaj bi bila vsa ta zdrava, rdečelična in zadovoljna dekleta, če ne bi imela dela v tej tovarni, ki jih je znala vzgojiti za strokovno izvežbane delavke s primernim zaslužkom in vsemi udobnostmi socijalnih in higijenskih zahtev. Podjetje naroča tudi vse potrebščine pri domačih podjetjih in ima lastne mehanične in mizarske delavnice. Zastopniki tiska so z največjim zanimanjem sledili razlagi gospodov šefov firme, ki so razkazali vso tovarno do najmanjše podrobnosti, da je bilo obiskovalcem res mogoče poučiti se o izdelovanju različnih toplih volnenih rut, celih kostumov, izdelovanju chenille, tkanju težke svile in vir-kanju zaves, imitiranih gobelinov in dragih stenskih preprog. Ta obisk ni bila reklama, temveč dobrodošla šola za novinarje, ki si ob takih prilikah ustvarijo sliko naše industrije, da javnost lahko točno informirajo o stanju našega narodnega gospodarstva. Po razkazovanju so gospodje šefi Josip in Karel Kune povabili svoje goste v okusno okrašeno tovarniško kantino na zaku-sko, ki jo ie pripravil naš renomiram strokovnjak Krapeš iz »Kazine«. Lastnik g. Josip Kune ie s prav prisrčnimi besedami nazdravil novinarjem kot zastopnikom najširše javnosti, nakar se mu je v imenu novinarjev zahvalil za gostoljubnost urednik g. Borko, povdariaioč veselje gostov ob pogledu na tako solidno se razvijajoče domače podjetje, ki ima zaradi solidnosti blaga že odjemalce po vsej državi in je tudi na veleseimu v Solunu vzbudilo tako zanimanje, da se že pripravlja na izvoz blaga v Grčijo, poleg teh uspehov pa vzorno skrbi tudi za svoje uslužbence. G. Stanko Vi-rant pa je kot predsednik JNU, sekcije Ljubljana, nazdravil šefom tvrdke in izrekel zahvalo za novinarskemu' pokojninskemu skladu darovanih 3000 Din in naznanil, da je bila firma v smislu pravil sprejeta med ustanivne člane organizacije. V spomin so novinarji sprejeli še lične varstvene znamke z imenom »IKKOLJ« (Josip Kune Komp Ljubljana) pod sliko dveh koncev na zlatem polju. Znamke so bile pa po vrhu še pritrjene na najfinejše vzorce tovarniških izdelkov, ki jih kupujoče občinstvo po vseh boljših trgovinah lahko spozna po te dveh kuncih in po imenu »Ikkotl«. tomobilska nesreča. Z avtom znamke Fiat sta se vozila šofer Franjo Povše in trg. potnik Gjurc Jovanovič, oba iz Zagreba. Avto se je po nesrečnem naključju prevrnil v jarek ob cesti in pokopal pod seboj Jovanoviča k: je obležal na mestu mrtev z zdrobljene lobanjo. Šofer Povše je odnesel lažje poškr>dbe. Kakor je ugotovila komisija, ki je pohitela na kraj nesreče, je katastrofa nastala zaradi tega, ker je šofer vozil z brzino 70 km pa je pokojni .lovanovič hotel zmanjšati brzino s tem, da je prijel za volan. Avto je v hipu okrenil s ceste v jarek ter s« štirikrat prekucnil in pokopal pod seboj svojo žrtev, Gjura Jovanoviča. Otvoritev moderno renovi-rane kavarne „Mednlic" v Zagrebu Nasvet Slovencem, ki potujejo v Zagreb. Znana zagrebška elegantna kavama »Me-dulič«, ki se je pred vojno zvala »Pariz« in je sedanje ime dobila za časa vojne, je bila tekom letošnjih poletnih mesecev popolnoma renovirana. Sedanji njen lastnik, znani slovenski restavrater g. Ciril Tratnik se ni strašil truda in stroškov, da je kavarno temeljno preuredil. Res je kavarna »Medulič« žs prej bila prvovrsten elegantni lokal, sedaj pa je postala brez dvoma ena najelitneiš.h kavarn v Zagrebu. Notranjost kavarne je preurejena najrazkoš-neje in opremliena z največjim komfortom. Vse stene so obložf-ne z okusnim lesenim oblogom, fotelji so predelani in elegantno preoblečeni, na stenah so postavljena nova zrcala, a okus ri veliki lustri diskretno razsvetljujejo vso notranjost. Celotni vtis, ki ga nudi ta renomirana kavarna v Zagrebu je sedaj najlepši in odslej je kavarna »Medulič« zbirališče najelitnejše zagrebške publike. Posebno okusno je urejen tudi vhod v kavarno. Med slopi je postavljen bazen in nad njim stoji sijajna umetniška keramiška figura. Edini prejšnji nedostatek, namreč nespretna ventilacija je sedaj odpravljen, ker je ventilacija provedena na novo z velikimi cevnri v zadnjem delu kavarne. Dne 1 oktobra se je vršila svečana otvoritev renovirane kavarne »Medulič«. Tekom oktobra svira v njej vsak četrtek, soboto in nedeljo salonski orkester zagrebške vojaške muzike z višjim kapelnikom g. Vimerjem in dirigentom g Vistrom a od 1. novembra dalje bo v kavarni »Medulič« vsak večer koncert, ki bo trajal od 20. do 1. po polnoči Uprava kavarne se le pobrigala tudi za prvovrstno postrežbo Razen tega sta v parterju postavljena dva nova biljarda, dočim se v prvem nadstropju nahaja posebna dvorana za biljard in za igralnico. Navzlic ogromnim stroškom za preureditev kavarne so cene ostale iste. Slovencem, ki potujejo v Zagreb, lahko prav toplo priporočamo, da posetijo to odlično kavarno, ki spričuie veliko podjetnost slovenskega rojaka g Cirila Tratnika, obenem pa zares tudi nudi vso udobnost, kakršno morajo nuditi velikomestne kavarne. Zagrebški dogodki Preokret v homoseksualni aferi. — Ubijalca kmeta Talana pred sodiščem. — Grozna avtomobilska nesreča. Zagreb, 8. oktobra V senzacijonaka homoseksualni aferi, o kateri govori ves Zagreb, je prišlo danes do preokreta. Kakor se doznava, je književnik Josip Kulundžič dopoldne prišel sam k državnemu pravdniku in se stavil na dispozicijo. Državni pravdnik ie Kulundži-ča takoj napotil k preiskovalnemu sodniku, ki mu je poverjena cela afera. Zasliševanje je trajalo ves dopoldan. Zagrebška policija je takoj po obvestilu o prostovoljni prijavi pisatelja Kulundžiča ustavila tiralico. Ne ve pa se. ali je bil Kulundžič pridržan v zaporu. * Pred kazenskim senatom se je danes dopoldne pričela razprava proti ubijalcema seljaka LJudevita Talana. Državno pravdni-štvo obtožuje 281 itnega šteiana Micudaja in 32Ietnega Nikolaja Rustana, oba iz Ču-čeria, da sta 28. avgusta v Božekovi gostilni po prepiru politične prirode vrgla Talana skozi vrata, tako da mu je glava prišla med noge, nakar sta mu noge z vso močjo pritisnila ob vrat, da se je Talanu zlomila hrbtenica in >e izdihnil. Obtoženca se izgovarjata s popolno pijanostjo in oporekata vsak politični motiv svojega čina Kolikor se spominjata, je tudi Talan prišel pijan v gostilno in Ju začel izzivati s tem. da je pljuval v njuni čaši. Razprava se bo nadaljevala v pon- deljek z zasliševanjem prič. * Danes okrog 10. dopoldne se Je zgodila y bližini Rakovega potoka strahovita av- Pregled poslovania v bolniškem zavarovani« od leta 1922. - 1927. Iz poročil, katere je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v informacijo za» interesi rane javnosti podajamo v izvlečku sledeče glavne podatke. Želeti bi blio, da javnost dobi na vpogled tudi še pregledne podatke iz nezgodnega zavarovanja. Celokupni predpis prispevkov za bolni* ško zavarovanje je znašal od 1. julij« 1922. do 31. decembra 1926. Din 841.960.386.68, tako da z raznimi drugimi dohodki (obre» sti itd.) celotni knjižni dohodek znaša Din 853,426.87073. izdatki na raznih podporah bi iz drugih naslovov so dosegli nad 780 milijonov CHn, tako da se izkazuje čisti poslovni knjižni višek nad 73 milijonov Din. Od izplačanih podpor je dosegla de« narna podpora bolnim članom (hranarina) 28.32 odst. dohodkov ali okroglo 241 mili« jonov Din. Temu slede upravni stroški z 137 mil'ioni Din ali 16 odst.; izdatki za zdravila znašajo 113 milijonov Din ali 13 odst., zdravniški stroški 80 milijonov Din ali 9 odst. Od predpisanih 841 milijonov Din na naslov bolniškega zavarovanja je bilo do 31. decembra 1926 dejansko vpta» Sanih 724,978 987.06 Din, dejansko izplača« no na podporah itd pa je bilo 781,142.448.41 Din, tako, da se pokaže dejanska razlika med razpoložljivo imovino tn izplačili Din 56,163.461.35. Ta znesek si je morala boL> niško zavarovalna panoga v gotovini izpo> soditi iz sredstev druge imovine, predvsem nezgodnega zavarovanja, ako je hotela k :ti svoje tekoče potrebe. Zaostanek na nevplačanih prispevkih, ka« tere p—dpruje institucija soc. zavarovanja (bolniško in nezgodno zavarovanje, delav. ske zbornice, Bo.ze dela) je do 31 decem« bra 1926. dosegel 154.001.444.30 Din ali 53.12 odst. celotnega predpisa, v Sloveniji 34.20 olst napram 41.73 odst. v L 1925. Novi roman ,Jutra"! Prijatelji »Jutra« vedo, da jim izkuša naš list v svojih romanih pokazati svet s kar moči mnogih strani. Kakor vselej, so tudi to pot pripravljeni na presenečenje. Upamo, da bo njihovo zadoščenje popolno. »Preganjana žena« je bila blagodejen izlet v deviške raje prirode. Naš novi roman bo povratek k bližnji resničnosti, ki je okoli nas in v nas samih. Na kaj je postavljen naš svet? Na boj za kruh in na gonjo za zlatom. Tu delo in siromaštvo — tam bogastvo in uživanje. Milijoni gledajo z grenko zavistjo na izvoljence, ki imajo po občem prepričanju »že na tem svetu nebesa«. Sekunda ne mine, ne da bi stotisoči ustnic trpko mrmrali: „Oh9 da sem milifonar!.. C. Phillips Oppenheim, avtor našega novega romana, je uverjen. da bogastvo ni vredno teh hrepenečih vzdihov. Milijonar ni polbog v zemeljskem raju, ampak kaznjenec na zlati verigi. - Denar nosi svoje prekletstvo s seboj. Zmožen je, da izpremeni človekovo življenje v pekel. Zmožen je, da pripravi milijonarja do spoznanja: Tisto, kar prinaša srečo, niso milijoni. Srečo prinaša zavest, da živiš delavno, vsem koristno življenje! M Mifiionar brez denarfa" junak našega novega romana, si je zadal vprašanje: Al« more milijonar postati koristen človek? Mr. Ernest Bliss je v svojem jedru pošten in dosleden. Pogumno nastopi rešilno pot. Njegove vesele in žalostne prigode na tej poti so prve postaje novega življenja... 4 Zgodba o usodah Ernesta Blissa in njegove vrle 'strojepiske Fran-ces Claytonove obeta našim čitateljem vsak dan bogato gostijo čitateljskega užitka. C. Phillips Oppenheim jo začne pripovedovati v nedeljo, 16. oktobra Ne zamudite začetka! Ako še niste naročnik, odločite se zdaj. Drago nam bo, da vas pozdravimo s yeliki družini »Jutra«! Uredništvo. Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer. ga še ni, naj ga takoj naroče pri tvrdki: Lovro Sebenik žganjarna in rastlinska destilacija, Ljubljana VII. Najmanjši odstotek (12.94 odst.) na za« ostankih izkazuje trgovsko društvo »Mer« kur« v Zagrebu, za njim Osijek 24.04 odst„ Trgovsko«pt>dpomo društvo v Ljubljani 25.49 odst., Brod na Savi 25.97, najvišjega Beograd z 136 odst, za njim Skoplje z 79.11 odst. itd. Povprečni odstotek na podporah v de« narju m naravi v petih letih je dosegel 74.95 odst. predpisa. Od teh podpor se ve« čina giblje v normalni višini, le podpo. re za slučaj poroda so dosegle nevarno vi« šino 9.80 odst. Ta površni pregled dokazuje, kako zelo je potrebno, da se našemu delavskemu za« varovanju posveča znatno več aktivne paž« nje, kakor do sedaj. Na tem imajo interes tako delodajalci kakor delavci. Stekel pes ofegrize! več oseb V litijskem okraju razglašen strogi pasji kontumac. Šmartno pri Litiji, 8. oktobra Trgovec Razboršek je imel pri hiši psa, ki Je začel kazati zadnje dneve znake nekake otožnosta. Menili so, da je to le pasja slabost Zadeva pa ie postala opasnejša. ko ie pes popade! domačo trgovsko sotrud-rrico ia pa v hiši stanujočega šoferja g. Razborška Oba ugriznjena bolnika so oddali v celjski Pasteurjev zavod, kjer so Jima nudil najpotrebnejša obrambna sredstva. Po prvih zdravljenjih sta se vrnila oba bolnika v Šmairtno. kjer dobivata od tamkajšnjega zdravnika potrebne injekcije. Upati Je. da ugriz ne bo imel resnih posledic, ker sta se oba hitro Javila in prišla takoi po ugrizu v zdravniške roke Ker obstoja sum. da je prišel okuženi pes v dotiko še z ostalimi psi, in ker ie možnost, da začne gTa-sirati steklina, ie odredil litijski sreski poglavar najstrožji pasji kontumac. Vsi psi morajo imeti nagobčnike, na ulici pa se morajo vodit' na vrvici. Jesenska zgodba izgubljene Betke Ljubljana, 8. oktobra Zapihale so jesenske sape; že deloma odpadlo, porumenelo jesensko Hstje se suče v krogih po parkih in trepeče čez travnike. Sunkoma se dviga od tal ter se raz-gublja po kotih pod grmičeviem Hladen veter sili za vrat in koketno dviga še vedno lahka krilca lepih sprehajalk po ljubljanskih ulicah. V jesenskem soincu ostaja Tivoli še vedno živ in obiskan. Še vedno, kljub nastajajočemu mrazu ga posečajo cele kolone častilcev. Posedajo po zelenih klopicah m se opajajo ob pogledih na jesensko cvetje. Nikdo ne išče sence, vsakdo želi še čim več blagoslova zlatih solnč-nih žarkov. Na večer zamro skoro že vsi, tudi najintimnejši tivolski kotički, v katerih Je bilo tekom cvetoče pomladi in zlatega poletja prešepetanih toliko sladkih priseg! Ko objame Ljubljano noč. utihne tam gori vse. Istotako tivolski gozd. Samo nočm stražnik, ki pazi na tivolske nasade čuje od časa do časa korak, pritaien korak koga. ki nima nikamor položiti glave in išče skrivališča v družbi ir. zaščiti tivolskega drevia. Tja gori je zahajala tudi Betka. Mala okroglolična Betka. ki se je zamerila že vsem svojim gospodinjam in vsem prijateljicam, ki so uživale gostoljubnost »takih« Bospodinj. Revica je zmrzovala, vendar se Je smejala jedkim dovtipom novih znank, ka iih je našla sedaj na jesen v Tivoliju in višje gori v gozdu. Od njih je šele izvedela, da imajo deklice njene vrste Rožnik razdeljen v »rajone«. Prvi rajon, drugi rajon itd . . . Betka je potem hodila po »rajonah« in se nasmihala raznim gospodom in moškim, ki Jih ie klicala kar po imenu Vsak ie bil Francelj. Ljubila je samo to ime, kajti Francelj ie bi! njena prva ljubezen, ki io Je spravil na to čudno pot Saj včasl. ko je stala še za okencem poštnega urada, ji tega ni bilo treba . . Snoči. ali menda že pozno ponoči, je Betko prignal mraz nižje doli, skoro na Aleksandrovo cesto. Tamkaj jo je zalotil mož postave, ko Je postajala vse preveč podjetna. »Namiguša!« je menil detektiv in stopil do nje. Odšla sta v rdečo hišo na Blei-weisovo cesto in tam je pripovedovala Betka svojo žalostno zgodbo Zgodbo o svoji prvi ljubezni, o pobegu od doma, o hrepenenju po svetu in dogodk'"h, o avanturah z raznimi tulci in končno o življenju v rožniških »rajonih«. »Tam gori Jih ie mnogo, k! zmrzujejo cele noči in vstajajo zjutraj s svojih ležišč prav tako trudne kakjr so presoivale noč v pretrganem spanju!« . . . Tako le Betka zaključila svojo hladno jeserosko zgodbo. Resolucifa, ki se bo sprejela ca shodu za žensko volilno pravico v nedeljo 9. oktobra. Žene, zbrane na manifestacijskem shodu v Ljubljani dne 9. oktobra t. 1., zahtevajo oa osnovi člena 70. ustave splošno in enako, aktivno in pasivno volilno pravico za Narodno skupščino in vsa samoupravna zastopstva. Vse evropske države razen balkanskih in romanskih so že priznale ženam iste politične pravice kot jih imajo moški, in posledice udejstvovanja žen v političnem življenju so v vseh teh državah najugodnejše za napredek naroda. Tudi v naši državi je na vseh poljih javnega življenja tako potrebno intenzivno konstruktivno delo. da je sodelovanje žene naravnost neobhodno potrebno. Dolžnost onih. ki upravljajo državo ter dolžnost vseh narodnih predstavnikov je, da združijo k skupnemu delu vse sposobne člane naroda. Naši politiki in državniki vedno predstavljajo našo državo kot demokratično, a prava načela demokracije brezpogojno zahtevajo enakost vseh državljanov, brez razlike spola in razreda. Zahtevamo torej v imena demokratičnih načel. katerih predstavnice smo, popolno politično izenačenje k moškimi. Narodni ženski savez, slovenski del. Posel-ska »veza. Slovenska krščanska ženska iveia. Zveza delavskih žen in deklet Šah Boj za svetovno šahovsko prvenstvo Buenos Aires, 8. oktobra, s. Včeraj pri« četo 11. kolo šahovskega bo'a med Aljehi« nom in Capablanco ni prineslo odločitve. Igralca sta prekinila igro po 41. potezah in jo bosta danes nadaljevala. Druga zmaga Capablance Dosedaj smo priobčili dve partiji iz velikega mateha za svetovno šahovsko prvenstvo v Buenos Ai'esu. Danes podamo našim čitateljem šesto partijo velike borbe, igrano dne 30 septembra. Ta partija Je končala z zmago Capablance. ki si je s tem priboril dve točki. Cambridze Springes obramba. Beli- Capabhnca. Črni: Aljehin. 1. d 2 — d 4 d 7 — d 5 2. c 2 — c 4 e 7 — e 6 3. S g 1 — f 3 S b 8 — d 7 4. Sb l —c3 S g 8 — f 6 5. L c 1 — e 5 c 7 — c 6 6. e 2 — e 3 D d 8 — a 5 To potezo je orvj igral Marshal 1. 1904 na turnirju v Cambrdee Springesu. vsled česar je ta varijanta dobila tudi ime Cam-bridge Springes obramba. 7. S f 3 - d 2 ---- Navadno se igra c X d 5, Capablanca pa hodi svoja pota. 7.--------L f 8 — b 4 8. D d 1 — c 2 0 — 0 9. L g 5 — h 4 ! ---- Capablanca se oddaljuje od običajnih potov. P. _ _.. _ __£ g _ £ g 10. S d 2 — b 3 D a 5 — a 6 11. L h 4 X f 6 S d 7 X f 6 12 d 4 X c 5 S f 6 — e 4 Aljehin je premišljeval eno uro predno je napravi! to potezo Posledica je bila -časovna zadrega. 13. c 4 X d 5 L b 4 X c 3 14. b 2 X c 3 S e 4 X c 5 15. T a 1 - d 1 e 6 X d 5 16. T d 1 X d 5 S c 5 X b 3 17 a 2 X b 3 D a 6 — c 6 18. T d 5 — d 4 T f 8 - e 8 19. L f 1 — d 3 D c 6 X g 2 20. L d 3 X h 7 -f; K f 8 — f 8 31. L h 7 — e 4 D g 2 — h 3 Več šans je imelo L f 5. 22. D c 2 — d 2 S c 5 — e 6 23. c 3 — c 4 a 7 — a 5 24 T h 1 — g 1 D h 3 X h 2 25. T g 1 — h 1 D h 2 — c 7 36. D d 2 — b 2 D c 7 — c 5 27. L e 4 — d 5 T a 8 — a 6 28. T d 4 — e 4 T a 6 — d 6 39 . T h 1 — h 7 K f 8 — e 7 30 D b 2 X e 7 K e 7 — d 8 31 L d 5 X e 6 f 7 X e 6 32. D g 7 X b 7 D c 5 - b 4 + 33 D b 7 X b 4 a 5 X b 4 34. c 4 — c 5 T d 6 — c 6 35 T e 4 X b 4 T c 6 X c 5 36. T h 7 - a 7 čmd preda. Vremensko noročilo Meteorološki razori » Ljrhliam 8. oktobra 1927. Višina barometr* 308.8 m Kraj Cas pazo^an 8. Ljubljana Muriboi , , a Zagreb . , t > Beograd > • » Sarmevo . • > Skopi ie . . , . Dubrovnik , % Split , . i . Pr.ha . . , Solnce vzhaja ob 6.6, zahaja ob 17.29, luna vzhaja ob 16-53, zahaja ob 2.18. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.4 C, najnižja 6.0 C. e g ii SrLer ven ■ ir hrzim 0 52 Padavine E n a 33 u u> '•> » s » metrib Vrsta * sto) (lo 1 are 7 4 70 ob NE 2 b dež 0.4 767 7 f-0 85 N\V 6 10 r6' 7 80 82 mirno 10 765 7 90 9 mirno dei 3-0 5-0 78 T-i rno 10 7 09 90 73 NW 4 10 dež 25.0 7S8 6 1.-0 7 N\V 4 2 7fc0 13-0 51 NE 14 9 69-9 80 - NW 2 8 dež 20 Dobili smo prvi teden prav mrzlega jesenskega vremena, ki že močno diši po zimi. Ko se je velika depresija tik pred koncem prejšnjega tedna odmaknila od Andije, kamor je bila dospela prek Atlantskega oceana, čez Severno morje proti severu, je pri nas prenehal topli jugozapad. Depresija je potovala počasi dalje proti severovzhodu preko Skandinavije nad najsevernejšo Rusijo; oddaljila se je bržčas toliko od nas. Putnika< je Bethke prepotoval vso Jugoslavijo ter izdelal filmske po snetke najlepših naših pokrajin za velik »Jugoslovenski film< Društva za tujski promet. Doslej so izgotovljeni filmski posnetki Bleda, Bohinjske Bistrice, Maribora, Zagre ba, Sušaka. Crikvenice, Selca. Senja. Bašfte. Raba, Omišlja, Malinske, Krka in Plitvičkih jezer. Posnetki so sijajno uspeli ter bodo v kratkem zvrščeni. v diven film jugosloven-skih pokrajin. Kopije se bodo predvajale v raznih državah kot propagandni filmi. Bethka je meseca avgusta na Bledu posi za film tudi kralja in kraljico. »Jugoslovenski film« bo v prihodnjem poletju že pripravljen za vprizarjanje. * Povratek zadnje skupine ameriških izletnikov. S sinočnjim brzovlakom ie odpotovalo iz Ljubljane preko Jesenic 30 ameriških Slovencev, ki so se mudili čez poletje na obisku pri svojcih v Jugoslaviji. Iz Havrea bodo odpluli dne 12. oktobra z novim največjim in najlepšim francoskim brzoparnikom »Ile de France, ki je last francoske paroplovne družbe »Cie. Gle. Transatlantique«. Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot jn na zopetno svidenje! * Smrtna kosa. Iz Brooklyna v Ameriki ]e prispela žalostna vest. da je 2. septembra umrl g. Jernej Pekle, rodom z Viča - Dobrove pri Ljubljani. — Na Planini je umrla v petek gospa Julija K u k o v i -č e va. PogTeb se bo vršil jutri ob 9. dopoldne na domače pokopališče. Pokojnima blag sporrrin, žalujočim naše iskreno so-žalje! * Cvet in sad. Iz Škocijana pri Turjaku nam je gospodična Danica Peterlinova poslala šopek zrelih jagod. Zanimivo je, da se p°leg dišečega, lepo dozorelega sadu nahajajo tudi lepo razviti cvetovi. Pač čudna igra prirode! * Ameriški Jugosloven za siromake v Dubrovniku. Znani jugoslovenski industrijalec Nikola Mihanovič v Buenos Airesu, ki se ie v zadnjem času mudil v Dubrovniku, je tamkajšnjemu velikemu županu izročil svoto 100.000 dinarjev s prošnjo, da se svota razdeli med dubTovniška dobrodelna društva in med tamkajšnje siro. make. * Dražba lovov v litijskem srezu. Pišejo nam: V litijskem sTezu so letos skoro vsi lovi na dražbi za prihodnjo dobo šestih let Te dni je bil izlicitiran lov občine Žalna, ki ga ie imel dosedaj g. Josip lavor-nik za Din 250, na horendno višino 4100 dinarjev. Lov je prišel zopet v posest prejšnjega najemnika, ki je s tem pokazal, da ima smisel za pravi lovski šport, saj imenovani lovsik revir itak ne donaša tolikega dohodka. Nadalje je bil prodan lov občine Draga, istotako na uradnem dnevu litijskega sreskega poglavarja v Višnji gori. za 2COO Din. Izdražil ga je g. Lojze Potokar iz Drage, izklicna cena lova je bila prejšnja zakupnina v znesku 260 Din fntere sen te pa opozarjamo, da je v litiiskem srezu še več lovov na razpolago Podrobnejše informacije daje sresko poglavarstvo v Litiji. * Višja pedagoška šola v Zagrebu. Vpisovanje od 10. do 15.. redna predavanja se začno 17. t. m. * »Boj ta Mount Everest«. Ravnokar je izšlo najnovejše delo Jnša Kozaka »Boj za Priporočamo moško in datnsko konfekcijo tvrdke OR1ČAR & MEJAČ Selenburgova ulica št 3 10046 ■ Mount Everest«, izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1927. Cena Din 36, v platno Din 44, poštnina Din 2 več. Štiriletna ječa v svetovni vojni je vzbudila v človeštvu pekoče želje po daljnjih, neznanih svetovih. Različne izkušnje, moderna tehnika so tolikanj obogatila sredstva raziskovalcev, da ne poznajo nobenih oviT več na potu za svojimi cilji, o katerih je človek nekoč le sanjal. Eden izmed teh ciljev je Mount Everest, najvišji vrh sveta. 0 turistiki v Himalaji, tem skrivnostnem azijskem gorovju, je Evropa doslej le malo zvedela. Pač je bilo znano, da so posamezniki dosegli višino 6000 metrov in so celo prenočevali v takih višavah, toda podrobnejših popisov nismo imeli. Razumljivo je, da je tedaj ves svet napeto pričakoval prvih poročil o ekspedi-ciji na Mount Everest. Štiri leta so ugibali na zapadu in na vzhodu, ali se bo posrečil drzni naskok. Toda zaman. Skrivnostna smrt je razgrnila svoj plašč nad najvišjim vrhom. Pričujoča knjiga podaja kratek po pis Himalaje in omenja prve poizkuse tu-ristike na njenih ledenih pobočjih. Zanimalo bo poglavje o težkočah in pripravah za tako mogočno ekspedieijo, ki mora računati z večmesečno odsotnostjo od človeških bivališč. Posebno poglavje ie posvečeno Tibetu zaledju severnih, himalajskih • pobočij, po katerih se je edino mogoče povzpeti na Mount Everest. Nepoznan svet se odpira pred našimi očmi na tej, 4- do 5000 metrov visoki planoti, kjer prebiva gostoljubno, zelo odporno ljudstvo. Današnji Evropejec bo komaj razumel versko življenje tega naro da, čigar sinovi se tudi danes že v življenju poslavljajo od sveta ter preživljajo leta v ekstatični zatopljenosti v Nirvano. Kdor bo pa spremljal ekspedieijo na njenih potih skozi ledenike, v strašni borbi na ledenih pobočjih in grebenih, kdor bo spoznal neizmerno grozo, ko so dve noči zaporedoma prenočevali v višini 7000 m, ta bo doumel trepetanje ondotnega človeka pred tem skrivnostnim svetom himalajskih gora. Knjiga je opremljena s tremi zemljevidi, tako bo tudi zemljepisja nevešč človek l.hko zasledoval pot ekspedicije Šest izvirnih slik krasi knjigo, ki je v naši tovrstni literaturi nekaj novega po svoji opremi. Slavospev ..Pekatetam" (Od neznanega častilca.) V vseb se čita časopisih in različnih drugih spisih, « da so vrle kvalitete testenine »PEKATETE* (Dalje prih.) * Popravljamo krivico. Dne 17. julija smo pisali o drzni tatvini 2600 Din ter 300 šilingov, ki na i bi jo zagrešila med vožnjo v vlaku iz Zidanega mosta do Ljubljane ga Helena Kisel, trafikantka v Zidanem mostu Kislova je bila na zahtevo »okra-denca« aretirana v Ljuhliani pri izstopu iz vlaka ter pozneje predana okrožnemu sodišču v Celju, kjer se ie nahajala dalje časa v preiskovalnem zaporu Dne 1. t. m. se je vršila proti njei razprava, pri kateri pa je bi!a oproščena vsake krivde. Med tem se ie namreč pojasnilo, da le bila Kislova sam« žrtev krute pomote ali celo ra-finirano zasnovanega zločina, kajti ne-srečnici sami je bilo ukradenih okrog 900 dinarjev * Smrtni ostanki nemških vojakov, ki so bili pokopani v Stipu. so bili te dni izkopani in prenešeni na nemško pokopališče v Velesu Prenos se je izvršil na zahtevo nemškeea poslanika v Beoeradu. * Krvava borba s tihotapci. V predmestju Spljta ie prišlo v petek do živahne borbe med tihotapci in finančnimi pazniki Tihotapci so začeli streljati na finančno stražo, ki ie tudi začela streliati iz ka-rafcink En tihotapec ie bil težko ranjen Prepeljali so ga v bolnico Malo je upanja. da ostane pri življemu * Senzacionalno oriznanje na smrt obsojene Katice Lubu. Poročali smo da ie bjla 27 septembra v Velikem Bečkereku obsojena na smrt kmetica Katica Lubu ker ie zastrupila svolega moža Uporno ie zatrjevala nedolžnost kaT pa ii ni poma galo. Te dni je končno sklenila sliišati vest in je pred državnim pravdnikom prostovoljno in skesano priznala, da ie štirikrat zadala svoiem« možu In ga tako s po močjo arzenika spravila v grob Nagovarjal pa k) ie k temu nien Liubimec Peter Gllezan. kateremu se doslel ni dala dokazati sokrivda Orožniki so 0!le»ana že aretirali in vodi se ponovna preiskava. * Ponarejeni dvodni k* >n 'enSKe klin^e na L)una u. O.dinira nad Rutnerjtvo trgovino vsak delavnik od 9. do 12. 1492 a * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana. Tavčarjeva ulica. št. 7. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRFLOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev 4. * Sveže norveško ribje olje je prejela in nudi drogerija Gregorič. Sanitas, Ljubljana. Prešernova ulica 5. 1490 * Za slabotno deco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribjega olja najboljše znamke: Lekarna Bahovec, Ljubljana. Kongresni trg. 1445 * Obleke kemično čisti, barva in pli-sira tovarna Jos. R e i c h. 204 * Pri motenju prebave, želodčnih bolečinah, gorečici, slabostih, glavobolu, mig-Ijanju pred očmi, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti, nevolji do dela Vam preskrbi prirodma grenčlca »Franz-Josef« odporno telo in olajša odtok krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholisti, ki so trpeli na želodčnem ka-taru, s staro preizkušeno vodo »Franz-Josef« v kratkem dobili zopet slast do jedi. 68 Iz J ?"Niane u— Avlon »LJubljana« prileti danes ob pol 12. v Ljubljano. Pristanek ln sprejem na bivšem vojaškem lefal^ču v Š'5kJ. Vsi Ljubljančani k sprejemu! Prostovoljni prispevki za aeroplan se hvaležno sprejemajo. u— Premijera Shakespearjeve komedije »Vkročena trmoglavka« v ljubljanski drami Snoči se ie otvorila nova dramska sezona s ^hakepear.ievo komedijo »Vkročena trmoglavka« Ta komediia, ki je eden najbolj učinkovitih komadov nesmrtnega moistra. ie imela v režiji g. Šesta lep uspeh Natančnejše poročilo bomo še objavili u— Iz življenja vijolinskega virtnoza Jana Kubelika Roien leta 1880 ie užival prvi elasheni pouk pri svoiem očetu ter že v osmem letu starosti nastopil na javnem koncertu v Pragi kier ie igral skladbe Wieniawskega in Vieuxtempsa. Od leta 1892 do 1898 ie obiskoval praški konser-vatorii ' Takoi po a b sol n toriju ie nastopil koncertno turnejo ter priredil prvi koncert na Dunaju Takratni naimer^^neiši kritik »Neue Freie Presse« ie napisal o prvem Kubelikovem nastopu sledeče besede če bi Kubelik Igral v sredniem veku. bi ga sežgali kot čarovnika Tn ie dnbil svoie prve boljše gosli, drlo Josipa Guamerila Za tem ie šla umetniška pot Kubelika tako slavno kot malokaferemu nastopajočemu umetniku V enem mestu ie imel po 10 in več zaporednih koncertov Priiatelii v Londonu so mu ob neki priliki poklonili krasne Straduariieve gosli, bil je odlikovan v raznih dTŽavah z največiimi redi Leta 1907 ie potoval po vseh peterih delih sveta in v teku enega leta nastopil 212krat. med tem v newyorškem hipodromu pred 5325 osebami Leta 1910 ie postal srečen lastnik Straduariieve viloline. znane pod imenom Emperor. ki so poleg gosli Mesije fn Alardem najslavnejše delo. Med svetovno voino ie prebival Kubelik na svoiem veleposestvu ter se posvetil izključno skladateljstvu Napisal ie celo vrsto del. katere z največiim uspehom izvaja na svojih koncertih V letih 1923—36 je začel zopet s koncertnimi turnejami, prepotoval ie celo Evropo ter dal nešteto solističnih. pa tudi orkestralnih koncertov Danes ie niegova pot ravnotako slavna in polna umetniških uspehov, kakor je bil njegov začetek pred 28. leti. Ljubljanski koncert se vrši v petek 14. t. m. Predpro-daja vstopnic v Matični knjgarni. u— Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani. Glede na objavo velikega župana o ureditvi delovnega časa in odpiranja in zapiranja trgovin obvešča načel-stvo Gremija trgovcev v Ljubljani, da se bo tozadevno vršil prihodnje dni sestanek trgovstva, na katerem se bo razpravljalo o korakih, ki jih bo podvzeti napram odredbi ministra za socijalno politiko. V po-mirjenje članstva, pa že danes sporočamo, da se slične odredbe morajo izdajati le za celo državo, ne pa samo za Ljubljano in to le v sporazumu z ministrom trgovine in industrije in z interesiranimi organizacijami. — Načelstvo. u— Na obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani (Graben) začnemo z rednim poukom v pondeljek, t. j. 10. t m. ob 2. uri popoldne. Zaradi porazdelitve učencev naj prideio v pondeljek, t. j. 10. t. m. in v torek, t. j. 11. t. m. ob 2. uri popoldne v šolo vsi učenci. Pouk se bo vršil tudi v šol. letu 1927-28. ob nedeljah v času od 8—12. ure, ob pondeljkih in torkih pa v času od 2.-6. ure — Upravitelj. u— Zahvala. Za izraženo sožalje ter vsem prijateljem in znacem, ki so spremili našega očeta k večnemu počitku najiskre-rejša zahvala. — Družina Chvatal. Bethovnova ulica štev. 9 se je vrnil z dopusta in zopet redno ordi-nira od 9.—11. in od 2.-4. popoldne. n— Avtomati s slaščicami so se pojavili na vogalih raznih prometnih ulic Ljubljane. Avtomati vsebujejo prav dobre slaščice. Mladina in odrasli naj postopajo po navodilih, ki so na vsakem avtomatu. Opozarjamo pa. da je vsako tolčenje po avtomatu nepotrebno in kaznivo, ker ob pravilnem ravnanju brezhibno funkcijonirajo. Torej tudi v tem pogledu skrbijo za »napredek« Ljubljane. u_ Pevsko društvo »Krilato kolo« uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani priredi veselico danes, 9. t. m., v gostilni pri Majarončku, Stara pot. Petje, ples ta drugo. Vstopnina 5 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. 1517 u— Svengaii. V sredo 12. t. m. in četrtek 13. t. m. priredi svetovno znani telepat in eksperimentalni psiholog v veliki dvorani hotela Union dva senzacijonelna večera. Priliko smo imeli videti Svengalija letos na Bledu, kjer je priredil celo vrsto naj-irteresantnejših in zelo poučnih sjans. Internacionalna publika na Bledu, ki ie razvajena, je bila iznenadena z eksperimenti, ki jih je proizvajal Svengaii. Na teh večerih bo Svengaii pokazal moderno sugestijo v budnem stanju ter bo demonstriral telepatijo in eksperimentiral z raznim živalmi. Zanimanje za oba večera je splošno. '516 u— Opozorilo plinskim odjemalcem. Glede na nezgode, ki so se dogodile v Zagrebu in Mariboru vsled uhajanja plina, opozarja mestna plinarna vse plinske odjemalce. naj zapirajo preko noči glavno pipo pri plinomeru. keT je na ta način vsaka nezgoda onemogočena. — Mestna plinarna. u— Služba zobotehnika - asistenta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zobotehnika-asistenta na svoiem ambulatorjju v Ljubljani. Reflektanti se opozarjajo na razpis v uradnem listu. ___ OBLAČILA tvrdke (.Maček Ljubljana. Aleksandrova 12 so naibeljšf in najcenejša. u— Starši, ki vam ie na srcu telesna vzgoja in zdravje vaš'h otrok, ne zamudite ogledati si današnji filmski spored Zveze kulturnih društev v kinu Matici. Krasni film »Moč in lepota« vam nazorno po« kaže vse koristi telesnih vaj in športnega udejstvovanja vaše dece. Tudi naše dija-štvo. šolska mladina in športni krogi naj si sigurno ogledajo imenovani film, ki iim bo nudil mnogo zanimivosti in lepih užitkov. Včeraišnja predstava je bila docela razprodana. zato naj si vsakdo preskrbi sedeže čimpreje. Za prvo predstavo, ki se bo vršila danes ob 9.30, je še mnogo lepih prostorov na razpolago. Druga predstava se prične točno ob 11. dopoldne. u— Drobna nnlicliska kronika. Od petka na soboto so bili prijavlieni policiji nasled-nii dogodki: 1 tatvina lesa. 1 tatvina cementa. 1 zlobna poškodba poljskih pridelkov. ! izgred na ulici, 1 prestopek kalje-nia nočnega miru, 1 prestopek prevozniškega reda. 1 neprevidna vožnja, 1 prestopek nedostoineva veHenia in 8 prestopkov cestnega policiiskega reda. u— Aretiran uzmovič. V četrtek ponoči je stražnik zalotil v Dravljah že dalje časa zasledovanega nevarnega dolgoprstneža, 321etnega Egidiia Senka, ki se je smukal okoli domače hiše. kjer bi spet rad pobasal kako vrednost v svoi žep. Senk ie namreč tako brezobziren tat, da mu tudi domačih ljudi ni bilo mar in jim ie ukradel, kar mu je prišlo pod prste. Kradel pa je seveda tudi drugod. Senka ie policija Izročila v sodtie zapore. u— Zatočišče kolesarskih tatov v palači OUZD. Velika palača na Miklošičevi cesti je nekak eldorado kolesarskih tatov. Če Gostilna Pri Fajmoštru" LJUBLJANA, Sv. PetTa nasip priporoča izborno Portugalko po Din 17,— O telo liter Din 11.— za slabokrvne; Stajerc Din 12,— Bizelc Din 14.— Rizling Din 15.— Mošt Din 13— Cviček Din 14.— Traminc Din 20.—. Trajno kodranje, vodna ondula-cija ter prvovrstno barvanje las izvršu,e se strokovno v dairskem česalnem salonu. G JUD ALEKS ml. Kongresni trg ste«. 6. »kolesar« nikjer ne pride do plena, tam gotovo ne zgreši. Če ne dobi kolesa, ki je vredno 2000 Din, pa ukrade tako, ki je vredno samo 750 Din. V četrtek okrog 12. je podjeten uzmovič odpeljal zopet 1300 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Puch« delavcu Antonu Gregoriču iz Zadvora. Ker pa na Gregoričevem kolesu ni bilo kar-bidne svetilke, si jo je »izposodil« s kolesa pekovskega pomočjika Vinka Fur-lana, stanujočega na Dunajski cesti 58. u— Ograjo so mu podrli. Posestnik Galč v Zgornji Šiški 1 je ob svojem posestvu napravil leseno ograjo, ki pa je bila nekaterim ponočnjakom napoti in so io zato podrli. Obenem so mu razmetali tudi leseno stranišče, ki ga je pred kratkim postavil za hlevom. Neukrotljivi ponočnjaki so s tem povzročili Galetu okrog 300 Din škode. u— Vlom v šapo. Posestnica Marija De-beljakova na Mestnem trgu 9 je prijavila včeraj, da so ji neznani zlikovci pokradli iz njenega, na Ljubljanskem polju stoječega skednja veliko verigo, več železnih zapahov in raznega orodja. Lopovi so prišli v šupo nasilnim potom. Priča delavka Marija Suhadolnikova je v četrtek okrog 11. opazila oditi iz šupe tri moške, noseče s seboj veliko vrečo, ki so odšli po poti proti Selu. u— Zlobneži. Posestnica Cilka Selano-va iz Črne vasi 21 je prijavila, da so ji v petek ponoči neznani zlkovci strgali izpod kozolca večjo množino koruznih stor-žev ter jih razmetali po bližnjem travniku. 2e napol suha koTuza je radj rose seveda trpela tako, da ima Selanova znatno škodo. Nagajivce zasleduje policija. u— Na lovu za tatom prijela še druge tatove. Moščanski župan Oražem je v petek zasledoval s svojim sinom Lojzetom nekega delavca iz Depale vasi, ki mu je ukradel z nove stavbe na Jamskem trgu vrečo cementa. Medpotoma sta se oglasila tudi na tej novi stavbi in pogledala v sosednjo hišo, last Ane V. Na veliko presenečenje pa sta tam zagledala v drvarnicah polno Oražmovega lesa, ki je bil nakraden na sosednji novi stavbi. Seveda sta zadevo takoj prijavila stražniku, ki je posestnico zaslišal. V. je takoi obdolžila tatvine svojo stranko Terezo M., ona pa zopet gospodinjo. Kradli sta seveda obe in napravili Oražmu okrog 500 Din škode. Ženski sta se tudi zagovorili ter priznali, da imata shranjeno i vrečo Oražmu ukradenega cementa, ki ga je hotela V. vpo-rabiti za tlakovanje dvorišča u— Štajerski mošt in Portugalka z Gadove peči se toči v hotelu Lloyd. Istotam ob sobotah in nedeljah domače krvavice in pečenice. 1518 u— Danes vsi na trgatev grozdla k L. ZUPANČIČU na Ahacljevi cesti. Na sporedu: Petje, ples in prosta zabava. Začetek ob 4. popoldne. u— Primarij dr. Fr. Derganc, Komen-skega ulica 4, ordinira zopet redno. u— Parna kopelj v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od pol 15. do pol 19. ure. 1484 u— Dame! Plašči, obleke, bluze v veliki izberi po vsaki ceni pri tvrdki P. Magdič. 1515 u— Kravate, ovratnike, naramnice in razno manufakturno blago dobite po solidnih in konkurenčnih cenah pri tvTdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3. 199-IIT u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u, Pred škofijo 15. 188 u— Priporoča se delikatesna trgovina I. Buzzoiini, Stritar-Lingarjeva ulica. 1416 Otvoritev gostilne. P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvorila 8. t. m. staro znano gostilno »pri Turku« v Streliški ulici št. 22. Točila bom le prvovrstna dolenjska in štajerska vina. Istotako bom postregla cenjene goste s prvovrstno kuhinjo po zmernih cenah. Sprejemam tudi abonente na hrano. Za obilen obisk se priporoča BERTA KOBAL, bivša gostilničarka (Grajske kletb na Mestnem trgu v Ljubljani. LE Z DrOETKER. JEVIM backindm Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Dr. Oetker, d. z o. z., Marlbon Iz Maribora Iz Litije a— Ljudska univerza v Maribora. Jutri v ponedeljek ob 20. bo predaval g. ing. Kukovec o nastanku, bistvu in razvoju ljudskih visokih šol na Danskem in po drugih deželah. Po predavanju sledi prosta diskusija o vprašanju, ako bi bila za nas koristna ustanovitev teh pravih ljudskih visokih šol, ki imajo le malo sktrpnega z našimi ljudskimi univerzami, in pa pod kakimi pogoji bi bila možna pri nas ta ustanovitev. V nordijskih deželah obiskuje vsak tretji človek ljudsko visoko šolo! — V petek bo predaval priljubljeni zagrebški pedagog g. u-niv. prof. dr. J. Turič o velevažni temi: KTiza sodobne inteligence. a— Ljudska knjižnica v Lajtersbergu-Krčevini. Knjižnico je ustanovila ZKD že v poletju in je urejena ter na razpolago vsem prijateljem poučnozabavnega čttva. Knjižnični katalog izkazuje 85 knjig, zato si lahko vsakdo izbere, kar mu ugaja. Knjige izposojujeta v šoli Krčevina ob Tomšičevem drevoredu vsak šol siki dan od 13. do 14. šolski upravitelj ln učitelj g. Lovše. Priporočamo P. n. občinstvu, naj si za dolge jesenske in zimske večere prihaja izposojevat knjige ter skrbi tako za ceneno domačo zabavo. a— Esperantski tečal prične v četrtek 13. t. m. ob 7. uri v Cankarjevi šoli (vhod skozi dvorišče), Razlagova ulica. Prijave se že sprejemajo navedeni dan. 1521 a— Institut de dan se Pečnik otvori svoje kurze z 10. oktobrom v dvorani Zadružne banke. Vpisovanje dnevno. Natančneje na lepakih. 1520 a— Posestno gibanje. Prodali so: Marija Horvat, hišna posestoiica v Radvanjski c. 28., svojo hišo Ivanu in Marijani Kothbau-er, strojevodji v Mariboru, Židovska c. 2; hišo v Radvanjski c. 28 za 80.000 Din; Emil Kronasser, hišni pos. v Mariboru, Ljudmili Strmšek v Mariboru hišo v Magda! emski ulici 21 za 150.000 Din; Delniška dražba pivovarne Union pa hišo v Frankopanovi ul 29 Antonu Rosmanu, strojniku drž.' železnic tn Mariji Rosman za 200.000 Din. a— Kolo ukradel in še z nožem zabodel okradeaega. Slapernik Adolf. 26-letni agent pri vinski trgovini Pukl v Mariboru, je kupoval vino pri Sv. Barbari, občina Gruševa pri posestniku Ploju. Prišel je s kolesom ln ga je pustil pred kletjo, v kateri je bil Ie malo časa. Ko pride s kleti, ni bilo več kolesa. Hitro je šel po poti naprej, kjer Je videl, da ima neki Ribič njegovo kolo. Ko mu hoče vzeti kolo nazaj, ga je Ribič zabodel z nožem v hrbet. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico. — Nadalje so danes pripeljali v mariborsko bolnico Antona Kranerja, 281etnega delavca pri g. Kresmiku, ki se je pri delu spodtaknil ter padel tako nesrečno, da je dobil levo roko pod motorno žago, ki mu je odrezala dva prsta. Iz Celja i— Šahovski turnir. V petek zvečer se je otvoril medklubski šahovski turnir, ki se bo vršil vsak večer do konca tega meseca. Turnirja se udeležuje 15 litijskih Članov. i— Drama «Velejaa, Danes zvečer ob 20. otvorijo Šmarčani igralsko sezono z vele« zanimivo izvirno slovensko Novačanovo dramo «Veleja». i— Otvoritev koče na Sveti Planini. 25« 23. t. m. nameravana otvoritev planinske koče na Sveti Planini, se bo preložila radi glavne skupščine SPD v Ljubljani, ki bo istega dne. Prijateljem in obiskovalcem te izredno krasne in nenaporne ture javljamo, da bomo dan otvoritve pravočasno obja» vili. Letos se bo vršil na Sveti Planini smu* ški tečaj. Interesentje — tudi nečlani litij« ske podružnice — naj se prijavijo tajni* štvu ali pa posameznim odbornikom. Adria Iz Kranja r— Kino v Narodnem domu predvaja danes ob 19. in 21. krasen film «Strast» iz življenja velikomestne operetne dive. Iz« ven programa pikantna veseloigra*dvode» janka in Badjurov film »Letalski miting v Ljubljani v juniju». r— Proslava Koroškega dne. Dijaški od« sek tukajšnjega sokolskega društva prire« di v spomin koroškega plebiscita v pon« deljek 10. t. m. ob 20. v Gledališki dvora« ni Narodnega doma primerno slavnost. Vspored je bogat in pester. Dolžnost na« rodnega meščanstva je, da pokaže svoje zanimanje in nudi podporo mladini pri njenem manjšinskem delu in propagandi. - Planinske koče na Stolu v Karavaru kah. Odbor kranjske podružnice SPD na« znanja, da se v pondeljek 10. t m. zatvo« ri Prešernova koča na vrhu Stola, dočim ostane Valvazorjeva koča odprta in oskr« bovana celo leto. Valvazorjeva koča (1183 metrov) na pobočju Stola je oddaljena od železniške postaje Žirovnica komaj pol« drugo uro in ima krasen razgled po Go» renjski ravnini in planinah Priporočljiva je tudi v zimi in v snegu. Prešernovo kočo je obiskalo od Binkošti do pretekle nede« ljc nad 1750 turistov; kar je krasen napre« dek napram prejšnjim sezonam. Veliko število teh je iz Avstrije in Nemčije, kjer je bila v tamkajšnjih revijah in časopisih razvita močna in uspešna propaganda za naše Alpe. Prešernovo koo je kranjska po« aružnica dala letošnjo poletje znatno po« večati, tako da bo ustrezala vsem potrebam naraščajočega turistovskega prometa. Iz Ptuja e— Celjska Glasbena Matica. Na zavodu Glasbene Matice v Celju bo prevzel v tekočem šolskem letu pouk vijolončela g. prof. Beran, priznani čelopedagog iz Maribora. Potrebno pa je, da se za pouk prijavijo najmanj 4 reflektanti. Ker je povsod občutno pomanjkanje čelistov, se priporoča pouk tega instrumenta vsem ljubiteljem instrumentalne glasbe, zlasti Pa bivšim goslačem. e— Celjsko mestno gledališče. V četrtek dne 6. t. m. je bila na celjskem gledališkem odru pri polni hiši otvoritvena predstava v tekoči sezoni. Vprizorilj so se Cankarjevi »Hlapci«. Gledališki oder in scenerija se je okusno preuredila. Spretna režija g. ravnatelja Bratine nas navdaja z najlepšim upanjem, da bo prihodnja sezona ustvarila prav živahno gledališko življenje. Igra sama je bila dobro naštudirana ter se le odigrala z izredno rutino. Podrobno kritiko še prinesemo. Učinkovala pa je na publiko tudi zaradi tega, ker je še vedno verna in živa slika •naših slovenskih političnih razmer. Re-priza se bo vršila danes ob 15. in ima tudi celjska okolica priliko posetitj igro, ker je zveza z vlaki prav ugodna. Pri nedeljski igri bodo cene znižane za 25%. 4 e— Zahvala. Delavska »Orjuna« v Ga-berju se zahvaljuje vsem. ki so pripomogli na katerikoli način, da se je svečanost razvitja prapora priredila na tako lep način. Članstvo »Orjune« se zaveda te velike moralne in gmotne podpore, jo ceni in bo znalo z vztrajnim delom na tem polju izkazati svojo hvaležnost. e— Dijaške plesne vaje se vršijo tudi letos v gimnazijski telovadnici. Pokroviteljstvo so prevzele ga. dr. Orožnova, Go-ričaTjeva in Stermeckijeva. Plesne vaje bo vodil g. Ljubo Cerne iz Ljubljane. Prva vaja bo danes ob 15. Odbor priporoča vsem vabljenim gospodičnam, da se udeleže vaje sigurno in točno. e— Letni sejem v Celju. V petek 21. oktobra bo v Celju običajni letni Uršulin živinski in kramarski sejem, ki je p« navadi dobro obiskan. j— Koncert Nar. žel. glasbenega društva *Sloga» iz Ljubljane se bo vršil v soboto, dne 15. t. m. ob 20. v Društvenem domu v Ptuju. Spored je jako pester. Izvajale se bodo skladbe Bethovna. Glazunova, Če« rcpnina in raznih drugih skladateljev. Pev» ski zbor, ki šteje 70 izvršujočih članov in članic je nastopil skoraj z istim sporedom v Ljubljani, kjer je žel splošno pohvalo publike in kritike. j— Izredni občni zbor krajevne organU zacije SDS se bo vršil v sredo, 12. t. m. ob 20 zvečer v gostilniških prostorih Narod« nega doma. Dnevni red: Občinske volitve. Vabimo vse pristaše in somišljenike, da so tega občnega zbora v polnem številu ude« leže. Iz Zagorja „— Izredni obč. zbor SDS v Zagorju se bo vršil v pondeljek ob 19. v Sokol s k cm domu. Udeleži se ga delegat centrale g. dr. Rape. Člani se vabijo, da se zbora sigurno udeleže. Vabijo se tudi oni, ki še niso včla« njeni, ki pa simpatizirajo z demokratsko mislijo. z— U družen je vojnih invalidov, krajev« ni odbor Zagorje ob Savi vabi vse prija« telje in prijateljice na predstavo aPosled« nji mož«, ki jo uprizori dramatični odsek iz Ljubljane, dne 16. t. m. ob pol 20. zve« čer v dvorani Sokolskega doma. Ker je či« sti dobiček namenjen za božičnico sirotnih članov in vojnih invalidov, pričakuje udru« ženje obilne udeležbe in moralne in gmot« ne podpore. Predprodaja vstopnic se bo vršila po stanovanjih in prosimo, da se prošnjam odzovete ter vsakdo po možnosti Kupi vstopnico. Iz Kamnika CELJE Nsrodni dom* Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoi srečke. k— Narodna čitalnica v Kamniku je le« tos popolnoma prenovila svoj gledališki oder. Nabavila je nove kulise, ki jih je le« po izvršil g. Magolič. Tudi električno raz« svetljavo je preuredila po vzorcu velikih odrov. Urejeno je vse kar najbolj praktič« no in moderno. Zal, da se dvorana, ki je vsekakor premajhna, ne more prav nič raz« širiti. S prenovitvijo odra y započelo tudi novo življenje pri Čitalniškem dramskem odseku. Igralci so se radevolje zopet polo« tili dela in nas posebno veseli, da so tudi starejše moči zopet obljubile svoje sodelo« vanje. Kakor čujemo, se nam očeta bogata in pestra gledališka sezona Zato apelira« mo na kamniško občinstvo, da ceni požrt« vovalnost Čitalnice kakor tudi posamezni« kov in poseča v polni meri njene priredit« ve in s tem društvo gmotno podpre. Vso preureditev odra je izvršila Čitalnica z ve« likimi stroški in v nadi, da je kamniško meščanstvo ne bo pustilo na cedilu. Poseb« no pa se obračamo do tako zvanih kamni« ških pridobitnih krogov, da podpro kultur« no delo Čitalnice. k— Karrjiiški vodovod. Te dni so čistili rezervoar kamniškega vodovoda v Stranjah in je bilo mesto dva dni brez užitne vode. Zanimivo je bilo videti Kamničanke, kako so hodile po hišah in iskale >itne vode tam, kjer imajo še studence. Ne vemo, aii so mestni očetje kaj opazovali to iskanje in kaj misBli na to, da utegne nekoč kam« niški vodovod popolnoma odpovedati, ako ne bodo pravočasno poskrbeli za generalno reparaturo. k— Mrtva sezona. Naše mesto je dobilo zopet ono vsakdanje lice, ki ga nosi v mrtvi sezoni. Tujci so odšli le lepi dnevi pripeljejo bližnje Ljubljančane skozi Kam« nik v Bistrico in drugam. Meščanska kor« poracija se bo morala le začeti pečati z mislijo, kako bo sezidala v Bistrici velik hotel, kajti to, kar je danes-v Bistrici, ne zadostuje niti za mrtvo sezono, kamob poleti! — Pred par dnevi smo imeli tu raz« stavo Drž. osred zavoda za ženske obrte iz Ljubljane. Dasi se bavi kamniška oko« lica s čipkarstvom, so nas presenetila pre« krasna dela tega odličnega zavoda Iz razs stavljenih del se v^di. kaj se lahko naredi iz naših kmečkih deklet, če so pod do« brim strokovnim nadzorstvom. Učlteljstvo okraja je ravno zborovalo takrat v Kamni« ku in si je pogledalo to prelepo razstavo. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Tedenski devizni premet na ljubljanski borzi 14.1 milijona Din. Rekordni tečaji v Vojni škodi, katerim je sledil nagel porast Ljubljana, 8. oktobra. V preteklem tednu je bil devizni promet na ljubljanski borzi živahnejši. Znašal je 14.1 milijona Din napram 13.6, 18.9, 12.6 in 12 milijonov Din v zadnjih 4 tednih. Privatna ponudba v devizah je bila ves teden znatna ter je skoraj v celoti krila povpraševanje. Narodna banka je intervenirala Je malenkostno v devizah na Dunaj, Curih in Prago. Deviza na Trst je tekom tedna znat-neje valovala. Od 309.75 v pondeljek se je do četrtka dvignila na 313.5. nakar je v petek zopet nazadovala na 312. Čvrstejše so bile tudi devize na Berlin, Dunaj in London. Na jugoslovenskih efektnih tržiščih je pretekli teden dviganje tečaja Vojne škode prešlo v izrazito hoso. V petek pa se je pojavil nenaden preokret, ki je baje v zvezi z napetostjo med našo državo in Bolgarijo. Na zagrebški borzi se je Vojna škoda dvignila M 393.5 — 395 koncem zadnjega tedna na 404 — 406 v sredo, v petek pa je zaradi velike ponudbe tekom borznega sestanka padla od 405 na 398. V Beosradu je v sredo dosegla rekordni tečai 408.25 — 409. Razpoloženje za čvrsto tendenco je ves teden izhajalo iz beograjskega tržišča, kjer je tudi v petek tečaj nazadoval le na 403.5 — 404. Tudi na ljubljanski borzi je bilo pretekli teden nekaj večjih zaključkov v Vojni škodi, in sicer v torek no 399, v sredo po 404, v petek pa po 405. Na zagrebški in beograjski borzi je bil promet v Vojni škodi ve? teden zelo živahen. Pri tej priliki je treba še ugotoviti, da je ta naš najvažnejši državni papir prekoračil rekordni tečaj od 22. novembra 1925 (397 — 398), ki pa se tudi takrat ni mogel držati. Lani je najvišji tečaj v Vojni škodi znašal 357. Ostali državni papirji so bili ves teden zelo čvrsti, vendar promet ni bil znaten. Zanimivo je, da so se v petek agrarne obveznice, navzlic nazadujoči tendenci v Vojni škodi dvignile na 55.5 do 56. V bančnih vrednotah je bila tendenca v preteklem tednu nespremenjena. Čvrsteje so notirale delnice Narodne banke, Ljubljanska kredilna pa se je trgovala po 138. Za industrijske vrednote je bilo zanimanje živahnejše. Drava se je dvignila na 590. Šečerana pa na 5®. Gutmann je proti koncu tedna nekoliko popustil in tudi Trbovlje v petek notlralo nekoliko nižje. Dubrovač-ka se je popravila na 400, Vevče pa so se trgovale po 132.5 — 135. V današnjem zagrebškem svobodnem prometu je Vojna škoda notlrala 396. Ostali tečaji so ostali nespremenjeni. = K ukinitvi carinarniee v Celju. Kakor smo že poročali, je bil z znanim odlokom finančnega ministra ukinjen tudi oddelek mariborske carinarnice v Celju. V celjskih trgovskih krogih je ta odlok povzročil veliko ogorčenje. Kako potrebna je bila ta carinarnica, nam potrjuje dejstvo, da je promet te carinarnice v septembru znašal 850 vagonov, in sicer 550 vagonov za uvoz in 300 vagonov za izvoz. Celje samo predstavlja močan gospodarski center z dobro razvito industrijo, trgovino in obrtjo. Potreba po ustanovitvi carinarnice se je pokazala že koj po prevratu. Da bi šli državi na roko, so nekateri podjetni celjski trgovci ustanovili družbo, ki je zgradila za carinarnico poslovne prostore in skladišča. Sklenila se je z državo tudi pogodba, po kateri bi poslopje po gotovih pogojih pripadlo po 20. letih državi brezplačno. Pogodbo je podpisal tedanji finančni minister Kumanudi. V stavbo je bilo investiranih približno 2 milijona Din. Ne glede na pogodbo, ki državo moralno veže, in ne glede na potrebo in rentabilnost celjske carinarnice, se je s potezo peresa carinarnica v Celju ukinila. Taki ukrepi ne predstavljajo nikako štedenje, kaj ti škoda, ki jo bodo utrpeli celjski trgovci, bo gotovo večja, kakor vsota, katero bo s tem baje prištedila država. Deputacija zbornice, gremija, občine in posameznih tvrdk iz Celja in Tržiča je pred kratkim odpotovala v Beograd, da tozadevno intervenira pri centralnih oblastih. = Koliko plača država za najemnine? Najemnine, ki jih morajo plačati posamezna ministrstva za svoje urade, predstavljajo važen problem v našem državnem proračunu. Skupna vsota v proračunu za 1. 1927./28. predvidenih izdatkov za najemnine znaša ni5 manj kakor 86.5 milijonov Din. Od te vsote odpade .največ na ministrstvo financ (16.5 milijona Din), na ministrstvo notranjih zadev (13.6), na ministrstvo za promet (15) in na ministrstvo za pošto in telegraf (11.4). Vsota, katero država letno plača za najemnine, bi zadostovala za obresti in amortizacijo posojila v višini ene milijarde Din. Pogodbe, ki jih je sklenila država s hišnimi lastniki, so za državo zelo neugodne. V mnogih primerih so pri sklepanju takih najemninskih pogodb igrali ulogo razni vplivi. Vsekakor bi bilo treba te pogodbe podvreči reviziji, v kolikor se država ni zave zala za daljšo dobo. Če bi država za gradbo potrebnih poslopij najela inozemsko posojilo, bi, kakor se zatrjuje, za obresti in amortizacijo tega posojila manj plačala, kakor pa danes plača za najemnine, kajti vsota 86.5 milijona Din letno bi zadostovala za anuitete posojila v višini 1 milijarde Din. = Položaj na hmeljskih tržiščih. Iz žatca (Češkoslovaška) poročajo 6 t. m., da Je nakup hmelja na deželi dalje zelo živahen. Dve veliki partiji sta bili prodani po 2350 Kč za 50 kg (79.10 Din za kg), tretja (100 bal) pa Je dosegla izjemno ceno 2550 Kč za 50 kg (86.40 Din za kg). Tendenca je dalje čvrsta Na nflrnberškem hmeljskem tržišču je bil 6 t. m. zaradi židovskega praznika promet miTrimalem Dovoz ie znašal 100 bal. = Razglas glede oddaje vinskih trt. Veliki župain mariborske oblasti je izdal razglas glede oddaje vinskih trt iz državnih trtnih nasadov v Pekrah pošta Limbuš, v Kapeli, pošta Slatina Radenci v Vukanov-cu, pošta Središče ob Dravi in v Dramljah pri Celju Prodajne cene za trte v sadni dobi 1927-28 so v vseh državnih ustanovah za 1000 komadov naslednje: a) ključi arne riških trt 35 — 45 cm dolžine: I. razred po 100 Din II razred po 35 Dta: b) korenjaki ameriških trt: I .razred po 250 Din, II. razred po 75 Din; c) cepijenke: I. razred po 1500 Din ceplienke II razreda se ne bodo oddajale, temveč se bodo ponovno všolale v trtnico; d) ključi domače trte (cepiči) po 100 Din Naročnikom trt letos izjemoma ni treba doprinesti potrdila občine .da potrebujejo naročene trte za sajenje izključno na svojem zemljišču knkor tudi ne potrdila srezkega ekonoma, koliko apna vsebuje zemlja, kjer nameravajo naročene trte saditi (zadostuje, da navedejo pri oepljenkah podlogo, katero žele dobiti, pri ključih in korenjakih pa dotičao amc-rišk otrto. Upravniki državnih trtnih nasadov smejo trte čim dozore hi so deloma ali v celoti pripravljene za prodajo, komisijsko pregledane in preštete, prodajati po tem cenovni k u in sicer ves čas. dokler prihajajo naročila v neomejeni količini toda prvenstveno vinogradnikom, ki naročajo trte za sajenje na lastni zemiji. Ključev ameriških trt II. razreda se bo priredilo samo tolikv, kolikor jih ie treba za prodajo odnosno za všolanje Pri vsakem posameznem nasadu Upravniki državnih trtnih nasadov smejo naročene trte rezervirati, če lih naročniki vnaprej plačajo. Vinogradniki se pozivajo, da si trte. ki Jih potrebujejo to jesen ali prihodnjo pomlad pri uvodoma navedenih državnih trtnih nasadih, čimprej naroče, ker zaloge niso velike. Cene trtam veljajo na oddajnem mestu v dotičmem nasadu Naročila so. kolka prosta, obvezna tn mora vsak naročnik naročeno blato v primeru dodelitve prevzeti oziroma plačati. = Važno opozorilo delodajalcem. Ker neredno in nepravočasno plačevanje predpisanih prispevkov ogroža naše delavsko zavarovanje, ie okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljnbljani prisiljen da proti vse monim delodajalcem, ki bi ob zapadlosti prejetih plačilnih nalogov ne poravnali takoi predpisanih prispevkov .predlaga pri političnih oblastvih v smislu paragrafa 197 zakona o zavarovanju delavcev Izrek denarne kazini katera znaša od 100 do 5000 Din. Število nerednih olačnikov le tako veliko ta zneski zadržanih vsot pa so tako visoki, da imajo ta dejstva za posledico nelikvidnost urada, ki ne more niti svojih najnujnejših obveznosti pravočasno poravnati Med te obveznosti spadajo predvsem oskrbovalnine bolnham, katerih gospodarstvo Je za rad" teza dejstva Istotako ogroženo. Iz teh moralnih in gospodarskih razlogov je najstrožja uporaba zakonitih določi! utemeljena ln v interesu brezhibnega izvajanja našega zavarovanja milno potrebna. Zato le v Interesu delodajalcev, da v izogib večiim in nepotrebnim stroškom redno ta takoj zadiste svojim obveznostim iz naslova delavskega zavarovanja. Urad ne more imeH do nerendnih plačnikov v interesu svojih bolnih članov, v Interesu gozdarstva naših bolnic Itd nfkaklh ozirov Vsako liberalnejše postopanje od strani urada ima za posledico vedno večji zaostanek na neuplačanih prispevkih. Prt takem položaju pa ie Izvajanje našega brniškega zavarovanja sploh nemogoče. _ Priprave za otvoritev pnnrntniee Državne hipotekame banke v LJubljani. Včeraj je iz Beosrada odpotovala v Ljubljano komisija Državne hipotekarne banke, ki ima nalogo, da izvrši zadnje pripra-e za otvoritev podružnice. V komisiji sta člana upravnega odbora gsr. M. Rajčevl« in R. Osniano-vič ter upravnik banke eosp. N. Djuričifi. — Trgovinska pogajanja t Grfljo zaklju gena. Poeaianja za sklepanje trzinske pogodbe z Grčijo so bila v petek deflnltivno zaključena. Redigiran Je tekst protokola o specifični teži žit in o kemijski sestavi moke, ki prihajata v poštev za Izvoz Iz naše države v Grčijo. Pogodba bo podpisana po povrat-ku grškega zunanjega ministra gosp Miha lakopilosa iz inozemstva. _ Vprašanje posojila uprave drtornin monopolpv. Uprava državnih monopolov ie v zadnjem času prejela več inozemskih ponudb za posojilo v višini 200 milijonov Din, ki naj bi služilo za odkup tobaka. Predvčerajšnjim je upravi monopolov predložila tudi Državna hipotekama banka svojo ponudbo, ki je baje zelo ugodna. Odločitov v tem vprašanju bo padla prihodnji teden. = Zavarovanje brzovoinib tovornih pošiljk in žive živine. Direkcija državnih žs-leznic je sklenila z Evropsko d d. za zavarovanje blaga in prtljage pogodbo zavarovanja brzovoznih pošiljk kakor tudi žive živine na transportu po vseh progah državnih železnic in onih privatnih železnic, ki so pod državno upravo. Doslej je obstojalo to zavarovanje samo za prtljago. Ta pogodba je važna za naše poslovne kroge, ker nudi omenjena družba večje garancije pri zavarovanju blaga kakor železniška uprava. Zavarovanje se more vršiti na vsaki predajnl postaji. = Vprašanje posojila *a Skoplje. Občini mesta Skoplje je uspelo skleniti posojilo v znesku 200 milijonov Din, ki pa še ni per-tektno. ker je potrebno, da odobri posojilo še finančni minister. Vprašanje tega posojila je meščane Skoplja razdelilo v dva tabora. Narodni poslanec Kujundži« je ob tej priliki poslal notranjemu ministru pismo, v katerem ga opozarja na metode sedanjega občinskega odbora in ga poziva, naj preišče stanje občine in pogoje, pod katerimi je bilo sklenjeno to posojilo. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Drago Bernardi & Comp., prekajevalnica v Celju; Centrala za staro železo v Ljubljani, družba s o. t. (glavnica 75.000 Din); Emil Rosenfeld, veletrgovina z moko, deželnimi pridelki in kolonijalnim blagom ter zastopstvo teh strok, komandit-na družba, podružnica v Ljubljani; Ifla Silo, družba z omejeno zavezo v Mariboru; Horvat & Talanyi, izvoz živine v Ormožu; Gaber & Fritz, izvoz goveje živine, Serdica; Jos. Kunstel i sin, trgovina z lesom, Vrhnika. = Likvidacija. V likvidacijo je stopila Stavbna zadruga v Lescah, r. c. z o. z. = Ford ima že naročila za 400.000 avtomobilov novega modela. Kakor poročajo iz Ne-wyorka, so Fordove tvornice izjavile, da imajo že naročila za 400.000 avtomobilov novega modela v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev. Tvornice zaposlujejo trenotno 65.000 delavcev, ki zaslužijo skupaj toliko, kakor preje 90.000 delavcev. Produkcija, ki je pred reorganizacijo znašala 8500 vozov dnevno, bo v kratkem dosegla 10.000 vozov dnevno. Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.015, Berlin 13.545. Trst 311.50, London 276.60, Newyork 56.74, Pariz 223.75, Praga 168 40, Curih 1095.5. Zagreb. (Prosti promet.) Vojna škoda 405, investicijsko 84 — 85. agrarne 54.75. London 276.60, Newyork 56.744, Pariz 223.25, Milan 311.25, Curih 1095.5, Berlin 13.54, Dunaj 8.0125, Praga 168.40. Trst. Beograd 32.10 — 32 40, Dunaj 255.40 do 261.40, Praga 54.10 — 54.40. London 88 97 do 89.20, Newvork 18.25 — 18.31. Curih 352 do 354: dinarji 31.80 — 32.30. Čarih. Beograd 913, Pariz 20.36. London 25.2475, Newyork 518.62. Milan 28.34, Dunaj 73.175, Budimpešta 90.375, Berlin 123.675, Bukarešta 3.27. Blagovna tržišča Mariborski trg Včerajšnji trg je bil dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 42 vozeh 129 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 — 17.50 Din za kg na debelo in 17 do 30 Din za kg na drobno. Krompirja ie bilo na trgu 46 vozov po ceni 1.25 — 1.75 Din kg, zelja pa 18 vozov po 0.50 — 1 Din glava. Nadalje so pripeljali kmetje 12 vozov sena. ki so ga prodajali po 70 — 80 Din za 100 kg. Ostale cene: Perutnina: kokoši 30 — 45. piščanci 20 — 30, race 25 — 30, purani 60 do 70 Din komad. Zelenjava in sočivie: kumarice 2—3, česen 10—16, čebula 2.50—3, kislo zelje 4, kisla repa 3, paradižniki 2 Din 1 kg, endivija 0.50—1 Din komad. Sadje: jabolka 4—7, hruške 5—8, češolie 10, breskve 10—15 Din kg. kostani 3—4 ^in liter. Mlečni izdelki: mleko 2.50—3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 38—40. čajno 46 do 50. kuhano 40 — 46 Din kg. Jajca: 1.50 ,io 1.75 Din komad. Meso: eoveje 10 — 18, telečje 15 — 22.50. prašičje 15 — 30. slanina 20 — 25, prekajeno meso 23 — 26 Din kg. Dunajska borza za kmetijske proizvode (7. t. m.) čvrsto razpoloženje na ameriških tržiščih ni vplivalo na tendenco budimpe-Stanske, kakor tud! dunajske borze, ki je ostala mirna in rezervirana. Cene so ostale nespremenjene. Edino v turščici je temeljna tendenca zaradi čvrstih cen v Ameriki prijaznejša. Dooisf VIČ. Nocoj ob 8. vprizori Šentjakobski gledališki oder v Sokolskem domu na Viču Kraigherjevo dramo »školjko«. Glavne vloge so v rokah mrvovrstmb šentjakobskih Igralcev. Tako s premij ero. kakor z repri-zami so dosegli šerKjakobčam s to igro popolne uspehe, kar priznava tudi tozadevna časopisna kritika. Ker se s to predstavo nekako otvori naše Sokol sko gledališče, je pričakovati zelo obilnega obiska. ČRNOMELJ. Poprel smo imeli nastavljenega pri sreskem poglavarstvu v Črnomlju okrajnega ekonoma, ki pa ie bil naprednega mišljenja. Zato so ga klerikalci odstranili in postavili na to mesto polno-krvnega svojega somišljenika, o katerem pravijo, da je dober agitator za SLS. Predobro pa vemo. da ie ravno na tem mestu dovolj dela, potrebnega v splošen blagor revnega ljudstva v Belikrajini. posebno v korist kmetijstva, ki je v Belikrajini do Skrajnosti zanemarjeno. Tukai naj se udej-stvuje g. ekonom. Bolj potrebno in koristno bo to ka>koi pa je bilo njegovo »delovanje« ob priliki državnozborskih volitev. Kai bi pač rekli naši klerikalci, ko se bi kak napreden uradnik- pri sreskem poglavarstvu v Črnomlju vozaril za časa volitev z dr. Rapetom. Belovskim Citnermanom itd. po Belikrajini. agitira! za stranko SDS ter po vaseh raznašal cele kupe »Jutra« in »Domovine«? Al: je to dovoljeno uradnikom v državni službi? Klerikalci vedno kričijo, da Je treba reducirati nepotrebna uradniška mesta, da Je treba štecE ti, inadništvo depolitizirati, na drugi strani pa delajo ravno nasprotno, če ie to v njihovem interesu. Zahvala vsem ki so spremili našo milo hčerko Trudico k večnemu počitku, osobi o g. prot; Jankoviču za ljubeznjivo tolažbo kakor vsem darova cem cvetja in vsem, ki so jo tolažili in lajšali tipijenle v njen dolgi bolezni Ravnotako prisrčna hvala vsem gg. zdra. i kom za veliki trud in požrtvovalnost, kakor osob;u za Ijube-znjivo nego in postrežbo. Žalujoča obltelj Oblat Lep in trajen zaslužek se obeta agilni in vztra ni osebi, ki bi obiskovala stranke za prodajo neobhodno potrebnega blaga. Naslov se poizvi v oglasnem oddelku .Jutra'. 10660 a ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•■•name*««* DANES VSI NA VcLIKJ PRIREDITEV Vinska trgatev Vinska trgatev ki se vrši v gostilni pr Dalmatinski trt na Ižanski cest št. 7. krai Žage pr Kobetu. Specljairo preskrbi eno za dobro zabavo. Na razp ■ a o najbo jša dalma inska vina 'tr uvr tna gorka in mrMa jedila. Za naiboljfi poset Sf priporoča >astn;k SlLOVIČ — Za dek ob 4. p poidne. 88688®©06668©6666©0©68 SsJtaedesfcElCsiCd Pogubo vsaki družini irmasajo laiezlnvi Bolezni Kako se jih ubra-aite izvest. z kniige. Or. Josip Tičap: Cens s poštnino vred Din 19-» aro Čila as itnii -irno fisiiovne .-a-raqe « ^Vabljeni. Kako časte Francozi svoje pisatelje bo pokazal dogodek. ki se bo vršil dne 15 t. m. v Parizu. Ta dan bodo odkrili spominsko ploščo 560 literatom, ki so v svetovni vojni položili svoia življenja na oltar domovine. Pobudo za svečanost je dalo Udru-ženje francoskih pisateljev, ki se je obrnilo na sedanjega prosvetnega ministra Herriota in ga prosilo, naj se imena padlih književnikov vklešejo na zunanjo stran Pantheona. Minister je na predlog pristal in sedaj klešejo kiparska dleta že več tednov ime za imenom v kamne, kjer se bodo zlate črke svetile v solncu in slavi, dokler bo živelo francosko ime. Svečanosti se bo udeležil tudi predsednik Doumergue, ki hoče s tem izpričati, kako visoko ceni francoski narod može peresa. Seveda bodo zastopane tudi vse kulturne institucije: akademije in umetnostna udruženia, pisatelji in novinarji ter končno organizacije invalidov in bivših bojevnikov. Slavnost bo imela patriiotičen značaj, zapisana pa bo tudi v knjigo francoske kulturne zgodovine. Knjiga, ki je nihče ne čita, prinaša srečo Londonski list «Evening News» poročajo, da je neki stalen posetnik vatikanske knjižnice v Rimu po čudnem naključku postal večkratni milijonar. Visokošolec Evgen Lacosta je bil strasten čitatelj. Ni minil dan, da ne bi bil čepel v vatikanski knjižnici. Prebiral je nove in stare knjige, tudi take seveda, o katerih ne vedo drugi ljudje ničesar. Cisto slučajno je nekega dne zahteval pozabljeno knjigo Emila Fabrisa de Re-visa, pisatelja, ki je današnjemu rodu docela neznan. V njegovi knjigi je našel listič z besedami: «Kdor najde ta listek, naj ga nese k advokatu in naj se sklicuje na register L. i. št. 162.» Na lističu je stalo ime advokata in datum, ko je bilo besedilo zapisano: Rim, dne 5. februarja 1784. študent je imel vse skupaj za nedolžno šalo in se je res napotil k advokatu iz radovednosti, kaj ga čaka pri njem. Kako se je pa začudil, ko je zvedel, da prejme ček z nakazilom na osem milijonov lir. Advokat je dal srečniku naslednje pojasnilo: Knjiga, ki ste jo prelistovali, je izzvala, ko je izšla, tako kritiko, da je pisatelj izgubil ves pogum in se je zaklel, da ne napiše nikdar več vrstice. V izvod knjige, ki ga je izročil vatikanski knjižnici, pa je vložil listek, da se preveri, če je njegovo delo res tako zanič, da ga ne bo črtal nihče na svetu. V svojem življenju res ni doživel tega veselja. Vse svoje imetje je zapustil advokatu pod naznačeno šifro. Hotel je osrečiti vsaj enega človeka — kar se mu je posrečilo šele sedaj, polnih 143 let po njegovi smrti. Kot nagrado je prejel marljivi bralec osem milijonov lir, vsoto, v katero je vštet kapital in stotriinštiridesetletne obresti. Poslednji korak Rakovskega, sovjetskega poslanika v Parizu. (Manon.« je odvrnil tih glas. Gospod d'Estoubeillan ie mislil: zdaj oa zdaj se utegne ustaviti srce. Nagnil se je čez podoknico in usriedal žensko, zavito v florentinski Dlašč s kapuco. Brž je stisnil svečo med drgetaioče prste in stooil k vratom, da bi jih od-pahnil. Zakrivaje z roko luč. ki ie plapolala v vetru, se ie z negotovimi koraki približal ženskemu gostu. Manon ie malce odgrnila kaDuco in d'Estoubeillan ie ugledal zaDeliivi obraz ženske. ki ga ie bila orevarala. »Ti si Manon? Nehva'ežna Manon!« ie dejal. Stisnil ie žensko glavo v drhteče roke in jo ie ooliubil na ustnice. Tedaj ie dekle vrelo kapuco na ramena. Cbraz se mu je docela odkril. Na njem se ie odražal sij kužne mrzlice. Oči so žerele kakor dva živordeča rubina Gospod d'.Estoubeillan ie dvignil svečo nekoliko više in ie zaDičil srepe poglede v to divio lepoto. Manon Da se ie dala v grohot. Lomil jo je blazen smeh. da so ji Dolzele solze do obeh straneh majhnega, zardelega nosu. zZakaj se smeješ?« je vprašal pu-ščavnik. Manon. ki je bila čisto onemogla od smeha, mu pomoli roko. D'Estoubeillan jo zgrabi za pesti in ji jame kričati v Kraljestvo mode Zvončasta moda Zvončasta moda, ki so jo lani poleti dame sprejele z velikim nezaupanjem, je polagoma razpršila vse dvome in se je docela uveljavila. Glavno zaslugo na tem uspehu imajo kajpada modni saloni. Vztrajali so v borbi za novo fazono do kraja in so zmagali. Zvončaste obleke, toalete in plašči so danes na celi črti moderni. Ne le poletne po-setue in večerne obleke, tudi jesenska in zimska moda se je podvrgla imperativu zvončaste mode, ki si je jadrno osvojilo celo kratkodlako, mehko in voljno kožuhovino. Prednost zvončaste mode pa tiči predvsem v njeni prilagodljivosti slehernemu mate-rijalu. V prvi vrsti prihajajo za zvončasto modo v poštev standard svile, n. pr. kitajski in ma-rokanski krep, dalje georgette in šifon. še lepši učinki pa se dosežejo s satinastim kre-pom in s sifonom iz velurja. V teh blagovih je zvončasta moda naravnost neprekosljiva. Nova moda se poslužuje vseh mogočih barvnih odtenkov, prednost pa daje črni barvi, ki iie napravlja, kakor bi mogoče izgledalo na prvi pogled, mračnega dojma, ampak vtis elegance in otmenosti. Nekateri modni saloni se radi poslužujejo lila barve z rdečkastosinjim osnovnim tonom. Tej ni-ansi so v prejšnjih časih dajale prednost le starejše dame, danes se ji priklanjajo mlade in stare, ker prija vsem brez razlike. Hvaležni so tudi rjavi deseni, ki so morali dolgo čakati, da jih je moda zopet priznala, Rjavkaste barve so danes na razpolago v najrazličnejših odtenkih, njih kolekcije so izredno bogate. Lepa je zvončasta moda tudi v bejžu in v kostanjevi barvi. eZlo so priljubljene poleg teh še: zlatorjava svila, ze-lenorjavi odtenki in celo svetlejše barve, izvzemši zlatosvetlo nianso. Z ozirom na zvončaste oblike je še treba povedati, da se te forme dado ukrojiti na najrazličnejše načine. Vidimo n. pr. modele, pri katerih so robovi krila vzbočeni navzven. Drugi vzorci spominjajo zopet na obliko predpasnikov. Zelo priljubljene pa so stranske zvončaste oblike, ki se najlepše prilegajo plaščem. Moderne bo tudi volana-ste oblike, ki bo zlasti prikladne za popoldanske in za večerne obleke. Prvi model naše slike prikazuje domačo obleko iz blaga ali svile. Zgornja partija je ravna, izrez je sliČen odprtini puloverja, krilo pa je nabrano v podobi klinastih žlebov. Obleka je prepasana z ozkim pasom. Drugi vzorec kaže popoldansko obleko za obiske. Napravljena je iz težkega materijah, uporabna pa predvsem za obisk gledališča in za stične namene. Krep iz satina je naj-hvaležnejši materijal za ta vzorec, prikladne so pa tudi svetle ali medle svile. Izrez na vratu ima obliko pravokotnika. Obrobljen je s svetlim materijalom, iz katerega je tudi okrasje v bokih. Stranski partiji krila sta razdeljeni tako, da napravljati vtis predpasnika, zadnja stran pa je popolnoma gladka. Tretji vzorec prikazuje aparten plašč, ki vzgledno ponazarja primer stranske zvončaste mode. Ovratnik je iz kožuhovine, b katero so garnirani tudi visoki rokavi, segajoči malone do lakta. Četrti model nudi primer zvončastega plašča. Zgornji del je raven, spodnji pa končuje v dvojni zvonec, obrobljen s kožuhovino. V efektu enaka sta tudi rokava, ki končujeta v obliki trombe. Za take plašče jemljemo po navadi blago črne ali zaprtozelene barve, garniramo ga pa s sivo kožuhovino. Din 150'- usnjata ali lesena peta Lastna mehanična popravlialnica čevljev in snežnih čevijev, popravi vsak čevelj v teku pol ure. Topli in elegantni domači črevlji nam bodo potrebna v bližajočih se jesenskih dnevih. Načelo pa je, da ne sme biti to obuvalo nerodno in težko. Moda Je tudi tu poskrbela za primerno ele ganco: ustvarila je tip visoko-pete copate. Domači črevlji so iz atlasa, barvastega usnja ali iz roehk svile. Visoke pete so potrebne zlasti vsled tega, ker se podplat noge v tem primeru ne dotika mrzlih tal. kar povzroča, da ostane noga vedno enakomerno temperirana. obraz: »Zakaj? Zakai?« »Zato.« odvrne Manon in si briše oči. »ker prihajam iz Marseilla in čutim. da mi ni dobro.« Plemeniti gospod d'Estoubeillan je skočil k zidu. Videl ie v tem hipu strašno resnico: V obraz toliko ljubljene in oboževane Manon ie bila zarisala globoke, trde in zoDrne črte — črna Smrt. Leonid Leonov: Jelena Andre jevna Jelena Andrejevna je bila zamišlje* no, otožno dekle, vendar pa v svoji notranjosti — kakor vse mlade žen« ske — željna ljubezni in izžCvetja. Bivala je pri teti na kmetih in je pisala sramežljive pesmi o princih, ki imajo zvezde na čelu. Venomer je čakala, da pride iz neznane dalje tak princ, in se ni nikdar naveličala hrepenečih sanja« rij. Toda čas je mineval. «In dekle« tovo dušo je zarasel osat samotnih let, kakor zarase neobljudeno belo hi« šo ondi ob reki», je zapisala nekoč v svoj dnevnik. Ni opazila, da ji je bilo že petindvajset let, kmalu, tudi sedem in dvajset. Tri leta zaporedoma je pre« pričevala sebe in bližnje, da ji je šest in dvajset let Tedaj pa ji je jela ničevnost njene« ga življenja postajati čedalje bolj jas« na. 2e je bila tridesetletna devica. Pri« hajalo ji je malodušje: «Nikomur ni« sem potrebna . . . vsi princi so izgi« nili ... in jutri dopolnim trideseto leto.» Z bridkimi čustvi je zapisala te besede v dnevnik, ki je bij poln pri« tajenih solz, nerazodetega gorja in ne« izpolnjenih sanj. In ko se je nekega dne izprehajala s prijateljicami, je ka« kor po naključju zavila na poljsko stezo in skozi gozdič tja k železniški progi, ki vodi v neznane daljave. In Ko je začula železno sopenje lokomo« tive, se je vlegla čez progo. Tedajci pa se je v vlaku nekaj zgodilo in loko« motiva je obstala štirideset korakov pred Jeleno Andrejevno. Bil je never« jeten, nekam smešen položaj . . . Mirno, malce upognjeno, je Jelena vstala z ohlajenih večernih tal in poča« si krenila domov, kjer so jo čakali z veselo kipečim samovarjem. Nikdar ni več spisala pesmi o prin« cih in tudi na železniško progo se ni več vlegla. Leta. ki so preje brzela ka> kor vlak na prosti progi, so zdaj mine« vala počasneje in niso bila več breme« na, ki ga ne bi bila mogla nositi. ttv?e,1car m zaupate tukornue.nntpalt perete sami O spinalni (hrbten jačini), hromilki otrok in odraslih Svetovna vojna nam je naklonila celo vrsto doslej jako redkih in zato neznanih, osobito infekcijskih bolezni živčevja. Od leta 1915. sem nas preganja ta bič, ki je ob Času influenčne pandemije 1918/19. udarjal po človeštvu s tako krutostjo kot nikdar poprej. Komaj smo se malo oddahnili od navalov infekcijskega vnetja možganov, že nam javljajo iz Rumunije in Madžarske, da se ondi pojavlja v epidemični obliki spinalna hromilka, bolezen, ki je znana sicer že nad 50 let, ki je pa doslej tako redko in prizanesljivo nastopala, da so legli stari zdravniki v grob, ne da bi videli en sam primer te krute in zavratne napadalke. Od nekdaj se je bolezen iz večine pokazovala pri otrocih, izjemoma pa seveda tudi ni prizanašala odraslim osebam. Pogosto se je pripetilo, da so otroci ob relativno neznatnih tožbah oboleli, imeli kaj malo vročino, bolehali par dni, a ko so vstali, jim je ohromela roka ali noga. To se ie zgodilo čez noč. Prizadeta okončina pa ni le brez vsakih nevarnosti oznanjajočih bolečin ohromela, ampak se je tudi pričela sušiti in je zaostajala v rasti. Kritičen čas je bil v nekaterih primerih tako slabo markiran, da tudi najbolj skrbni starši niso vedjli, kdaj jim je zavratna bolezen okvarila dete Življenje je bolezen, ki je omejena na hrbtenjačo, le v izjemnih primerih ogrožala. Kakor govore poročila z vzhoda, se pojavlja hromilka to pot epidemično. Otroci obole z visoko vročino, ki časih že drugi dan upade, časih pa seveda tudi dalj časa lahko traja. Večkrat se obenem z vročino pokažejo znaki želodčnega in črevesnega obolenja, bolečine v trebuhu, bruhanje in driske. Vsi ti bolezenski znaki pa niso taki, da bi mogli v sporadičnih primerih utemeljiti rahlo slutnjo, kaj bolniku preti, kaj 5e, da bi bilo zdravniku možno bolezen diag-nosciratil Ko izzvene začetni simptomi, je pa mozgovina odnosno sivnina v njej, že tako težko okvarjena, da ne bi mogli okvare prepreči, tudi če bi to znali. Žalostno dejstvo je namreč, da danes še ne poznamo sredstva, ki bi naravnost v kali zadušilo bolezenski proces ali ga vsaj ustavilo. Bolezen je, kakor smo že' povedali, aa-lezliiva. Povzroča jo droben kokuš. ki sta ga že 1. 1913. odkrila Flexner in Noguchi. Raziskave so ugotovi^ da je najti tega povzročitelja tako v živčevju obolelih kot v njihovem črevesu, predvsem pa na sluznicah v nosu, v ustih in v žrelu Našli so pa ta kokua nele pri bolnikih, ampak tudi pri zdravih ljudeh, ki so imeli opraviti z bolniki. Tudi tu so ugotovili kalice na nosnih in ustnih sluznicah. Jasno je, da take osebe, dasi same niso obolele, lahko preneso bolezen na druge ljudi, posebno na otroke, med katerimi tudi seoanja epidemija skoraj brez izjeme razsaja. Ker ne poznamo doslej nobenega specifičnega lečila te zavratne bolezni, ne seruma, ne antitoksinov itd., si moramo pomagati na drug način. Telo bomo otroku even-tuelno še pred vsakim bolezenskim pojavom skušali okrepiti in ga imunizirati, kar doseči zdravnik z uporabo primernih srebrnih preparatov, predvsem pa s kako polno močno vakcino. izmed katsrih bi bilo vprvi vrsti misliti na injekcije o m n a d i n a, ki se celo pri težkih gripoznih infekcijah živčevja sijajno obnese. Ustavljen na biološke oid- porne sile organizma, učinkuje z naglo njihovo mobilizacijo energično teb na uspešen odboj bolezenskega napada. Kot prvovrstno antiseptično sredstvo bi nadalje prišel t r i-paflavin v poštev, čigar 1 % raztopnine brizgajo zdravniki v količini 5—10 gramov naravnost v žile-dovodnice bolniku. Iz tega zdravila prikrojeno sredstvo takoimenova-ni »p a n f 1 a v i n je dobiti v lekarnah v pastilah, od katerih ogroženci jemljejo po eno do dve vsako uro in jih polagoma in počasi raztapljajo v ustih. Z Yi odstotno raztopino tripaflavina, ali z drugimi antisep-tiki n. pr. z raztopnino permanganata, 1% raztopnino borove kisline itd. si bolniki kot ogroženci tudi vsako uro večkrat izperejo nosove. Saj smo čuli. da so baš v nosu, v ustih in žrelu usodepolni koki redno naseljeni. Kdor si torej preventivno izpira te votline, si desinficira sluznice v njih, zamori na njih naseljene kalice in se na ta način varuje infekcije. Pozabili ob vsem ne bomo, da je, kakor pri drugih infekcijskih boleznih, tudi natrijev salicilat v visokih dozah upoštevanja vreden. V ostalem bomo z bolniki ravnali kot pri drugih infekcijskih boleznih. Kol glavna smernica pa veljaj, da bolezen, ee le mogoče preprečimo. To pa dosežemo v smislu naših izvajanj za sedaj še najlažje s temeljitim razkuževanjm ustne, žrelne in nosne dupline. 0 vitaminih Ribje olje služi že od nekdaj kot priljubljeno ljudsko zdravilo zoper angleško bolezen. slabokrvnost otrok i. t. d. Še-le v novejšem času pa so učenjaki dognali, da obstoji zdravilna moč tega sredstva v vitaminu. Ta skrivnostna snov ne nadomestuje toliko substance našega telesa, temveč ureja predvsem redno izmeno snovi. Neredna ali pomanjkljiva menjava apna povzroča zlasti pri mladini v razvoju angleško bolezen. Povsem napačno ie splošno razširjeno mne-njenje. da trpe rahitični otroci na pomanjkanju apna in da postaneio zaradi tega kosti mehke in prožne. Vsak človek sprejme namreč s svojo dnevno hrano mnogo več apna, kakor ga v resnici potrebuje. Bistvo angleške bolezni pa obstoji v tem. da telo ne uporablja apna pravilno. Tu zmaga vitamin. Ore torej za to, da bolnik uživa apno v pravilni obliki in da podpira na ta način delovanje vitamina. Navadno apno in kalijev fosfat nimata prave vrednosti. Le če dajemo bolniku apno v taki obliki, da ga more telo tudi uporabljati za svoj razvoj, smemo pričakovati, da bo zdravljenje uspešno. Najboljše sredstvo za dosego tega namena je apneni fosforjev preparat k a n d i o-1 i n. Vitamin zavživamo najprimernejše v oblik! v i g a n t o 1 a, ki ga ie iznašel pred kratkim profesor Windatis iz Gčttineena Vsekakor služi to kombinirano zdravljenje z vitaminom in kandiolinom ne samo kostnemu in zobnemu sistemu, temveč pospešu-ie tudi izmenjavo snovi, ki se kaže v zboli-šaniu apetita. v večji edlazmožnosti in v splošnem duševnem in telesenem nrocvitu dece. Zdravniška posvetovalnica G. C. F. v K. Prve pustule pri kozah se navadno pojavijo na obrazu in na glavi. — Po podanem opisu se v vašem primeru ni daleko ne gre za koze. — G. M. R. v L. Zajedavoev ni moči z nobenim zdravilom trajno odplaviti. Z žveplenimi preparati se pač da olupiti kožo in jo očistiti, ne pa njenega ustroja izpremeniti. Pri preko« mernem zalojevanju kože smo že ponovno nasvetovali lehko odrgnenje s kroglico bombaža, namočeno v bencinu ali žveplo« r.em etru po 1—2 na teden. Manjši zaje« davci izgube pri tem svoje od prahu za« mazane okapice® in j cih so pa ostali: Dejanoviči, Klisuriči. j i Raplenoviči, Severoviči, Štipiči itd. Po* ! ! leg njih pa so stari domačini Poklečki, | Šimraki, Dragozeti itd. : V verskem oziru se delijo na rimo* ' katolike ali Šokce in na grkokatolike I ali Vlahe. Oba izraza Šokec in Vlah nista najbolj priljubljena med njimi, ker sta po mnenju ondotnega prebival* ; stva zbadljivega značaja. Do Marije ; | Terezije so bili grkokatoliki pravo* j ! slavne vere. ! Noše takoj izdajajo poreklo ali po* j j kolenje prebivalstva. Naše Kranjice : i se nosijo po modi, Hrvatice pa belo. | Spoznamo jih po širokih rokavih, ki i se končajo v nepraktične «ošvice». To j so široke, s čipkami okrašene manše* ■ ' te. ki se kaj rade namakajo po Ion* j | cih... Na ramah imajo za kajkavsko i ' nošo tipične «kozice», ki se ločijo med posameznimi seli in okrožji po orna* | inentiki in tehniki. Robce nosijo nazaj j zavezane. Zelo slikovite so noše grških katoli* kinj. Sinahe imajo na glavi tipična po* krivala, tako zvane «premetače», to so kratkim, na obeh krajih s čipkami okra šenimi robovi brisačam podobni rob* ci, v katerih vogale zapenjajo kite, ki jim padajo spredaj po prsih. Devojke nosijo rdeče robce, zadaj zavezane, izpod katerih padajo s tolarji okraše* ne kite po plečih. Prsni deli srajc so bogato vezani s prekrasno vezenino, ki liči tehnično na znani cavtatski vez iz Dalmacije. V političnem oziru vlada tod velika zmešnjava. Šimrakovci obetajo šume volilcem, radičevci republiko in_ stari epravi Orvati® zabavljajo na «VIahe», da se kar kadi. Narod je siromašen. Prejšnje graničarske slave ni več. Po* klečki baroni pasejo mršave koze po grmovju in žive skrajno bedno. Svoj* čas so prejemali iz državne blagajne po 60 forintov penzije in so dobivali po opaldah mejni tobak za krajcar ce» nejše kakor drugod. Danes so enaki z nami, kar starci težko prenašajo .. r Jezikovno je tod zelo interesanten teren. Gorjani govore slovenski dialekt čisto drugače kakor Po!janci*Cerkljan* ci. Njih narečje spominja na Zagorce. Stari Hrvatje so ikavci, naseljenci pa ijekavci kakor Ličani. Celo laiiškim ušesom prijajo jezikovne posebnosti Nekdanji samostan v Kostanjevici no večje upanje raste, ko prinašajo krepki brentači zvrhane brente grozd* ja in ga stresajo v kadi. Gazda računa in ceni letino, v mislih že plačuje z iz* kupičkom dolg in kupuje deci obleko za zimo. Mejaš obiskuje mejaša s po>-ličkom in vabi k pokušnji. «Podberin> t. j. mošt, ki je bil pripravljen nekaj dni pred trgatvijo, že kaže svojo le* tošnjo moč. Beseda teče gladko in vedno glasneje, vmes se čuje pa smeh in vrisk. Mračno postaja v hramu. Sta* n Dragozet prinese leščerbo in nalijc znova požunec. Zasuka si ogromne graničarske brke in zapoje, objemši svojo staro: «Ja i moja Katica mi dva smo jednaki, ja i moja Katica obadva — bedaki...» Dvorišče Kostanjeviškega samostana Dedkovi poinagači filologi bi pa vživali tod in želi bogato znanstveno žetev. En teden bivanja po zidanicah in hramih bi koristil marši* kateremu profesorju več kakor čepeti nad mrtvimi knjigami cele mesece. Na noge torej filologi in v Gadovo peč na študij! V Cerkljah se založimo z izbornim sirom in sirovim maslom tamošnje mlekarne in z okusnimi in velikimi za* pognjenci Lavrinškove pekarije ter jo mahnemo na Dolnjo Pirošico h Golo* bovi mami, ki krčmari že dolga leta v splošno zadovoljnost vseh domači* nov — popotnikov. Odločna žena je to, podobna materi iz Levstikovega «Gadjega gnezda». Čez tri četrt u j; smo preko Stojanskega vrha v — Ga* dovi peči na cilju. Ta se odlikuje po globoki lapornati zemlji, ki je najbolj* ša za vinograde. Nasadi so pravilno razčrtani in zasajeni z najboljšimi vr» stami. Lege so zelo strme, kar je do* bro, da se voda hitro odteka. Trta v mokrih legah ne uspeva dobro. Prelep je razgled odtod po Krški in Savski dolini. Na severu nam zapirajo raz* gied štajerski griči, ki sedaj tudi od* mevajo v petju, vriskanju in strelja* nju. Na veliko tragedijo kmečkih pun* tarjev nas spominja Šrajbarski Turn, Krško polje in starodavne Brežice. De* vet kilometrov popolnoma ravna cesta od Velikega Brega do Krške vasi za* pelje marsikaterega avtomobilista, da poskusi svoje vozilo v najhujšem diru. Pod Čatežem so znamenite Čateške toplice z 42° R vročo radioaktivno zdravilno vodo. Dobre pol ure pod Gadovo pečjo je pa termalno kopali* šče v Bušeči vasi z 28° C toplo vodo. Ali se čudite potem, če je kaplja iz Gadove peči tako fina? Saj raste ven* dar na vulkanskih tleh kakor Lacrimae j Christi! V gospodarskem oziru ne smemo ; prezreti dejstva, da v Gorjancih kma* lu ne bo več starih kostanjev, ki so , dajali toliko dobrega dolenjskega ma= ! ronija. Kilo tega dobrega kostanja se i je lahko prodalo za 5 Din, danes pa ! sekajo vsa debela drevesa in jih pro* | dajajo po 70 vin! kilo v tovarno za | tanin. Ta greh se bo maščeval nad ■ skrunilci mogočnih dreves! j Te dni je v teh krajih trgatev. Vsi ; mejaši pridejo skupaj. Poljanci priha* iajo z vozmi in posodo. Podgorci pri* hajajo peš in iz žumberačkih skritih sel se vsipaio devojke in sinahe v svo* iih slikovitih nošah. Gadova peč oživi, zavriska in znpoie... Radost nrešinja vse ob pogVdu na bosato nlačilo tež* keffa drla. Stiskalnica cvili. slemena i pokajo in težki kamn-" pritiskajo na trop, da teče trsja sladki vir... Ved* Zadovoljna družina pri trgatvi Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 in 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw) BRNO (441 m 3 kw), RLW (450 m 12 kw), LANGENBERG (466 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), DAVENTRY (492 m 12 kw). Nedelja, 9. oktobra. DUNAJ 20.05: Angleški večer. Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 1. E. Elger: «Enigma», vardjacije za orkester. — 2. H. Purcell: Whem i am laidc. — 3. F. Dellius: Brigg, Fair; angleška rapsodija. — 4. n. oaiyth: Ana-kreontičsia oda. — 5. A. Bliss: Konver-zacije. PRAGA 20: Angleški večer. (Kvartet in orkester). STUTTGART 20: Prenos angleškega večera iz Frankfurta. FRANKFURT 20.30: Angleški večer. (Recitacije. klavir in orkester). BRNO 18: Pevski koncert. 20: Prenos angleškega večera iz Prage. RIM 20.40: Izvajanje 1. in 2. dejanja opere »Carmen«. (Bizet). LANGENBERG 18: Kitajska revolucija 1926-27. (Predavanje). 18.30: Izvajanje Beethovnovih klavirskih sonat. 20.10: Angleški večer. BERLIN 19.05: Glasba in film. (Predavanje). 20.30: Angleški večer. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. DAVENTRY 21: Prenos večernic iz Londona. 22: Koncert komorne glasbe. Pondeljek, 10. oktobra. DUNAJ 18.30: Osebni odmicšaji med Beethovnom in Schubertom. (Glasbeno predavanje). 19: Prekooceaoski poleti; poskusi pred Nunge&serjem. (Predavanje). 30.0Š: Puccini: »Madame Buttenfly«. Opera v 3. dejanjih. PRAGA 19: Koncert vojaške godbe. STUTTGART 20: Kalman: »Kneginja čardaša«. FRANKFURT 20.15: Klavirski večer. (Izvaja Theophil Demetriescu). BRNO 20: Pesmi s spremljevalcem orkestra. — 1. Popotne pesmi. — 2. Pesmi o mrtvih otrokih. — 3. Sedem poslednjih pesmi. .RLM 20.40: Velik vokalen in instrumentalen koncert v spontin 20-letnioe norveškega skladatelja Griega. LANGENBERG 20.20: Prenos Oskarja WiS- dea »Salome«. BERLIN 18.30: Tedenski tehnični pomenki. (Predavanj e) 21: Komorna glasba — M-ozart. — 1. Godalni kvartet v D-molu. — 2. Godalni kvartet v D-duru. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. DAVENTRY 21: Prenos orkestralnega koncerta iz Birmnnghama. Torek 11. oktobra. PRAGA 19.40- Prenos pevskega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. STUTTGART 19.15: Politične in socialne razmere v Avstraliji. (Predavanje). 20: Koncert narodnih pesmi. — 1. Štiri resne pesmi. — 2. Pesmi iz Alzacije. — 3. Popotne pesmi. FRANKFURT Ve--": »T-nh-dur«. Opera v 4. dejanjih. (Prenos in frarik-furtske opere). BRNO 19.40: Prenos pevskega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. RIM 20 30: Prenos iz ffledališča. LAWT*VRFPr' m m- "-»mog v kraljestvu kulture. (Predavanje). 21.20: Presir b -maicha med Wa-gnerjem in Dienerjem za nemško prvenstvo v težki atletiki, iz športne palače v Berlinu. BERLIN 19.30: Nameščenci v modernem nosprvdarstvu. (Predavanje). 20: Poiavi in teorije okultizma. (Predavanje). 21: Prenos iz športne palače v Berii-irj. (Hoi za nemško rvj-en^tvo v težki VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. j D'AVENTRY 23 "'S: Prenos simfoničnega koncerta iz Cardiiia. Sreda, 12. oktobra. ! DUNAJ 20.30: H Wavra pripoveduje zabavne anekdote. Nafto izvajajo Berg-rtovo enodejanko »Umor v Kohlmesser-gassec. PRAGA 19- Prenos iz gledališča v Pragi. STUTTGART 20- Produkcija španskega kitarista CarnnFa Pujola. 20.50: H Sud°rmaim: »Domovina«. I^ra v 4. d°j?njih. FRANKFURT 2015: Mešan večer. BRNO 19: Preros iz Nar. gledališča v Pragi. RIM 20.40: Koncert orkestra in pevskega zbora. LANGENBERG 20.15: Večer Ludvika Hardta. Pravljice in idile. (Sodeluje komorni trio). BERLIN 20: Materija. (Predavanje). 20.30: R. Schumann: »Genovefa«. Opera v 5. dejanjih. VARŠAVA 30.30: Večerni koncert. DAVENTRY 19.45: Koncert salonskega orkestra. 20.15: Prenos Mozartove opere »Čarobna piščal« iz kraljevega gledališča v Edšniburghu. Četrtek 13. oktobra DUNAJ 19.30: Koncert društva dunajskih glasbenikov. — 1. Grecchi: Prolog za »Cassandra«, za bariton - solo, zbor in veliki orkester. — 2. Gustav Mahler: Druga simfonija v C-molu. PRAGA 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. STUTTGART 20.15: Orkestralen koncert filharmoničnega orkestra izvaja Dvora-kove, Brahmsove, Mozariove. Straus-sove serenade. 21.30: VečeT živih. (Sodelujejo solista in orkester). BRNO 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. RIM 20.45: Večer italijanskih operet. LANGENBERG 20.10: Orkestralen koncert. BERLIN 20.45: Berlinska in bratidenbur-ška ljudska glasba. VARŠAVA 20.30: Večerna koncert. DAVENTRY 21: Koncert vojaške godbe. Lya de Putti o modi Lya de Putti ni navadna iilmska zvezda, kot "so druge. Njen ognjeni, prav madžarski temperament je povzročil mnogo nesporazuma z njenimi ameriškimi režiserji, ker je v tamošniih ateljejih glavni zakon red in točnost, na muhe zvezd se pa nič kaj ne ozirajo. Da se je Lyji vseeno posrečilo udomačiti se tudi v Ameriki, je v priznanje njeni umetnosti. Res je, da je minulo precej časa, preden so se našli za Lyo de Putti v Ameriki pravi režiserji in prave vloge. Ko se je na koncu začelo z delom, je bila Lya de Putti lahko zadovoljna. Njen prvi režiser je bil najslavnejši ameriški morda sploh največji režiser na svetu: D. \V. Griffith. V njegovi režiji je izdelala film, ki je imel do nedavna še naslov: »Satanove brigec, sedaj ga je pa prekrstila v »Lorda Lueiferjac. V tem filmu sta Lvji partnerja Adolphe Menjou in Ki-cardo Cortez in že ti imeni dokazujeta, v kako odlično družbo je prišla mala Lya iz Budimpešte. ki je bila nekoč samo učenka igralske šole. Toda vražja Lya je videti, kot da bi v resnici bila v nekaki zvezi s peklom, ker so ji takoj po filmu >Lord Luciferc določili vlogo v prvem ameriškem filmu mladega nemškega režiserja Lotharja Mendosa z naslovom >Kralj vseh zvodnikovt. Lya igra v tem filmu kokoto in kako igra te vloge, ve vsakdo, ki jo je kdaj videl v filmu. Njene toalete so iz same svile in so povzročile splošno občudovanje ne samo v krogih filmske publike, nego tudi med njenimi koleginjami, kar ni malo. Zato ni čuda, da je neki ameriški list naprosil Lyo de Putti, naj poda svoje nazore o modi. Lya de Putti se je odzvala temu pozivu in tu prinašamo njene misli, ki niso sicer tolikanj nove za dame, a so tembolj zanimive za moške. Še pred 30 leti bi bila obžalovala žene. Gotovo je moralo biti strašno nositi na sebi toliko obleke, kakor jih je predpisovala takratna moda. Danes pa ne pomilujem žensk, temveč moške. Nam je danes moda mnogo prijetna. Mislim, da je prav za prav ves napredek v modi ta, da je naš čisto estetski okus postil bolj praktičen. Pred nekaj časa je bilo namreč mogoče, da je nova moda prodrla samo zato, ker je bila nova in ker je bila moda, pa naj je bila še tako nerpraktična. Danes mislim, da to ni več mogoče. Dame so se torej spremenile. Toda čudno, gospodje so ostali neverjetno konservativni. Dame" v svojih lahnih oblekah prenesejo vročino tudi takrat, kadar je plesna dvorana natrpana z ljudmi. Ko pa vidim, koliko energije je treba, da ostane moški v smo-kinffu in s trdim ovratnikom pri temperaturi 30 do 35° še vedno gentleman, moram gospode občudovati, a še bolj jih moram po-milovati. Pravi čudež je, da je ostala moška moda tako konserv-itivna, da celo poleti predpisuje smoking in strašni trdi ovratnik. Uniforma za gospode — tako so krstili smoking — se v resnici zelo prilega in ni razloga, da bi jo odbili. Todi nikdar ne bom mogla razumeti, zakaj mora biti smoking tudi poleti iz črnega sukna, ki drži vročino. Na žalost je resnica: le ena je sila na svetu, ki utegne uvesti modo belega smokinsti. To je princ- Waleški. Kadar se bo prikazal angleški prestolonaslednik v srajci na cesti ali v belem smokingu na veselici, šele takrat bo tako zvani močnejši t,pol rešen velike muke. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 9.: Berauer-OesteTreicher: Vrt Eden, komedija 'zvem Ponedeljek. 10.: zaprto. Torek 11.: zaprto (generalka). Sreda 12.: Wilde: Idealni soprog. Preml- erefci abonma. Opera. Začetek ob pol 20. Nedelja. 9.: Gounod: Faust. Izven. Ponedeljek 10.- zaprto. Torek 11.: Verdi: Traviata. Red A. Sreda 12.: zaprto. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 9.: «Školjka». (Gostovanje na Viču.) Mariborsko gledališče Predstave se prično ob 20. Nedelja, 9.: «Bajadera«. Premijera. Ljubljanska opera. Danes v nedeljo zvečer se poje v operi Gounodova opera v petih dejanjih: «Faust». Naslovno vlogo Fausta poje priljubljeni naš tenor g. Sve-tozar Banovec ki nastopi ta večer prvikrat v tej vlogi. Margareto poje ga. Davi-dova-Slattn ki ie z velikim uspehom gostovala v naši operi v «Traviati». Njenega brata Valentina poje baritonist g. rto-lodkov. Mefista pa basist g. Rumpelj. Ostale vloge pojo ga. Poličeva (Sfoel ga. Medvedova (Marta) in Subeli (VVagner-ja) Nastopi tudi baletni zbor katerega ie naštudiral baletni mojster g. Vlček, Balet, ni zbor ima svoj glavni nastop v sliki Valburgina noč, kjer posebno opozarjamo na so! on as top novoangažirane članice gne. VVisiakove Opero dirigira m režira ka-pelnik g Anton Balatka Nove inscenac.le je projektiral in izvrši' šef gledališke sli-karne g. Skrušny • Septemberski zvezek „Ljubljanskega Zvona" Pravkar je izšel septemberski zvezek »Ljubljanskega Zvona* z umetniškim por. tretom pesnika generala Rud. M««*™-Scptembersko številko otvarja Maistrova pesem »Gosposvetska straža.. Nase pesni, štvo zastopajo nadalje: Anton Novacan («To»), Ig- Gruden (Iz knjige «Manja») m Stano Kosovel (»Kamor pogled-m«). Pripovedniški del ima nadaljevanje Lev. stikovega »Hilarija Pernata«, Vladimtrja Bartola črtico »Ljubezen velikega kana« in Lovrenčičev roman »Publius m Hispa« la« Iz portugalske književnosti je priobčil A. 'Debeljak prevod črtice E?a de Quem» sa «Dojilja». . , Janko Lovrin je prispeval svoje preda, vanje o Dostojevskem in Proustu ki ga ie imel na londonski univerzi. Podaja za. nimivo pararelo med obema analizatorje, ma moderne psihe, ki sta prav za prav dva nasprotna pok literarne psihološke analize. O ruskem ideaIistično*mističnem filozofu Nikolaju Berdjajevu piše B. Bor. ko. Študija se bo v prihodnji številki za. ključila. . . ... Med književnimi poročili ocenjuje Mir. ko Pretnar pesniško knjigo Mirana Jarca »Človek in noč«, I. A G. Bogdana Popo-vida aOgledi iz književnosti i umetnosti® in A. Debeljak Božovicevo »Antologijo črnogorskih pesnika i pripovedača«. V kroniki izpopolnjuje J. Wester Ašker. 5evo ostalino, Maks Robič poroča o fran. coski klasiki in Nemcih, I. Kolar objavlja neznano pismo Ketteja in Murna, A. De* beljak piše o Špancu Gongori, I. A G. pa umestno glosira literatsko provinci j alnost. »L j ubij. Zvon« se naroča pri upravi, Ljubljana, Prešernova ul. 54. Uspehi mezzosopranistke Ljubice Sfiiigojeve v Beogradu Uprava Narodnega gledališča v Beogradu 'e angažirala za tekočo gledališko sezono o-dč. Ljubico Sfiligojevo za redno članico beograjske opere. Crdčna. Sfiligojeva je prva Slovenka, ki je kot solistka pristala na reden angažma v naši prestolici. Slovensko javnost bo gotovo zanimalo, kakšni so dosedanji uspehi njene mlade rojakinje. Nova pevka ni bila beograjski publiki povsem neznana. Kakor mnogi drugi pevci, je tudi ona že prej pela v prestolnici, živo nam je Se v spominu nastop ljubljansKe »Glasbene Maticec, ki je koncertirala med nami s slovenskim programom. Gdčna. Sfiligojeva je že tedaj opozorila nase s svojim lepim solistovskjm petjem g. Lajovičevih skladb. Za njo se je zanimal celo kralj Aleksander, ki je bil navzoč na tisti produkciji. Že tedaj se je v Beogradu govorilo o tem, da bo gdčna. Sfiligojeva angažirana v beograjski oreri. Do stvarnega angažma-na pa je prišlo šele letos. Gdčna. Sfiligojeva se je pojavila pred beograjsko operno publiko šele pred nekaj tedni. Pela je vlogo Amneride v Verdijevi »Aidi«. Prvi pojav pevke na beograjski po-zornici je odjeknil zelo simpatično. Umetnica razpolaga z lepo in prikupno zunanjostjo, ki ne diči baš mnogih drugih artisk na našem odru. Glas gdčne. Sfiiigojeve je odlično šolan in si je takoj pridobil^ simpatij med poslušalci. Dama je poleg že omenjene vloge nastopila še kot Lola v »Ca-valleriji rusticani«, kot Olga v »Onjeginu«, partijo Amneride v »Aidi« pa je pela to dni z zelo povoljnim uspehom v Subotlci, kjer Je beograj. opera nekai dni gostovala. Brž po nastopu gdčne. Sfiiigojeve v »Aidi« je stopila na plan tudi merodajna glasbena krilika v Beogradu in je ocenila njen nastop zelo hvalno. (Posnetek dotjčne kritike univ. prof. Miloja Miloje/iča je naš list že nriobčil.) Slovenska rojakinja gdčna. Sfiligojeva je s svojimi dosedanjimi zmagami na odru lahko popolnoma zadovoljna. Gledališče ji je nastežaj odprlo svoja vrata in ji bo šlo v vsem na roko, da še bolj izšola in okrepi njen glas. Letos bo pela gdčna. Sfiligojeva glavne mezzosopranske pa .-ti je. Kot eno prvih presenečenj se nam obeta njena »Car-men<. Prestolnica čaka na to predstavo z nestrpnostjo in v najboljši nadi, da se b3 kreacija mlade pevke kar najboljše posrečila. Dr. St. Čirkovid. Razstava Matije Jame na Holandskem Poročali smo že, kaj sta pisala o scheve-mngški razstavi Matije Jame dva hctland-sk lista »Hagsche Kroaiek« in »Vateriandk. Danes nam je mogoče citirati dve kritični mnenji »De Teleigrapha« in »Allg. Handds-blada«. Prvi ptiše: Matija Jama Je jugoslovenski slikar, vendar ni našemu dojemanju nič tujega ali težkega v njegovem slikarstvu, nič, kar bd govorilo. da prihaja iz kake druge kultme. To je luminizem; vse je slikano v solnou: portreti, tihožitja in krajine — izvzemši eno v mesečini. Krajine kot je n. pr. ona iz Haškega Boscha, ki daje oseben a hkrati prepričevalni izraz z drevesi obraslega prostora ob vodi ali krajina v snegu s svojo jarko, razpršeno lučjo, ti dve sliki sta nenavadno res dobri deli. Jaz občudujem osobito tihožitje z jabolki, kjer se je svetloba popolnoma vsesala v barvo in snov, kjer barva res odseva. Nekaj portretov je izbornih, tako portret deklice v solneu. Ali daleko najboljši za tihožitjem in še iz mnogo važnejših vzrokov je ženski portret, tudi na svetlobo slikan, že izvršen in ki ima več duše kot kateri ostalih portretov. Je tiidi nekai posebnega, da je vse to do malega brez barve — v sivem in skoro črnem — izraženo s toliko svetlobe: posebno pa frapira spontanost. Nikjer ni videti truda, človek pa je tako verno in globoko prikazan. Tako piše Cornelis Veth. V Handelsbladu pa ocenjuje razstavo Eiout tako-le: Ime se glasi japonsko, ali tisti, čigar je, je Čehoslo-vak (ali Jugoslovan?)! Slikal je mnogo na raznih krajih in je sedaj razstavil svoja dela v dvoranah g. Ziircheria. vila Erika. Te podobe kažejo nekam megleno ozračje, ka-šasto - pastozno tehniko, ki spominja na van Ingena. A Jama ie pač krepkejši in ima več razmaha. To ie urav entovo resnn delo, nekoga, ki gleda sedaj z bujno fantazijo, sedaj zopet stTogo realistično: posebno simpatična Je njegova iskrenost. K tem ugodnim ocenam kakor t«d* vogum, da je naš umetnik razstavil na Nizozemskem, velja Jami samo čestitati. Peti zvezek Jurčičevih zbranih spisov Uredil dr. Ivan Prijatelj, izdala in založila Tiskovna zadnja. Str. 517. Broš. Din. 84.—, v platno Din 100.—, v pol usnju Din 106— Znani naš slovstveni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj nam je pravkar izdal peti zvezek Jurčičevih zbranih spisov. Kar poteče izpod peresa te naše priznane literarne kapacitete, jr prvovrstno, izdelano v posameznostih in poglobljeno v celoti, vse pa gledano z vidika svetovnega idejnega razvoja. Njegov izvrstni uvod nam poda verno sliko političnega obdobja slovenskega v letih 1869—1875 in razvoja jugoslovanskega čutenja in hotenja v teh dneh, v sredo teia časa nam kot jedro izkleše žurnalista Jurčiča kot ga je videl v njegovih delih in spisih, v uredništvu in v pismih, orlnosno izjavah sodobnikov. Kaže nam prvi tako zvani slovenski kulturni boj, Jurčiča v Sisku in pozneje kot glavnega urednika Slov. Naroda, njegovo razmerje do Pajkove Zore, do Bssednika in Slovenske knjižnice. Literarne niti teh publikacij naveže izdajatelj prav v elobini vsakokratnega problema in jih poveže v karakteristiko, ki je bolj jasne in precizne no zmore nihče. Prijateljeve študije so vrhunec naše literarne kritike. V tem zvezku so med drugim natisnjeni Telečja pečenka: Bela ruta, bel denar; Ivan Erazem Tattenbach; Doktor Zober; Pipa tobaka: Lipe in V vojni krajini. Torej zopet lep del Jurčiča, ki ga spoznamo to pot v odnosih do politike in Hrvatov. Izčrpne pri reditelje ve opombe koncem knjige, ki so zlasti glede Ivana Erazma Tat-tenbacha zanimive in zgodovinsko pregledne, povečajo vrednost te prvovrstne historično-kritične izdaje naših klasikov, ki jih s hvalevredno požrtvovalnostjo in brezprimerno ljubeznijo do stvari izdaja »Tiskovna zadruga«. Oprema knjige je elegantna, tisk jasen in papir prvovrsten, kar delo odločno tudi z zunanje strani toplo priporoča. Zikovci v Ameriki Pred par tedni so se vrnili Zikovci iz Južne Amerike, kjer so odigrali z velikimi uspehi pri publiki ln kritiki 46 koncertov v vseh glavnih In večjih mestih Brazilije, Argetinije In republike Uruguav. Lanska turneja po Španiji je tako sijajno uspela, da jih Je ista družba (Sociedad Musical Da-niel) tudi v pričeku prošle seziie povabila na ponovitev turneje po Španiji, kjer so absolvirali v Madridu. San Sebastijanu, v Barceloni, na Belearskih otokih in provinci 42 koncertov Iz Španije Jih je vodila pot v Nemčijo (Frankfurt, Mannbeim. VVies-baden itd.) od tam pa v London na povabilo British Broadcasting Corporation. kleT so v okvirju »Nacionalnih komornih koncertov«, ki jih ie priredila omenjena družba in potom radija razpošiljala v svet, zastopali slovansko glasbo. Spomladi so se odpeljali v Južno Ameriko. Prvi koncert je bil že med vožnjo na ladji 26. marca v proslavo Beethoven« — menda edina Beethovenova proslava na Oceanu. Radiopostaja je koncert oddala naprej ln preden so Zikovci dospeli v Ameriko. so bili tamošnji časoois' že polni poročil o tej edinstveni Beethovnovi proslavi in o Zikovem kvartetu ki Je popotoval v eksotični Rio de Janelro. Od uspeha prvega koncerta so bili odvisni vsi ostali in Zikovci so prestali ameriški krst z naivečjim uspehom. Povsod so želi navdušenje občinstva. povsod so priznali njih mladostno, temperamentno in z največjim umetniškim oknsom ter razumevanjem podano Igro. Kritika Jih Je imenovala verne naslednike znamenitega Češkega kvarteta. V večjih mestih so priredili po več koncertov z različnim sporedom. Ondotni umetniki so stopili v stik z Zikovlm kvartetom In so priredili skupne nastope. V San Paolu n. pr. so igrali na kvintetnem večeru skupno s Antonietto Pudge. slavno pianistko. ab=ol-ventinjo pariškega konservatorija. Na poslovilnem večeru istotam je bil oktetni koncert. Pridružil se Hm je Ouartetto Bra-ziliero. Na nro^nlo ravnatelja znamenite kaznilnice v San Paolo so tudi kaznjencem nodarfli aro umetniškega užitka. V Monte- vldeu pa so imeli kvtatetni koncert skupno s slavnim pianistom Backansom, ki je bil tisti čas na turneji po Južni Ameriki. V štirih mesecih so obiskali vsa večja mesta Brazilije (Rlo de Janelro. Porto Alegro, Santos, San Paolo); Argentinije (Buones-AIres. La Plata, ordoba, Rosa-rio) in Uruguay (iMontevideo Mercedes, Paysandu etc.) Polni vtisov in lavorevlh vencev so se vrnili v Evropo in obiskali tudi Ljubljano, rojstno mesto kvarteta, kjer nameravalo prirediti v najkrajšem času koncert. Zikovci so nam vedno dobrodošli stari znanci, njihovo umetnost ie znalo naše občinstvo vedno visoko ceniti. Uspehi Zikov-cev v svetu so nas vedno razveselili, kakor lastni uspehi, ker Zikovce šteje LJubljana med «naše», med svoje. Kadar so bili delj časa odsotni, smo si JHt vedno želeli In sedaj tudi želimo, da bi čim prej obiskali Ljubljano in nas obogatili za umetniški užitek, kakršnega nam prinese lahko samo njihova četvorica. B. Anton Me!ik, Kolonizacija Ljubljanskega barja 1927. V Ljubljani, aložila Tiskovna zadruga. Str. 67. 3 zemljevidi, slike, florisi. O Ljubljanskem Barju imamo razmeroma mnogo literature. Ti spisi obravnavajo Ljub. barje največ s hidrotehniške, kulturnotehniš-ke ter s prirodopisne strani ali pa podajajo zgodovino vsuševalnih del. Pričujoča knjiga je prva, ki obravnava Barje z antropogeo-grafskega stališča. Najprej podaja kratek pregled osuševalnih del od 1. 1762 do danes. Nato sledi opis, kako so izkoriščali barsko površino pred kolonizacijo, ki je pričela 1. 1830 in kako je izvedel naselitev osušenega terena ljubljanski magistrat in kako so se razvijale kolonije na Barju, Črna vas, Ižanska cesta (nekdanja Karolinška zemlja). Ilovica in Hauptmanca ter Lipe. Tretji oddelek popisuje lego in razvoj naselbin na Barju ter nastanek njih Imen. V četrtem raziskuje odkod so se naselili kolonisti ter karakterizira sedanje gospodarsko stanje naseljencev, iz česar se pokaae končni efekt naseljevalne akcije. Zadnji odstavek govori o nekaterih posebnostih Bar-janov in njih bivališč. Študiji so priložene karte in slike in sicer karta kulture na Barju, narejena po stanju iz 1. 1825, karta posestnega stanja v 1. 1825 ter situacijske karte barskih naselbin in vrh tega nekaj slik in tlorisov značilnih barjanskih hiš. Knjiga ni pusta učena razprava, marveč je pisana zanimivo in tako, da jo bo s pridom in veseljem bral vsakdo, kdor se zanima za Ljubljansko barje. Nanjo upozarjamo zlasti uči-teljstvo, duhovnike in druge izobražence na opisanem ozemlju. Razstava lesorezov v Zagrebu ta SofiB. Te dni se ie mudil z. Milenko GJurič, agil-ni grafik in organizator naših grafikov v Ljubljani, kjer se ie vršil sestanek članov ljubljanske sekelis gTaSčnesa udiruženja. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se slovenska sekcija polnoštevitao udeleži razstave lesorezov, ki se bo vršila letos na jesen v Zagrebu. Odobren le bil tudi načrt, da se razsf?va prenese v Zagrebško Nar. gledališče v septerru bru. Uprava zagrebške opere in dramo ub« javlja seznam predstav v mesecu septem. bru. Iz njega izhaja, da je bilo v zagrebški operi in drami 33 predstav, in sicer: 14 opernih, 18 dramskih in 1 baletni večer. Enajst d'ram je bilo slovanskega izvora, med njimi šest domačih, hrvatskih. Opera je vprizorila med 14 deli dve izvirni operi in dva domača baleta. Bolgarski koncertni virtuoz Saša Pot pov je v torek, dne 4. t. m- koncertiral v Zagrebu. Na programu je imel same mo» derniste: Respighija, Stamitza»Reitza in Vlad:gerova. Beograjska opera povabljena v Budim* pešto. Vodstvo Nar. gledališča v Beogra« du je prejelo iz Budimpešte poriv na dva. kratno gostovanje v budimpeštanskem Mestnem gledališču. Poziv je predloženi prosvetnemu ministrsitvu, ki bo zadevo proučilo in odločilo. Romain Roltand v zagrebški drami. Zagrebška drama je dokaj sodobnejša od ljubljanske in je uvrstila v svoj repertoar za letošnjo sezono tudi Romaina Rollanda dramo »V revoluciji«. Premijera tega dela bo danes, v soboto. Pred predstavo bo go< voril o Rollandu kot človeku in piscu kon« ferencijer Slavko Batušič. Premijera nove Korngoldove opere aHeUjanin čudeža je bila v sredo zvečer v hamburškem gledališču. Delo je imelo popoln uspeh. P iatelj je bfl pozvan večkrat pred ram' Ribard Nikoli«. Sa sunčanih obala. Omla-dinska Matica v Beogradu je Izdala pravkar 5 zvezek svoje knjižnice. Ponatisnjenih je 5 lepih povesti dobrega pripovednika Rikar-da Nikolida pod naslovom »Sa sunčanih obala«. 160 strani obsegajoča knjiga stane 15 Din in jo prijateljem srbohrvatske književnosti priporočamo. »Nova Evropa«. Šesta številka »Nove Evrope«, ki je izšla dne 26. septembra, je posvečena novi Vojvodini. Po uvodniku L. Po-povida opisuje B. Vučetin senčne strani vojvodinske kulture, M. Jakšič razmotriva glede na vojvodinski problem o državnem je-dinstvu in avtonomijah, Stajid posveča daljši članek enemu največjih kulturnih delavce« v Vojvodini Tihomiru Oslojidu. Tudi za Slovence je zanimiva nadaljaa raziprava Vase Stajida: »Sto godina Matice Srpske« zlasti glede na »matičaratvoc, ki je dalo tudi »Matico Slovensko«. Zanimiv zgodovinski dokument j« pismo palrijarha Rajačida banu Je-lačiču, ki ga objavlja Din. Ruvarac, medtem ko Al. Jelnčid razpravlja v članku »Vojvod-jani v Rusiji« o selitvi ogrskih Srbov v Jufno Rusijo. Z vojvodinsko številko je »Nova Evropa« mnogo pripomogla k poznavanju te zanimive In važne pokrajine. »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovida trg 9. «Savrementk» o slovenski književnosti. V najnovejši številki «Savremenika», zna. ne hrvatske literarne revije, ki izhaja v Zagrebu, j« izSla študija B. Borka o Ivanu Cankarju m njegovem vplivu n« najnovej« U Beograda je priobčil v tej številki Iju« So slovensko književnost. L M Petrovič bezensko korespondenco Matije Čopa. ^iUmmHoit Šport Derby (Zagreb) : Ilirija Danes ob 1530 — igrišče Ilirije. Ilirija igra danes s ŠK Derbyjem, z enim izmed trenutno prvih reprezenUntov za« giebškega nogometa. Naš podsavezni pr« vak, ki se nahaja v dobri formi, sreča v njem močnega nasprotnika, ki igra stilno lep, koristen in tehnično prvorazreden no. gomet. Letošnje domače prvenstvene tek. me so prinesle Derbyju zelo lepe uspehe, med drugim rezultate 3 : 3 in 2 : 0 proti Gradjanskemu ter dvakrat 1 : 2 proti pr. vaku Hašku. V moštvu je pet reprezenta. tivnih igralcev Zagreba, med njimi sred. nji napadalec Leinert, ki je igral večkrat tudi v drž. reprezentanci. Derbvjeva posta, va je sledeča: Zafir.Globočnik, Rajkovid. H rs, Seb, Zulj.Čulid, Koprivnjak, Leinort, Pelin, Pezelj. Moštvo jo najmočnejše v no. tranjem napadalnem triu m v ožji obram. bi, izvrstna sta krilca Seb in Žulj. Kot predigra se odigra ob 14. unprvea. stvena tekma rezervnih moštev Dirije m Slovana. Tudi ta tekma bo nudila predvid. no zanimivo igro: rezerva Ilirije ima med publiko vsled svoje lepe igre mnogo prista. šev, v Slovanovi rezervi pa debutira par novih pridobitev, ki jih hoče Slovan po. rabiti prihodnjič v I. moštvu. Jubilej slov. kolesarstva Slovensko kolesarstvo praznuje letos 40. letnico ustanovitve «Kluba slov. biciklistov Ljubljana«. Kolesarski šport se je med Slo« venci oživel že več let prej, vendar je bilo število slov. kolesarjev zelo majhno. Se ti pa so iskali zavetja pri takratnem nemškem klubu L. B. C. w Dne 21. nov. 1887. so sklicali slovenski kolesarji ustanovni občni zbor ter ustanovili K S. B. Ljubljana. Prvi odbor na čelu s predsednikom g. dr. Vinkom Gregončem se je z vso vnemo in energijo oprijel de» la na kolesarsko*sportnem polju. Takoj pr. va leta je klub prirejal večje kolesarske dirke ter se udeleževal s svojimi dirkači tudi zunanjih dirk. Najuspešnejši (firkač v prvih desetih letih je bil g. Viktor Bohw nec, ki je bil tudi vsa leta klubski prvak. Vrhunec uspešnega delovanja je dosegel K. S. B. s proslavo lOletnice obstoja in otvoritvijo modernega, vsem športnim za« htevam ustrezajočega kolesarskega dirka, lišča v Lattermenovem drevoredu. Otvo. ritvene dirke so se vršile dne 3. oktobra 1897, ka so se jih v velikem številu ude« ležili tudi zagrebški dirkači, Takoj prva Ie« ta obstoja K. S. B. so bila predložena v a. di pravila za osnovanje hrvatsk©»slovenske kolesarske zveze, ki jih je pa takratna vla« da zavrnila. Danes imamo — že pred 40 leti zaželjeno — državno organizacijo »Koturaški savez«. ,..,,. Leta 1895. se je ustanovil klub bicikli* stov oeljskega Sokola, kateri se je 1. 1900. preorganiziral v »Klub slov. kolesarjev Ce» lje«, ki obstoji še danes ter je najstarejši kolesarski klub Slovenije. Ko se je leta 1912. K. S B. razšel, se je ustanovil »Klub kolesarjev in motociklistov Ljubljana 1913» kot najstarejši ljubljanski kolesarski in motokiub. Ob priliki proslave 40 letnega obstoja slov. kolesarstva je poklonilo dvanajst biv« ših članov K. S. B. krasen prehodni pokal, za katerega se vrši danes medkluboka k zanimiva. Start ob 12. uri pred Nunsko cerkvijo, cilj ob 15. uri pop. na Dunajski cesti pri km 1,250 pred gostilno Kadič. Od pol 15. dalje se vrši na cilju promenadni koncert godbe Dravske div. oblasti. Po dirki razglasitev rezultatov gostilni Kačič. Dne 5. novem« bra t. L športni večer z razdelitvijo nagrad ta koncertom v dvorani »Zvezda«. II. kolo prvenstvenih tekem v Mariboru Raptd : Svoboda Merkur : Ptuj II. kolo jesenskeg". prvenstva za m ari* borsko okrožje. V prvem kolu si je Svo» ooda v tekmi proti Merkurju z veliko pot žrtvovalnostjo pridobila dve točki, tokrat pa je sigurno, d« si bo v tekmi Svoboda : Rapid okrožni prvak priboril z aago, kajti malo verjetno je, da bi Svoboda presene« tila. Priznati pa moramo, da si je Svoboda v posledn.i dobi močno opomogla in da zaznamuje enajstorica »rdečih« razveseljiv napredek, dočim se stanje v ostalih klubih ni izpremenilo. Ran.u je minulo nedeljo pokazal zelo malo. V moštvu vlada otrp. (ost, ki je običajno posledica daljšega od* mora. Z ozirom na to, ker bo to v nedeljo edina športna prireditev v Mariboru, vlada zanjo splošno zanimanje. Sodil bo g. Ra» dolič. Istočasno se bo v Ptuju vršila prvenst« vena tekma med mariborskim Merkurjem in SK Ptujem, ki je na domačem terenu doslej nudil vsem nasprotnikom izredno žilav odpor. Sicer se Merkurju pripisuje več tehničnega znanja, vendar zmaga Ptuja nad Železničarji upravičuje sum, da bo Merkur tudi v Ptuju izgubil dve dTagoce« ni točki, s čimer bo definitivno potisnjen na zadnje mesto prvenstvene tabele. Tek« mo v Ptuju bo sodil g. FrankL Celjsko okrožje LNP. ima danes svoj prvenstveni «derby». V boju za točke si stopita že dopoldne nasproti SK Atletik in SK Celje. Tekmo sodi g. Kramaršič. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora dne 5. X. 1927.) Vsled ugovora nekaterih klubov se opu. s ti namera, odigrati 9. t. m. IV. kolo prv. tekem v Ljubljani, pač pa se v smislu ob« javljenega razporeda odigra ta dan ob 8.30 na igrišču SK Ilirije prv. tekma Svoboda : Natakar, ter po dogovoru med SK Slova. nom in SK IKrijo popoldne ob 14. na istem igrišču prv. tekma Ilirija rez. : Slovan rez. Služba: dopoldne nadzor nad blagajno in rediteljstvom g. Mahkovec, blagajnike po« stavi ŠK Svoboda, vsak klub po 4 redite« lje, rediteljsko službo na tribuni opravlja posebej SK Natakar; popoldne opravlja funkcij« službujočega odbornika LNP. g. Kramaršič, za rediteljsko službo pa odgo» varja SK Ilirija. — Ljubljanski ldlubi se porivajo, da vrnejo LNP tdeom 8 dni pod« saverne rediteljske znake, Id jih še imajo izza poletnih prireditev LNP. — Upravne« mu odboru se preda 2SK Hermes, ker pri tekmi Z t m. ni oddal predpisane po« t a ve moštva. — Odobri se prijateljska tekma Ilirija : Derbv (Zagreb) dine 9. t. m. v Ljubljani ter Elan : Reka dne 9. t. m. v j Novem mestu. •— Na znanje se vzame, d* I preloži SK Uirij* tekme za Gosposvetski pokal na mesec november. — K prv. tekmi Atletik SK : Celje dne 9. t rn. se določi kot službujoči odbornik LNP g. Stoklas. k prv. tekmi Amater : Trbovlje dne 16. t m. g. Oberlintner, k prv. tekmi Slivnica : Javornik dne 9. t. m. g. Deržaj. — Verifi« cirajo se s pravom takojšnjega nastopa za SK Slivnico (Cerknica) svojčas že čatam igralci: Braz Edo, Budkovič Ivan, Cetinski Mihael, Homovc Viljem, Kunej Alojzij, Kunej Matko, MHavec Miro, Miškič Gjuro, Moleč Pero, Plevelj Vilko, Pogačnik Vla« do, Simičak Nikola, Skuk Jože, Trpkovič Andrija, NVajand Gjuro, Zgooc Anton, Žumer Ivan, Anzelc Slavko. — S pravom nastopa dne 15. X. za SK Disk (Domžale): Janežič Joško, Cerar Srečko, Likar Viljem, Huth Slavko, Janežič Vinko, Brojan Valentin, Zabret Miha, Uibanija Alojz, Zimmer Fritz, Krek Stane, Ambroiič Anion, Bru« mec Lado; za SK Natakar: Belak Franc. Kos Ivan; za SK Slovan: Novakovi« Ivan. Verificirajo se prv. tekme Rapid : 2eles« ničar 3 : 0 p. f., Slovan : Hermes 3 : 2, Jadran : Primorje 0 : 4 ter mariborski fi. nale za požkodbeni fond Maribor : Rapid 6:2.— Tajnik n. Olimpijski dan v Ljubljani. Vabimo zastopnike vseh onih klubov, Id žele kake informacije v zadevi manifestacijskega ob« hoda ali olimpijskega dne sicer na kratek sestanek v pondeljek, dne 10. t. m. ob 19.45 v igralni sobi kavarne Emone v Ljubljani. Prosimo točnosti. — Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji SK Ilirija. — Seja klubovega načelstva se vrši v pondeljek, 10. t m. ob 20. uri v »Evropi«. Načelstvo tvorijo gg. rav. Dular, Jerman, Jerala, Košak, Hafner, B. Kramar, šič, Betetto, inž. Bloudek, Baltesar. Z ozi« rom na Olimpijski dan 16. t. m. se vabijo na sejo poleg navedenih tudi načelniki vseh športnih sekcij. — Predsednik. SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Član. stvo se opozarja, da se vrše redni treningi sekcije vsak torek in četrtek od 18.30 do 19J0 v kleti kavarne »Evropa«. Istotam se sprejemajo tudi novi člani, ki se zanimajo za dviganje, rokoborbo in boks. — Nadel« nik. 7. redni sestanek smuške sekcije SK llu rije se vrši v pondeljek 10. t m. ob pol 9. uri v kavarni Emona v damski sobi Na dnevnem redu je sestava vodstva sekcije, razgovor o seriji, o programu, tekmah, smuških tečajih za začetnike, o ugodnostih pri nabavah, o razdelitvi klubskih smuči in dr. Prosimo vse člane, ki so prejeli va« bila, kakor tudi vse ostale člane in smu« čarje, ki žele erv. šele letos smučati, da se sestanka udeleže in izneso svoje želje. — SK Birija. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 15. uri trening na dva gola. Sle« deči Igralci morajo biti ob 14.30 v garde« robi: Erman L Ivo, Pečnik, Slamič, Vkidiš, Čamemik, Zemljalc, Čebohin, Pišek, Kariž, Anžlovar, Turkovič, Jančigaj, Jug I. io II., KoradSni, Može, Prtvšek, Bauer, Slapar, Uršič, B erv ar, Terček, Zalar. — Načelnik. r- * t 4 / 4 r / 9 6i 6i »* ** 6t *7 U š?e ur Jams vo 6 tta. Za neodsov?riajoče vratam denar. St. 150 Bu-dlljka odbl !60- |St 151 Ura St. 152 Od- St. 156 St 157 St. 153 kukavica bija ure Budilka Budilka Budilka D 370*- O 160*- D 115*— O 120*- O 80*- St 154 I St. 159 Budilka iRoskopf 95-D 75-— prlma 143*-Prlma 90-- I Za obilen poset se vljudno priporoča Najpraktičnejše in nacenejše so francoske kape „BERETS" Prodaja na veliko Kosta Nikolič i drug, BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica broj 18. restavrater B. Pupovac na pihala in lok, čiste harmonije in precizno izdelane in tudi vse potrebščine dobite najceneje v to»arni GUIDO BARDELLI - TRST, Glavno zastopstvo za Kralj. SHS JOŽE GROM-VRHNIKA, kjer so nabavile inšiumente že razne godbe iz Slovenije. iosss a ■wuwmHwmwwH» Pohištvo elegantno. fino. cenevredno po lastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubllana Dvorni trg št. 1 Gospodarska zveza v Ljubljani oddaja lepa, odbrana Jabolka pn količini od 20 kg dalje po ceni Din 2.90 za kg. Ubonenti na kosilo in večerjo, okusno in obilno po D>n 12*—, 15 — (z močnato jedjo in Din 20 — (s pečenko in močnato jed 10) se sprejmejo v restavracij Vetrinsk dvor, Hinku Kosič, Maribor, Vetrinjska ulica za dame in gospode priporoča J. BIANCHI Sv. Petra cesta 44. 10633 a obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjei Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po iiustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERMECKI, CELJE št. 20., v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, gramofone, britve, toaletne, modne, jeklene In galan terijske predmete. Naročila čez 500 Din poštnine prosta. Kar ne ugaja se zame-i ja a'i vrne denar. ss „ QQGGQQGQQQQQQ Zahvala. Ob prebridki izgubi naše predobre ljubljene mamice, oziroma stare mamice, go^pe Mih Koli roj. tali ki je izdihnila svojo blago dušo dne 4. t. m., smo prejeii toliko izrazov sočutja, da se čutimo dolžnim se tem potom prav iskreno zahvaliti. Zahvaliujemo se ča>t gg. duhovnikom okrožnemu zdravniku g. dr. Kogoju, uradništvu, delov odiem in delavstvu Kranjske industrijske družbe, in njihovim svojcem, Marijini druzoi, tovarniški in jeseniški požarni brambi, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, drag m prijateljem in znancem, ki so spremili našo ljubo mamico na zadnji poti in s tem skazaii n;ei ki jo je vse življenje spremlialo le trdo delo. trpljenje in žalost, zadnjo čast in spoštovanje. Vsem in vsacemu prisrčni: Bog povrni! Jesenice-Fužine, dne 7. oktobra 1927. Anton Kerstein, Franc Kulnik, sinova, Alojzija Kulnik, sinaha, Slavka Drago in Radivoj, vnuki. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, Krojače m čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj oglejte si to izrednosi pr tvrdki Lud. Baraga, miouanc Selenburgova ulica 61. 'raznlaten iouk ii-ietru garancij; Telefon št 980. a Zahvala. Za številne izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega so proga, očtta, brata itd., gospoda Vilko Praorotnika višjega davčnega upravitelja zrekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahva'a pa bodi izrečena darovalcem krasnega vetja in vencev, nadalje č. g. kano iku dr. Alojziju Merhar-ju za prijazno spremstvo, gg. pevcem za v srce segajoče žaiosnnke ier vsem številnim prijateljem in /nancem za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti. Ljubljana, 9 okiobra 1927. Žalujoči ostali. Ob smrti naše pre!jut>e, nepozabne soproge, mamice, staie mamice tete tašče itd., gospe Berfe Počtvavnik nam je toliko prilatel ev in zna< cev izkazalo sočutje, da nam ie bi:o v veliko tolažbo. N. nam mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. i3odi vsem naj skre-nejš zahvaia. Zlasti se zahvaliujemu preč. g. župniku Janku Hetnčp a večkratne tolažilne ob ske, g. dr V. -pornu za es njegov trud, Ki ga je imel skoti več nego pol i tta, da ie umrli naš' mami v n eni tež -i bol' zni aišal trpljen e; zahvaljujemo se dobr or iateiiio gr-soei Ivanki Goršetovi ter ge Milki Kristanov in Pavli Martinovi. ki so d^ago pokojnico v n.eni bolez ii obiskovale. tolaži e in ji stresle Posebni zahvalo izrekamo f č. sestri Dionizn za n eno nadčloveško požrtvovalnost v tež ih mesech bolezni. — i-Msrčna zahvala pevskemu zboru ..Gbsbene Ma ice' za genij vo petje Sokolu 1 za številne voeležbo, eodbenetnu odseki Sokola 1 za turobne žalost nKe ter vsem darova cem krasnih ve cfV In šoo27. Globoko žsluioče družine Počlvavnlk, Fabl^ni, Wohlnz B»BsaaeBHHai£sacse:%r» tBE2St. iJOTtOTBMI | Vaša obleka bode izgledala zpet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni jlos. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Selenburgova ul. 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. PUH - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA I Na drobno Ma relikr Speciialna trgovina vozičkov in kole: Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponikljanie, lakiranje, avtogenično varenje. = ZEMELROK OTON Lastna tovarna Giince - Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8. Pred nakupom! Jesenskega in zimsliesa blaga vabim cenjene odjemalce da si ogledate krasno izbiro za vse vrste oblek, po najnižjih cenah. 1,965 8 Viiko Ml MU lz Brooklyna v Ameriki smo prejeli presunljivo vest, da je dne 2. septembra 11. neusmiljena smrt iztrgala z kroga njego e družine skrbnega očeta in soproga, našega nepozabnega brata in svaka gospoda Jerneja Pekleta V spom.n pokojnega se bo v ponedeljek 10. oktobra 1.1 ob no! sedmi uri darovaia v župni cerkvi na Viču sv. maša zadušnica, h kateri vabimo vse Jerne-jeve znance. Vič, Dobrova, 8. oktobra 1927. Žalujoči rodbini: Pekletova in Podobnlkarjeva Brez posebnega obvestila nas Tužnim -rcem jahamo prebndko vest, da ■,e za ved o zapustila dne 7 okob'a ob 9 uri zve er naša srčno juoliena in blaga mama, stara mama in tašča, gospa Dulifa Kukovič prtv dtna \eč rat s tolaži i svete vere. Poireo tlage pokoinice se vrši v ponede-litk ob 9. uri dopoldne iz hiš? žalos i na domače pi-kopahšfe. Planina, dne 7. oktobra 19^7. Žalujoče rodbine: Vilka in Feliksa Kukovlč, Naraks, Križman, Podgor-ek ln Kkokr.it spremljal nje« na pota pa se ni zmenila zanj. Živa rdečica ji je razširila lica, v njene ude je planila mladost, toda roke so ji vztrepetale in mala torbica — spomin na vesele, srečne dni — ji je zdrknila na' tla. Oba sta hitela pobirati; pri ttm ste se ujeli njuni roki in toliko da se ni obraz dotaknil obraza. «Hvala,» je s hvaležnim pogledom rekla Janja, ki ni mogla zadržati rde* čice. Tudi njemu se je poznala plaha vznemirjenost; nerodno je sne! klo« buk, zaman trudeč se. da bi ustalil svoj zmedeni pogled. Kakor da ju je prikovalo ob tla, se nista mogla ločiti in sta se gledala v mučni zadregi. V begotnem trenutku je videla, da je ta človek še mlad, skoraj mladenič, da so njegove oči še neizkušene in da mu jezik vežejo zavozljana čustva. Ves se ji je bil prikupil in škoda se ji je zazdelo, da bi ga izgubila. Vsa se je žensko raznežila in s presunljivim po« gledom se je zazrla v njegove plahe modre oči: «Spremite me, mladi gospod, pro« sim! Saj ni daleč, nekaj korakov sa« mo.» «Prosim, prav rad,» je hitel, dasi še vedno ves stisnjen v zadrego. Molče sta krenila dalje, četudi je v obeh vri« skalo neko izredno veselo čustvo, ki ni moglo najti izraza. (Sledi.) Brisače platnene m Din 12, 16, 20 „ protir „ 24, 36, 48 Inlet...... 18, 24, 32 Gradel za madrace „ 28, 36, 48 JOSIP ŠLIBftR, Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika) LJUBLJANA, Ou-a sk« cesta ite*. 12 telefon 2292 ZAGREB, Kukovlčeva ulica štev 30 telefon 2744 40-50.000 Din kavcije položi izvežbani trgovec za pre-meino službo. Ponudbe pod Poštenost 777 na oglasni oddelek Jutra. Težke bolezni izčrpajo telesne moči. Poleg najbo iše nege, potrebna je za čas Dolezni in oooravka taka, hrana ki trzo nadomesti izgubliene moči. Tako dieietsko sredstvo so ugodne okusne a lahko prebavljive „Ovo maltine", ki vsebuieio albumine, ogljikohydrate, masti, branive soli in vse vi amine mleka, jajec, slada in kakava. Ovomaltine nu-d jo telesnu v koncentriram obliki životne sestavine potrebne za obnovo in jačanje staničnega tkiva. W@MMT hranijo, jačajo in debelijo ter dovaiajo organ zrnu vitamine, velike hranive vrednosti in važne za živi enie. Dobite jih v vseh lekarnah, dro-gerijah in boliših delikatesnih trgovinah, za ceno: 100 gr 18 50 D n, 250 gr 36*25 D, 500 gr t>3 25. Zahtevajte brezplačni uzorec, po-zivajoči se na ta list od Dr. A.WANDER (LIL Zagreb Valovite lase! &ra*ne in lepe naravne kodre dobite tekom ene noči s lotionom «Uolde> od dr. Dorraine & Uie . Pariz Lotion zaref na-lome&čuje najtupeSnejSo ondulacijo napravi las* rahl*- ter olaj&aTa friziranje. Lasje ostanejo dolgotrajno valoviti » odporni napram rlagi 40 Din - B»l»am ta jaftenje las epohaln: francoski eliksir, mouentalno odstranjuje ver prhljaj, gr-beZ in fcra*tice Keta Klare postane Cista in erirara a la^je pričnejo rasti v svojih bujnih pramenih 48 Da — Dobite jo v vseb lekarnah, drogerijah in parfumerijah — «Centifoila». kosmetičnj tavod. Zagreb. Ilica 37. — Zahtevajte brezplačne Os. BtroTane prospekte. Kar-o-ocLa, in, vse dL&ptst, tiioot, m, rrbaJjJi■ oglasov, poAati, tia, OgLasru, oddaltk JtTTRA,Ljuiljana, PrtSzrrunra, ui.4 ČeJunnu, nzcusv partsui. kmsulnu*, LjuRfajia,Jl 11 £41 , *vv - S- • S TaLaforv stuMlha, 2492 JlaL oplasc, lu sUlz/jo v posrcdoval/is, ifosaafalsunajruAA občinstva, vsaka btseda 50par. tfajauirjši znesek. Vin, 5*7 Pristojbina za šifro-Via,3-. Zuiitoe, dopisovanja in. ogLast, trgovskima, ali niklanuuufa, z/ULcaja, maha btscda Vui r-. ijajmanjst, zsustk. Vin-10-. Priflcjbiria m šifro Dut.5- pristojbini vpoflali obrnem.> z naročilom,, sicer se oglasi./teprtoba^r Sprtj4Jiuuysežnih gostilniških prostorih g. Antoni Steinerja,; Opekarska cesta, Trnovo. Začetek ob 4. uri. K obilni udeležbi najvljudneje rabi ODBOR. 32197 Vodovodna zadruga Vaše pri Medvodah priredi VRTNO VESELICO s sre-čolovom v nedeljo 9. oktobra. Vljudno vabi odbor. 32333 Vinska trgatev Prijatelji poštene zabave, ne pozabite posetiti ^»like vinske trgatve«, katero priredi tamburaško društvo »Sava« v Taanu danes dne 9. oktobra pri g. Travnu pri »Koširju«. Prčetek ob 4. popoldne. Odbor. 32338 Občni zbor bo dne 16. oktobra 1927 — Slovenske hranilnice in posojilnice r. z. z no. z. v Osilnili. Dnevni red: Likvidacija. Vabim vse člane in zadružnike točno ob 9. uri predpoldne v posojilniško pisarno v Osilnici št. 7. — Ivan Mihelčič, načelnik. 32384 Klobase krvave in jetrne se dobe danes in naprej vsako soboto in nedeljo v gostilni pri «Sodčku». 32517' Delikatese najboljše, različne, kakor tudi najboljša štajerska vina se dobe pri 11. Derfel, Mestni trg 12. Priporočam se za obilen poset. 32526 Odeje vata, izdelovanje, popravila. Rožna ulica 19. 32461 Urarska popravila in zlatarska sprejema Frane Waifling, urar, Gosposvet-ska cesta 12 Cene nizke. 32421 Lutke (punčke), vsakovrstne, prevzame v popravilo trgovina Koler, Stari trg 6. 32428 Vulkaniziram vse vrste avtogume ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje. P Škafar, Ljubljana. Rimska cesta 11. 12 Moini ateljz ŽKity d. z o. z. Ljubljana, Vegova S Obleke Kostumi Piašči 10r6! a 'j fj Čevljarskega pomočnika izvežbanega samo za boljša zbita dela, sprejmem. — \*Etop takoj, vsa oskrba v hiši. Andrej Gradižar, — Križe na Gorenjskem. 32265-a Manufakturista (-injo) s kavcijo sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten«. 32294 Trgatev SK Slavije se vTŠi danes pri »Draščku«, Bohoričeva ulica. 32439 Posetnikom Poljanske doline priporočam restavracijo «Pod klančkem» v Gornji vasi nad Skofjo Loko. 197 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev teg. 196 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvati izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Šelenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Glince. Hotelsko kuharico samostojno in sobarico ter natakarico s kavcijo sprejmem 1. novembra. Ponudbe na A. Oset, Maribor. 32364 Korespondenta (-injo) popolnoma samostojne sprejmem takoj. Pismene ponudbe z zahtekom plače na oglasni odd. »Jutra« pod »Samostojen 343«. 32343 Pekovskega vajenca močnega in pridnega sprejme pekarija Jurij Ravnik na Bledu. Vsa oskrba v hiši. 32241 Brivskega vajenca takoj sprejmem; že nekoliko izurjeni imajo prednost. Joško Berčič, Ljubljana, — KetteMurnova cesta 4. 32228 Čedno dekle zmožno opravljati vsa hišna dela, ki zna dobro kuhati in Šivati, sprejme takoj majhna družina v Zagrebu. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 32213 Učenca špecerijsko trgovino — prejme Vid Murk, Maribor, [eljska cesta 24. 32104 Zdravo dekle čedno ter zanesljivo, sprejmem k dvema otrokoma. Naslov se izve v oglasnem odd. »Jutra«. 32433 Učenko sprejmem za strojno pletilj-stvo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32423 Briv. pomočnika izrežbanega tudi v ondo-laciji in striženju a la bu-bi sprejme po dogovoru Josip Novšek, brivec v Laškem. 32512 Dekle dobrimi izpričevali, za vse hišne posle in kuhanje iščem. Lahko je tudi dekle otrokom, starim več kot 2 leti. Ponudbe na: «Lje-karna» Novaka. « 32520 Kroj. pomočnika dobrega. sprejmem, Fr. Premelč, Aleksandrova cesta St. 1. 32518 Trg. pomočnika starejšo moč, neomenjenega, ki je zmožen voditi samostojno malo podružnico na deželi z vinotočem. poštenega in pridnega, ki lahko položi kavcijo, sprejmem s 15. novembrom. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv 523». 32523 Mes. pomočnika sprejme za prekajevalske-ga praktikanta Tovladijac, Slomškova 23. 32525 Krojaškega vajenca zdravega, močnega, sprejmem. Ponudbe pod »Pošten« podružnici »Jutra — Celje. 32205 Učenca v špecerijsko trgovino sprejme Vid Murko. Maribor. Meljska cesta 24. 32104 Natakarico z nekaj kavcije sprejmem takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32494 Prodajalko mešane ali galanterijske stroke sprejmem za Ljubljano, z znanjem poleg slovenščine tudi nemščine. Podrobni pogoji ustmeno. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 64». 32464 Boljša šivilja gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32347 Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglasni odd. »Jutra«. 32227 Fina šivilja izdeluje najmodernejše plašče po 100 Din, najceneje kostume in toalete. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 32226 Izurjena šivilja z dobrim okusom se pripo-poroča cenj. damam na dom in prevzema delo tudi na dom. Sv. Petra cesta 25. 321S3 Šivilja za obleke, plašče, kostume pride šivat na dom. Cene nizke. Rožna ulica 39, I. — Podjed. 32411 Postrežnica žel službe za čez dan, prevzame tudi pospravljanje pisarniških prostorov. Sv. Jakoba trg 5. Agilne zastopnice (ke) Za prodajo damskega perila proti visoki proviziji takoj sprejmemo. — Ponudbe pod »Perilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 32485 Mehanika za šivalne stroje, kolesa in pisalne stroje, prvovrstnega popolnoma samostojnega in zanesljivega iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Samostojna moč«. 32531 Šoferja za avtotaksi. prvovrstnega popolnoma treznega, iščem kot družabnika z vlogo najmanj 30.000 D. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Bodočnost«. 32532 Vajenko in dobro izurjeno pletiljo sprejme s celo oskrbo — Strojna pletarna, Vojašni-ška ulica 2. Maribor. — 32534 Dekle srednjih let, ki bi samostojno kuhala in opravljala vsa druga gospodarska dela, sprejme družina z 1 otrokom. Dopise s sliko je poslati na naslov: A. ž., poštno ležeče, Litija. 32492 Ure in zlatnino popravlja ceno, hitro in precizno D. Marinko, — urar. Ljubljana, Florjanska ulica 31. 32453 Pozor K ! ženini in neveste J mm josleljDe mrrfe i**lfine Du*te]J* ftioiljiveV otuman* liTine to tapet mJk* ttdeikf oudt najeenej* Rudolt Radovan taprtnik Krekov trg štev. 7 — tiuteg Mastnega doma Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se zglase v birou Ekonomija, BeogTad, Vasina 11. 2S989 Vajenca za avtoličarsko in sedlarsko obrt sprejme takoj — Lov. Sušteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41. 32501 Mesarskega vajenca krepkega in zdravega — sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32414 Železninarja popolnoma samostojnega, starejšo osebo, samca, takoj sprejmem. Plača po dogovoru. J. Krašovic. trgovec, 2fcle]. 32102 Mehanika za pisalne stroje potrebujem. Samo oni, ki morejo popolnoma samostojno izvrševati vsa popravila na vseh sistemih, a v prvi vrsti na strojih »Adler«, naj pošljejo pismene ponudbe s prepisi spričeval na Ivan F. Schwarz, Beograd, Sremeka 5. 30408 2 učenki kateri Z« znata šivati sprejmem za fino izdelavo oblek in plaščev, v salonsko delo. za par mescev, za izpopolnitev v šivanju. Sira se svoje lastne ebieke. — Plača p» dogovoru. Poizve se v ogljsn^m oddelku »Ju. tra«. 328!» Verzirane potnike in potnice sprejemamo proti mesečni plači in proviziji za vso našo državo. Pri mali pridnosti visok, takoj, šen dohodek. Prodajamo državne vrednostne papirje in švicarske ure na obroke. Podrobneje pri Zum-bulovič — Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 32447 Kroj. pomočnika takoj sprejme za veliko delo Josip Sever, krojač. Celovška cesta 8 32477 Pletiljo veščo vsega dela, takoj sprejmem z vso oskrbo hiši. Tončka Kuhar, Poljanska cesta 5. 32445 Popr vila ! Špecijaloi mehan. pisarniških strojev. Ivan Legat, Mnribor Vetriniska ulica 30 • - t. int 434. Kot gospodinjo išče s&movtojn goopod simpatično gospodične ali dame. Ponudbe pod lifro: »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. S2S76 Maserja in maserko no motnosti moža in {eno, -prejzsemo za zdravilišče Kleaovnik, z. p. Ivanec. Hrvatska. SS402 Samostojno kuharico dobro, katera bi bila opora gospodinji in vajena kuhe za več oseb. sprejmem za Ljubljano. Plača iu nastop po dogovora. Ponudbe na oglasni odd. «Jutra» pod »Gospodinja«. 32463 Samostojno hišno izvežbano in čedno in vajeno pospravljanja sob in likanja perila, sprejmem. — Predntil imajo one, katere znajo Šivati in bi bile opora gospodinji. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Ceaaa«. S2462 Izurjeno prešivalko sprejmem« takoj. Lahko vzame delo tudi na dom. Naslov v oglasnem odd, »Jutra«. 32457 Trgovko ali trgovca s koncesijo v Ljubljani — sprejmem v svTho razpeča-vanja finega Ekerja. Kapital ni potreben. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pož Biro »Li-233 squeur«. S3428 Obratovodjo spretnega. za mesarsko prekajevalni obrat s »trojnim pogonom in hladilnicami, iščem. Reflektira samo na trezno, prvovrstno tudi v razprčarsjiju — mesnih izdelkov vsestransko verzirano mnč. ki poseduje nekaj kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soudeležba«. 32509 Strojna pletilja sprejema naročila na dom. Jenkova ulica St. 13. 32495 Zastopnike (nabiralce slik) sprejmemo za privatne hiše Predstavijo naj se v petek od 3—5 popoldne v hotelu Slon«. Miss Farler angleške ure. — Dvorakova ulica št. 3, III. nad. 32174 Klavir nemščino poučujem po uspešni metodi in zmerni ceni. Naslov Dove oglasni oddelek »Jutra«. 30477 Za italijanščino sprejmem Ponudbe dipl. učiteljico, navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspešno«. 32498 Mesarski pomočnik večletno prakso, dobro izurjen v sekanju mesa, želi stalne službe pri boljšem podjetju. Nastopi s i. novembrom. Naslov v ogl. oddelku «Jutra>. 30439 Trgovski potnik mešane stroke, starejši, z letnimi spričevali in dobrimi referencami, z lepim nastopom, zelo priljubljen ter tudi dobro vpeljan pri trgovcih po Sloveniji in Prekmurju, želi stalne službe kot potnik pri tovorni ali veletrgovini. Je tudi zmožen večje kavcije ter vozi sam z avtomobilom. Gre tudi kot poslovodja kake večje podružnice ali stopi kot družabnik v trgovino, katera je poloma varna. Nastopi lahko s 15. oktobrom. Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Agilen«. 32280 Brivski pomočnik hiter delavec, zmožen svojega dela, želi službe. Brije, striže, specijalno bubi-glavice in po možnosti tudi indulira. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32348 Gospodična s poUetno pisarniško prakso, hitra strojepiska in ste-nografinja, vešča tudi vseh ostalih pisarniških del, išče primerne službe, gre tudi proti nizkemu plačilu Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jut.-a« pod »Zanesljiva 1-9« 32366 Služkinja srednje starosti išče lahko službo za 2 osebi. Za malo plačo. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32360 Prodajalka dobro izurjena v mešani stroki, začetnica, perfektna v nemškem jeziku, želi — službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32371 Prodajalka manufakturne. galanterijske in konfekcijske Btroke večletno prakso in z znanjem nemškega in eloven. skega jezika, želi premeniti službo radi izpremembe. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra moč«. 32370 Absolvent trgovske akademije išče primerne službe Ponu'be je poslati na ogj. odd. «Jutra» pod «AbsoIvent 21» 32521 Mladenič močan, išče službo sluge, skladiščnega delavca ali kaj sličnega. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 17«. Elektromonter izvežban v vseh delih te stroke, želi službe. Sprejme tudi kaj primernega. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Monter — 24«. 32412 Kuharica ŽeU službe v sanatoriju ali hotelu kot druga kuharica ali gre v privatno službo. Naslov: Rimska cesta št. 17, pri g. Kogoj. 32272 Knjigovodja biiancist, slovenski, srbohr-vatski, nemški in italijanski korespondent želi celo- ali poldnevno zaposlitev. Nastop takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen 36«. 32436 Učenka že nekoliko izurjena, bi se rada izučila v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 32444 Trg. sotrudnik marljiv, vesten in vsestransko zanesljiv, izvežban v obeh strokah, išče službo za 15. t. m. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod — »Prvovrstna moč». 32460 Krojaški pomočnik mlad in marljiv, želi službo v Ljubljani. Ponudbe na — ogl. odd. «Jutra» pod «De-laven 72«. 32472 Službo hišnice želi poštena oseba, brei družine, zmožna vsakega hišnega opravila in vrtnega dela, s 15. oktobrom ali pozneje. Naslov v oglasnem odd. «Jutra». 32474 Pletilja želi premeniti službo, najraje z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilja«. 32386 Strojepisje drž. konc. zasebno učili-šče. Gita Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6, pritličje. 32499 Prodajalka vsestransko izobražena, tudi v papirni stroki, želi — premeniti službo v Maribor, vstopi tudi kot blagajničar-ka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prodajalka«. 32379 Gospodična trgovsko izobražena, vajena vsega gospodinjskega in hišnega dela, želi kjerkoli primernega nameščenja. — Event. gre tudi v kuhinjo, kjer bi se tudi privadila kuhanju. Cenj. ponudbe je poslati pod šifro »Pridna in vestna« na oglasni oddelek »Jutra«. 32382 Učiteljica državno izprašana, poučuje klavir in nemščino. Klavir za vaje na razpolago. Kuder Gosposka ulica 10 ,1. Vrtnar, pomočnik vešč vseh vrtnarskih poslov in z najboljšimi izpričevali, želi stalne službe Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cehoslovak« 32329 Čevljar, pomočnik izurjen vseh del, želi službo. Franc Cvamar, Vaše št. 33.. p. Medvode. 32304 Vesten mož v najboljših letih, reduciran državni poduradnik, želi primerne službe Gre kot inkasant. skladiščnik, nad-ziratelj dela pisarniška moč ali zaupni kurir. Podjetje ali trgovca, ki bi rabil zanesljivo osebo, prosim .da pošlje s„oj naslov pod »Rabim zanesljivega« na oglasni oddelek »Jutra« 32222 K čevljarju grem sem vajena tudi prešivanja. Cenj. :-onu ibc na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo v Ljubljani«. 32210 Knjigovodkinja s 151etno pisarniško pakso želi premeniti *lužbo. — Cenj. ponudi- pod »Veselje do delt« na oglasn' .>dd.:ek »Jutra« S2152 Večletni poslovodja prvovrsten, samostojen knji-ovodja. z najboljšimi izpričevali, želi premeniti dosedanjos lužbo Gre najraje na Gorenjsko Pismene ponudbe pod »Gorenj sko 50« ca oglasni oddelek »Jutra«. 88341-» Dekle kmečkih staršev, lSletno. žeU službe pri boljši družini. Vajena je kuhe in drugih domačih del. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32419 Boljša gospodična želi službe vzgojiteljice, — prevzela bi tudi lažja dela. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna 9«. S2407 Deklica se želi izučiti v kaki trgovini ali pri fotografu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna 17«. 32406 Kuharica išče službe. Gre najraje k financarjem ali orožnikom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Dobra goBt>o-dioja.». 32513 Učenka z dežele se želi učiti kuhati ali stroj, pletenja, z vso oskrbo v hiši. Naslov pove ogl. odd. «Jutra». 32503 Trg. pomočnik dobro izvežban v trgovini mešanega blaga, prost vojaščine želi službe v mestu ali na delelL Cenj. ponnd-be na ogl. odd. «Jutra> pod značko »Pošten in iskren*. 39514 Trg pomočnik usnjarske stroke, prost vojaščine, išče službe v mestu ali na deželi. Cenj. nudbe na ogl. odd. »jutra* pod šifro »Zmožen 33 32514-a Trg. pomočn"k dober detajlist modne, galanterijske in manufakturne stroke, ki govori slovensko, nemško iu srbo-brvatsko. želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na oirlasni odd. »Jutra« .pod »Marljiv 504«. 82504 Vrhniško opeko trboveljski premog m bukova drva nudi najceneje Lovro Krže. Trnovski pristan 12 Postrežba točnal 61 Drva hrastova, parketne odpadke od iagfr t^T met.ka drva po nizki cen' dostavlja na dom parna žag» V Seagnetti — Ljubljana, za eorenjskim kolodvorom Premog, drva, koks oglje nudi družba »Ilirija*. Dunajska cesta 46 (poleg Iv Zakotnika). Telefon 2820. Leseno lopo veliko. močne konstrukcije (površina 10 X 16 m), pripravno za strojnico, delavnico, skladišče, ugodno proda Ivan Ogrin, stavbno podjetje, Ljubljana. 32312 Prešani ocvirki po 5 Din vedno na razpolago pri tvrdki Evald Popovič Ljubljana, Cesta v Mestni log St. 15. 28846 Pohištva nekaj starega, se ugodno proda. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32359 Radio aparat Stiriceven, znamke Hartley, z vsemi pritikinami, skoraj nov, malo rabljen, po nizki ceni prodam. Ignao Andražič, trgovec v Kra. nju. 32373 Radio aparat 3cevni, z vsemi pritiklinami, v najboljšem stanju, sprejema iz vseh evropskih — mest, poceni prodam ali zamenjam za motor. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32413 Majhen štedilnik na petrolej, otroški voziček in otroSko posteljico prodam. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 32418 Decimalno tehtnico proda Ivan Klemene, Tr- novska ulica 5. 32432 Častniško uniiormo kompletno, skoro popolnoma novo, zelo ugodno proda — Milka Wester, Št. Vid pri Ljubljani št. 67. 32431 Šivalni stroj krojaški, »Singer«, Central-bobin, dobro ohranjen, jako ugodno naprodaj v Migler-jevi ulici 65, p. Moste pri Ljubljani. Od pol 1. do pol 2. Nagrobne svetiljke ima naprodaj Simon Jus-stin, ključavničar, mojster, Florjanska ulica 9, Ljubljana. 32424 Spalnico za eno osebo, belo lakirano, poceni prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 32396 Javna dražba prostovoljna, dobro ohranjenega pohištva in raznih drugih predmetov se vrši dne 11. oktobra cb 9. dopoldne. Gradišče 11. I. n. Avto najmodernejše opremljen, skoraj nov, 4 oz. 5sedežni, športna tipa, karoserija — specijafna, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem odde]ku »Jutra«. 32478 2 motorni kolesi prvo brez, drugo s prikolico, oboji v najboljSem stanju, prodam. Pismeno na ogl. odd. »Jutra« pod »5— 7 HP«. 32451 Krompirja 3 vagone, zdravega, Ia. gorenjskega, prodam po 105 Din — franko Medvode — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32147 Krompir po Din 1.— za kg in polsladko seno po Nin 75.— za 100 kg dobavlja na vagone. Franc Gerželj, Pragarsko. Roza krompir namizna jabolka orehe, ms* roni konstanj kupim. Ponudbe pod »Pridelek St. 75« na oglasni oddelek »Jutra«. 32375 Gorenjskega krompirja 10 vagonov nudim franko vagon cena Din 100 za 100 kg. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 32429 Jabolčnika izbornega. 20 hI. iz plemenitih jabolk, proda: Lov-renčič, Videm, Krško. 32401 Užitnega kostanja prodam večjo množino. Cenjene ponudbe pod »Debel« na oglasni oddelek »Jutra«. 30506 Železno garnituro popolncma novo, prodam za pekovsko peč (rešetko — (Rost). Drugo vse dobro — ohranjeno Pismene ponudbe kupca je poslati na oglasni cdd. »Jutra« ' pod »Garnitura«. 32409 Plinsko peč s cevmi- samo eno zimo rabljeno, prodam za 400 Din. Istotam je naprodaj — nov navijalni stroj (Spul-masehine) za 800 Din. Naslov na oglasni oddelek — »Jutra«. 32404 Novo spalnico prodam za 4200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32300 Štelaže manufakturne in špecerijske, pult skoraj nov, iz mecesnovega lesa. .ebtnice, stojalo za petrolej in kmet-sko belo peč prodam poceni radi opustitve trgovine Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32283 Damski plašč eleganten, popolnoma nov, dunajski model, radi žalovanja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32273 Hladilna naprava avtomatična, še v obratu. popolnoma brezhibna se proda po zelo ugodni ceni. pripravna za mesarje, mlekarne. hotele Ogleda se pri Fr Slamič. Gospo-svetska cesta. 32259 S. KA kolo skoro novo, močno, ceno naprodaj. Poizve se Bohoričeva 9. 32490 Šivalni stroj »Singer«. popolnoma nov. radi selitve poceni prodam Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 30516 Pohištvo prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» ~ 30363 Za kuhanje kave stroj «Eipress» zelo ugod-prodam Naslov v oglas oddelku «Jutra» Čistilnico za vino iz predvojnega materijala ter visečo svetilko proda Korbar Rudolf, nad postajo Zagorje. 29278 Akumulatorsko baterijo sistem »Tudon«. 60 elementov, ugodno proda Jos. I. Rus in drug, Domžale. 3230 Starinske predmete r.iznovrstne. proda Albin Hrast, Stična, Dolenjsko. 32193 Pohištvo dobro ohranjeno, in šivalni " ugodno naprodaj. Fr f.man. Cernetova ulic:- -p. Siika. Površnik dobro ohranjen, za sred-njevelikega gospoda, prodam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32433-a Petrolejska peč nova. naprodaj v Ljubljani, Puharjeva 14, I. n. — (za Nar. domom). 32435 Knjižno omaro predalno s steklom, temno, ceno prodam Na ogled v pisarni tvrdke Schneider in Verovšek. 32442 Otroški voziček in majhno železno peč (gašperček) prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 32459 Damsko sedlo prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32455 Moški površnik skoraj nov, črn, za srednje veliko postavo, železno otroško posteljo, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 32469 Bukovih hlodov 2—3 m dolgh. takoj prodam 70 m«. Ponudbe na okr. sodišče v Vel. Laščah do U. 10. t. L pod opr. št. E 809-27-4. 32452 Omnibus dobro ohranjen, večji, rabim za 4 dni. Odškodnina po dogovoru Ponudbe pod »Spretni Šofer« na oglasni odd. »Jutra«. 32278 Drevesnica Herberstein v Velenju priporoča poceni za jesensko in spomladno saditev sadno drevje v vseh oblikah, prvovrstno blago, kakor ja-godičevje in Iepotično gr-mičje. 32341 Namiznih jabolk 7000 kg, žlahtnih, zimskih ter 1000 kg prvovrstne ČEBULE Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod »Jabolka«. 82415 Užitnega kostanja grodam večjo množino, enj. ponudbe pod lei na oglasn oddelek »Jutra«. 29816 Namiznih jabolk prvovrstnih, proda po dogovorjeni ceni. Karol Jen-čič, Loka. p. Z. m, Srebrne krone kupuje in plača dobro F. Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica 1. 209 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova ul 8 Sobno kredenco rjavo, orehovo, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32458 Parni kotel ali drug železen kotel, star, ki drii ca. 15.000 litrov, kupi I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. 32427 Jajčarice ki lahko Etalno dobavljajo jajca naj pošljejo pogoje oglasnemu odd. »Jutra« — ped »Jajčarice« 32481 Pekarijo dobro idočo, s hišo in vsem inventarjem, poleg sadni in zelenjadni vrt. travnike in njive prodam. L. S. Brežice 11. 30547 Vilo aU vili podobno hišo, z lepo romantično lego kupim na Štajerskem ah Kranjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »VUa«. 32271 Polhove bože 10 vse drage od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja na Florijanska ulica št 9 47 Hlode bukove Ia ln hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana. 252 Moške obleke ponoSene. čevlje, perilo, preproge, odeje in pohištvo kupim. Pridem tudi na dom. jurečič, Ljubljana, Gallusovo nabrejje 27. 32355 Diro lahko, eno- ali dvovpreino na vzmetih kupi I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3. 32319 Peč železno ali Lotzovo, se preveliko, dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe pod »Zima« na oglasni oddelek »Jutra«. Stare moške obleke čevlje, knjige In poblitvo najdražje plačujem niča zadostuje, da pridem na dom — Marija Prekuh. Ljubljana. Gallusovo nabr št 25 29489 .Auto Ford 1925 prodam za Din 12 000. — Poizve se: garaža Lojze, Miklošičeva cesta. 32231 Prikolico za Indian. malo rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod značko »Scout«. 32297 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Šivalni stroj« na oglasni odd. »Jutra«. Drva bukova in hrastova kakor tudi drugn vrste drv ter otrlje knriujemo franko Postojna. Ponudbe: Petcič in Čie., Zagreb, Pantovčak 1-B. «81 Dvonadstropno hišo na najbolj prometnem kraju v Konjicah, v kateri je sedaj trgovina in uradni prostori, prvdam. Trgovina obstoja že več let. Pojasnila daje Avg. Mastnak v Konjicah. 32101 Vinogradniško posest pri Mariboru, 33 oralov, od tega 4 orale vinograda, stanovanjsko hišo, 3 gospodarska poslopja radi zapuščinske razdelitve prodamo Gosposka ul. 38, I. n. levo v Mariboru. 32270 Hišo enonadstropno .novo 10 let prosto od davka, s 3 lokali, mesarijo, čevljarno in trgovino, ki zelo dobro gre, z mesečnimi dohodki 2500 Din, brez stanovanja in trgovine za kupca, proda Helena Kosec, Tratinska 29, Zagreb. 32476 Travnik t manjših parcelah r Trnovskem predmestju ob cesti na »Rakovo jelšo« razprodaja 9. oktobra popoldne na Ucu mesta. Ivan Kregar S2403 Vila enonadstropna s 6 sobami, dilo, kopalnico, garažo in drugimi postranskimi prostori, sredi velikega, lepo urejnega vrta, obdanega s solidnim zidom iz cementne opeke je na Glincah pri — Ljubljani naprodaj. Pojasnila v slaščičarni Voltmann, Ljubljana, Prešernova ulica. S2397 Maribor-interesenti nakup, prodaja hiš, posestev, mlinov, trgovin, gostiln itd. Novogradnje, sobe, lokale posreduje — »Mrstan«. Maribor, Koroška c. 10. 32529 .Posest" Realitetna pisarna družba z o s. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: DVE PRITLIČNI STAVBI, v eni izvrstno vpeljan vinotoč, v drugi trgovski lokal, skladišče, dvorišče, sredi Ljubljane, 95.000 Din. HISO, vili sjično, novozi-dano, 4 sobe, pritikline, Dunajska cesta, 90.000 dinarjev. VILO, enonadstropno, no-vozidano, 3 komfortna stanovanja, pritikline, lep vrt, Trnovo, 200.000 D. HISO, vili sličoo, 4 sobe, pritikline, lep vrt, Rožna dolina, 135.000 Din. VILO, novozidano, enonadstropno, 5 sob, pritikline, Dunajska cesta, 200.000 Din. — Takoj potrebna polovica kup. nine. HISO, enonadstropno, gostilno, 2 gostilniška. 6 stanovanjskih prostorov, center Ljubljane, 220 tisoč Din. VILO, enonadstropno, 2 stanovanja po 4 sobe, pritikline, lep vrt, Blei-vveisova cesta, 530.000 dinarjev. GOSTILNO; prometno, 6 stanovanjskih prostorov, 4 orale posestva, pol ure od postaje, tik rudnika, Dojen jeko, 72.000 dinarjev. ELEKTRIČNO ZAGO, eno- nadstropoa hiša, vrt, dvorilče, tik postaje, Gorenjsko. 95.000 Din. KMEČKO POSESTVO, 15 oralov zidana, z opeko krita hiša, gospodarska poslopja. 10 minut od postaje Ortenek, 70.000 dinarjev. HISO, novozidano, 3 sobe, trgovski lokal, 2000 kvadratnih metrov vrta, tik farne cerkve, večji trg Štajerske, 65.000 Din. KMEČKO POSE8TVO, 29 oralov, lepa hita. velika gospodarska poslopja, 1 uro od Ljubljane, 270 tisoč Din. HISO, visokopritlično, 6 sob, pritikline, hlev, vrt, tik glavne ceste pri Domžalah, 25.000 Din. Poleg tega večje Število hiš. vil, raznih kmečkih posestev, stavbišča v vseh delih mesta itd. Več vil trgovskih in stanovanjskih hiš v Ljubljani ter posestev na deželi proda Realitetna pisarna Prvega društva — hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6. Veliko njivo oddam ob Linhartovi ulici za daljšo dobo v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32456 družba s o. s. Realitetna pisarna Ljubljana Sv. Petra cesta 18 proda: HISO, Rožna dolina, 5 sob, klet, velik vrt, 85.000 D. TRG. HISO, manjši jokal, strogi center, po dogovoru. STAVBIŠČA, Bežigrad, Dunajska cesta, Mirje itd. Razen teh veliko število hiš, vil, stavbišč, v centru in periferiji Ljubljane, posestev na deželi itd. 32506 Kupci Plačajo samo 1 Kupne cogodbe in prepise uredimo brezplačno. Manjše posestvo prodam, ker sem kupil — večje. Franc Aniur, Zgornji Kašelj 72, Dev. Mar. v Polju. 32450 Hišico z opeko krito, kupim na Dolenjskem v bližini postaje. Ponudbe pod: Upokojenec 20 — na oglasni oddelek »Jutra«. 32257 Prodam iti hotel, kavarno in restavracijo, z vsem priborom tro-nadstropno hišo na z^nlji-Šču 500 kvadratnih m^trev, 50 korakov od morja., blizu Splita. Pojasnila pri: Publicitas d. d., /a^reh, Gunduličeva 11, ood »Za — 12719«. jO 6-9-a Trgovske lokale v Kamniku na prometnem kram, kjer je sedaj dobro vpeljana epecerijska trgovina, oddam s 15 oktobrom. Nasov pove oglasni odd. »Jutra«. 32334 Trgovski loka! manjši, želim na primernem mestu, za Bežigradom ali v Mostao pri Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadruga«. 32327 Klet ki bi se dala preurediti za vinsko klet (gostilno) — iSčem. Adaptacije itvršim sam Ponudbe ped »Protret-n del Ljur-lj«n)« n* n-1 oddelek »Jutra«. ?i:.'08 Trgovski lokal z dvoje izložbenih okenj, s stanovanjem, vodovodom in elektriko v hiši oddam takoj v najem. Ale>rčeva ulica 30, Ljubljana VII 32277 Pisar, prostore 2 do 3 sobe, iščemo za takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe p. »Pisarna 1526« 32223 Vinotoč z žganjetočem ia delikateso, na naj-prometnejši cesti — Ljubljane, se proda z vso zalogo, inventarjem in kuhinjo in sobo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vinotoč«. 32345 Večja gostilna Maribor v predmestju, plesna dvorana, prometna cesta, z inventarjem ugodno naprodaj. Naslov pove «Mar-stan», Maribor, Koroška 10 32528 Lokal primeren za kakršnokoli — obrt najbolje za strojno pletenje ali slično. oddam s 1. novembrom. Ponudbe pod »Solidna obrt». 32483 Lep lokal oddam v bližini Sv. Jakoba cerkve. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32487 Lokal primeren za vsako obrt. i vpeljano elektriko (trans-mlsijo), takoj oddam. Stre-Hika ulica 24. 32467 Lokal na prometni točki rabim takoj. Ponudbe pod »Konfekcija« na oglani oddelek »Jutra«. 32486 Trgovina z mešanim blagom na Gorenjskem se takoj 15. t. m. odda radi preobilega dela pod ugodnimi pogoji Najemnina nizka, promet mesečno od 60.000 do 100 000 Din. Brez konkurence. Cela zaloga znaša do 100.000. K374 Pletilni stroj it. 8 vzamem v najem proti mesečni odškodnini. Cenj. ponudbe pod »Dober stroj« n& ocias. odd. »Jutrac. — ° 32408 Gostilno dobro idočo, vzamem v najem. Event. kupim tudi inventar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S2400 Osebna pravica na razpolago. — Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. b 3239S Rudnike premoga preko 6000 kolorij, svmca in drugih rudnin družba v najem. Ponu.lbe na ogl. odd. .Jutra, pod «Kudar». 3-j22 Koncesijo ta iuiormacijsko pisarno oddam v najem pod ugodnimi pojroji. Potrebna je Budna alt odvetniška praj-Ponudbe na ogl. odd. «Jutra> pod «Koncega»^ Gostilno blizu kolodvora. t elektriko, vodovodom in gospodarskim poslopjem vzamem na Gorenjfkem v bi-jem. Ponudbe pod »2ga-nietoč« na oglasni oddelek »Jutra« 32449 Gostilno ali vinotoč vzamem v najem ali na račun. Ponudb« po l šifro »Dobro idoia gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«. 32^3 300 Din nagradim kdor preskrbi od hišnega lastnika 1 do 2 sobi in kuhinjo v centrumu za november ali pozneje Ponudbe pod »Stanovanje 67« na oslasn oddelek »Jutra« — * 32367 Stanovanje komfortno, s 7 sobami in pritiklinami, se odda takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 82365 Lepo stanovanje se odda v najem v letoviškem kraju v bližini Celja. V stanovanju električna — razsvetljava. 5 minut od kolodvora. Priporočilno želez-ničariem. oenzijonistom i. dr Odda se pod zelo ugod- nuni pogoji. Našlo v oglas- nem oddelku »Jutra«. 32344 Sostanovalca sprejmem s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Ju- tra«.. 32363 Stanovanje sobi Ln kuhinjo, takoj oddam v Sp. Šiški r hiši M. Močnika. 32438 Dijaka ali dijakinjo v Mariboru sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82630 Stanovanje z dvema ali vsaj z eno »bo in kuhinjo želim v sredini mesta. Ponudbe s ceno na oglasni odd. »Jutra« pod značko »November« 1927- Realitetna pisarna družba s o t. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 odda v najem stanovanja: 3 sobe, kabinet, kuhinja, vse pritikiine, elektrika, parketi, vodovod, pri Trnovski cerkvi, 1500 D. 2 sobi, kuhinja, pritikiine, vrt, Rožna dolina, 700 dinarjev. 3 velike sobe, kabinet, veranda, pritikiine, Tržaška cesta, 600 Din. Stanovanje treba adaptirati. 2 sobi, kuhinja, pritikiine, Rožna dolina, 800 Din. Soba, kuhinja, pritikiine, Šiška, 525 Din. 2 sobi, poselska soba, kuhinja, pritikiine, Tržaška cesta, 1000 Din. 4 sobe, kuhinja, kopalnica, pritikiine, Mirje, 2200 D. 3 sobe, kuhinja, pritikiine, pri Tobačni tovarni, 1000 dinarjev. Opremljena soba, kuhinja, Stari Udmat, 400 Din. 2 prazni sobi, v eno M lahko postavi štedilnik, tik šišenskega kolodvora, 600 Din. Pojeg tega več stanovanj v starih in novih hišah, mesečne sobe itd. Stanovanje 3 do 5 sob, pripravno tudi za pisarniški lokal, želim r bližini sodišča ali v — centrumu mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Lokal takoj« 32.500 Visokošolko (e) ali dijakinjo sprejme v popolno oskrbo boljša družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32324 Akademika sprejmem kot sostanovalca v bližini univerze. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32318 Opremljeno sobo in kabinet, tudi s souporabo kuhinje, oddani. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32286 Gospodična ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. Uporaba klavirja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3236 Mirna stranka brez otrok dobi stanovanje s posebnim vhodom. Sobo, kuhinjo in pritikiine. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. Sobo oddam dvema gospodoma. Električna luč. Kje. pove oglasni oddelek »Jutra« 32284 Opremljeno sobo veliko, lepo. i dvema posteljama, električno razsvet Ijavo, posebnim vhodom, v centrumu mesta, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama Na željo tudi pianino in zajtrk Naslov t>o ve oglasn oddelek »Jntra« 32201 Zobozdravniki! V lepem gorenjskem kraju blizu Ljubljane z redno železniško" in avto zvezo oddam v svrho nastanitve zobozdravnika komfortno stanovanje s tremi sobami, or-dinacijsko sobo, sobo za služkinjo, kuhinjo, _ kopalnico z vsemi pritiklinami in s souporabo vrta. Dobra klientela! Ponudbe pod — »Zobozdravnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 32422 M Realitetna pisarna družba t o Ljubljana Miklošičeva cesta i sprejema p»'iave Id posreduje pn 0'iuaji stanovanj, trgovskih obrtnih lokalov za" oddajalca bretplačoo Nudi prevzemnikom veliko Izbiro stanovaDj sob. trgovskih in obrtnih lokalov po nizkih pristojbinah Za od dajalce najboljša prilika od dajf stanovanj — ker brez vseh stroškov Stanovanje trisobno, pritlično, želita zakonska novembra ali fe-hruarja. Stanujeta letno 4 mesje izven Ljubljane. Ponudbe pod šifro »Brez — otrok« na oglasni oddelek »Jutra«. 82420 Stanovanje obstoječe iz 3 sob in pri-tikiin, želim za november aii pozneje v bližini Dolenjskega kolodvora. Tozadevne ponudbe je vposlati na npravo »Jutra« pod — »Mirna stranka 405«. 32405 Stanovanje oddam takoj v novi hiš 1 d0 3 sobi in kuhinja, Stoži-ce — Ježica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32441 Več stanovanj eno- in večsobnih odda »Posredovalec« Sv. Petra cesta 18. Za oddajajca popolnoma brezplačno! 32507 Stanovanje J do 3 sob. s pritiklinami, iščem s t. novembron Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«. 32434 Stanovanje veliko sobo. kuhinjo s pritiklinami oddam zakoncema. Obenem prodam pr.izno fohlstvu Kožna dolina X-8, od Bolnikom. B4S7 Sobo s hrano po zmerni ceni s i. nov. išfie gospod. Dopise na — ogjasni oddelek z navedbo cene pod »Hrana«. 32505 Mlad Inteligent boljše situiran, želi intimnega prijateljstva s samostojne damo z Ustnim domom. Ponadbe pod »Qant-leman« na oglasni oddelek »Jutra«. 823BS Opremljeno sobo oddam takoj solidnemu gospodo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Vdova želi prijateljstva z zmernim inte ligentom. prisrčne narave, od 40—48 let. Dopise na oglasni odd. »Jutra« — pod »Slovensko-nemško 45«. Akademsko naobražen uradnik ieli čisto _ sobo s posebnim vhodom in Boupo-rabo kopalnice. Ponudbe na oglasni odd. pod »Mt. 8.« 32482 Joško Zupančič Slivnice pri Celjn. Zakaj le ne zahvaljuješ za debelo Kozo? 82387 Prošnje tožbe itd. sestavljam. Pošljite svoj naslov oglasnemu oddelku »Jutra« pod — Uspeh«. 32440 Opremljeno sobo enonadstropno, parket, — elektrika, takoj oddam. — Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 32496 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v ogl. odd. «614 Družabnika 8 kapitalom ali osebo, ki bi financirala dobro vpeljano špecerijsko in galanterijsko trgovino v Ljubljani na zelo prometni cesti. — gprejmem event trgovino tndi prodam. Ponudb« oglasni oddelek »Jatra« pod »Agilnemu bodočnost sagignrana«. 8Ž471 Finansirja z 20.000 Din ali ?irrxta želim za izvedbo telo doM6-kanosne kupčije. Ponudbe prosim najkasneje do 13 t. m. na oglasni odd. »Jutra« pod »Veliki zaslužek« 32468 Gospod star _ 24 let, v driavni službi, želi gospod iCno radi posetov kiBa itd. Prednost imajo ilvilje. Naslov v ogl. oddelka »Jutra« pod šifro »Šivilje«. 82825 3 gospodje inteligentni, želijo znanja z i«to tremi int»»lisrentnimi gospodičnami v starosti od 18 do 22 let v svrho ženit ve Le resne ponudbe s »likam! pod značko »A B. C na oglasni oddelek »Jutra Diskrecija zajamčena. S2265 Idealno dekle z lastno trgovino in stottsoč Din premoženia želi dopisovanja z gospodom 30 do 40 let. blasre duSe in s stalno službo Popi«e pod Šifro »Razumevanje 80« na Oflaani odd. »Jutra«. 88414 Dolg klavir prodam ugodno. — Naalov pore ogL odd« «Jutra*. 82511 Ženitba Gospod, 45 let star, zdrav in očuvan, brez oporekanj v vsakem pogledu, fakultetfko naobrazbo. Sr-bin. pravoslavne vere, •talnim prihodom in nepo-kretnim imanjem v pre-nici. izključno tem poželi lebi za ženo solidnim trgovcem ali uradnikom. Le resne ponudbe s sliko na opravo »Jutra« Ma-ribo* pod »Pričakovano — srečni zakon«. 32363 Gospod srednjih let, v državni službi, trezen, pošten, želi spoznati gospodično s kakim posestvom ali obrtjo v svrho ženitve. Ponudbe — pod Šifro »Tiha sreča« na ogl odd. »Jutra«. 32502 Glasovirje in harmonije uglašujem popravljam strokovno in cenol Tudi potujem! Naročajte po dopisnici G. Jurasek, Ljubljana VVolfova ulica 12 40 Pianino ali ^lasovir kupim, plačam takoj Maribor, Frančiškanska ulica 21. Bokau. 81281 Klavirje sprejemam v uglaievanje in strokovno, solidno po- Smvilo po uilulli cenah, rem tndi na deželo. Naročila prosim z dopisnico. 8» priporoča z večletno prakso J. Bajde, Ljubljana 7. «2497 J. MaMisak 5i Hm. iriporoča kot stara Itdelo valnloa svoje najboljše tam burice vseb vrst Ceniki na azpolago 184-» J. Stiepušin. Zagreb Jurjevska al 57 priporoča najbolje tamtiorle» na pa Izložbi Citre so poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Jutra«. — 32448 2 klavirja kratka, skoro nova, prodam Naslov v ogl«. oddelku »Jutra«. 32484 Stalna razstava najmodernejših apara ov se nahaja v naši trgovini Tavčarjeva ulica št. 5 (poleg jnstične p al a C e) Gramofone in p!o*ce prve in največje tovarne na svetu znamke ,His Master's s Voice* ima samo stara, domača, leta 1900 ustanovliena spedjalna tvrdka A. Rasbergei*, Ljubljana zastopstvo ,The Gramophone C o. Lmtd London. Interesenti ! Pridite, oglejte in poslušajte naše izde kel Vsak apaiat umoivo- 1 Velikanski očarljiv! Kolosaina jakost in jasnost glasu naš h gramofonov nedosegljiva. Fia- pantno učinkujoči KOVČEG-APARAT. Ogromna za oga umetniških plošč s posnetki Svetovnih evcev, k* or CARUSO, ŠALJA-PIN, RUFFO BATTIST1N1. ,-LEZAK Itd. Našo lepo slovensko pisem pa prenašajo naši ljub jene BANOVEC KOVAČ, PEČENKO, ZAVRŠAN, ZUfAN i. dr. potom naših plošč v najoddaljene kraje naše domovine — in še dalje. Klasična godba Jazzband. Itarodna godba. Orjaški gramofoni za dvorane, kavarne, restavracije, kino. interesentom gusillnmo llustr. katalog aparatov in seznam alošl biezp ačro Javna zahvala. Podpirani posestnik izrekam tem potom jugoslo* venski zavarovalni banki ,,Staviti" v L ubl|an izrekamo zahvalo za kuianmo iz plačilo požarne odškodnine ■ er jo v akomur loplo priporočam. V Krašrtji, dne 6. oktobra 1927. Cerar IHiha. Golobe angleške, brnske goliarje, maltezerje. florentince, pis-monoscc dunajske tflmier-je. Lorknntauhen, Schw*l-bentauben, pavčke črne m bele; vse čistokrvne pasme, proda Josip Lučin, Mežica pri Prevaljah. 30020 Brak-španiel r 4. polju, izvrsten pw, naprodaj. Naslov t oglasnem oda. »Jutra«. 32372 An gorsko mačko kupim. Naslov y oglasnem odd. »Jutra«. 32483 Mlado psico čistokrvno (dobermanko) — prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32454 Dobermana črnega, čistega, ubogljivega prodam zaradi odpoto-vanja. Star je 1 in pol leta ter brfiZ vsakega madeža. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra« 82519 Zlat uhan s tremi rdečimi kamni sem izgubila. PoSten najditelj naj ga vrne v oglasnem oddelku »Jutr*«. 32479 Not za citre, starih, prodam večjo množino Lepi komadi Josip Jerko, Sp. Dom-iale. 32276 Gramofon rine konstrukcije, poeebno pripraven za plese, ceno « ploščami naprodaj. Naslov r ogl odd. »Jutri.«. 32491 Svarilo pred oaknpom Izgubila sem zlato široko zapestnico z rjavkasto rumenim velikim kamnom. — Najditelj naj jo odda por tir ju hotela »Slon« proti nagradi. 32.460 Ppimorij dr. Fr.Dergtinc Komenskega ulica 4 zooet redno ordinira Mesečno varovalo (LnpaS po zali. /ašču zajamčeno nepropustno. :e za sedan o modo neobhodno potrebno Ker nr sedenju. ŠDOrt i in ,>lesu damske obveze same po sebi n so do bre, kei večsoat pokvar jo penlc in obleko Varovalo .Lupa" je iz-goiovlieno i i maienala, ki se lah ko pere in se lahko tud- prekuha Tež o je .30 gramov, ne raz rga se, ovaruje in prihrani obleko ii s tem zas^ura iom rja oči in si-u>en občutek. :\'a razpolago so zah-a'e. .Lupa' bo mesečne hlaCicez milioviim mnogimi sbbmi stranmi neorikladne. nezdrave, diage) po. olnom? izrnila Cena D n 75'—. Mesečna obveza .FeminoMl* je naj dovržerejša .naiboij zdrava n iadi dolgoletni rajn- sli na tem pol u. Slane Din 125 — R z oši ja se po oo»zetju Naročila je naloviti na „£urora" k. d., Sremska Ka menica brc 16. ediarje .in ličarie spre;mem v stalno službo. Samostojni delavci 'ma o prednost. fiH^thias Reich in Sin tovarna voz, Kov* Sad na Don. VOZNIKE sprejmem na novi stavbi ob Poljanskem nasipu. Vmi* «>■ m«*, »etma n 11' veČJ« skiaOlSČt jfcn* dvokole*, motorjev, otr.iških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistnih nadomestnih delov, pn< umatlke. Po-ebni uddelek za popolno popravo, emajliranje in ponik-lanje dvo oles, otro-k h vozičkov^ Mvainih strojev >td. — Prodaja na obroke. — Ceni ,TRIBUNA" F. B- L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4. JUN1PER" zeleno IrancosKo žgau;e z brinievim ekstiaktom je naibolj^e sredstvo prot' levmatizmu glavo boiu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji tn trgovini Glavna zaloga t Hitemis* Ooiinšek Trgovci zahtevaite figeniura „Juniper" engros cene Celie. Qosqoska ulica št. 26 fif Lukmannovo posestvo na Cernačih hišna štev. 1 ob državni o »ti tik železniške posla ice z enonadsiropnt sianova jsko hišo, obširnimi gospodarskmi poslopii in stavbena prostori, z polji, vrtovi n goizdi v celotni površini 13 oralov se procSa iz pros e roKe. tJo;asni a daje notar A. Galle, Ljubi ana, Tavčarjeva ulica štev. 5 ii Mi odda v najem za 1. november 1927 oziroma pisar v Dalmatinovi ulici št. 13 poleg hotela Štrukelj Pojasnila se dobe med uradnimi uiami pri upravitelju v Mestni hranilnici. Zastonj prejmete v svtbo upeljave naše prvovrstne namizne klavirske dire in povrh še 10 not gratis. Pišiie še danes pod „Za-stoni' na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slovenska ul. 2 Originalne barve, matrice (kože) voščeni papir za Gestetner cyklosti pecijaln; papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pr I I irv BAHATA Ljubljana, Selenburgova 6/. LUP. PAkAOA,_Telelon št. 2980. Re¥irsaiizem Izjava zahvalnosfi. Gosp. dr. I Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Blagorodni g doktor Pred dvcmi meseci sem prejel iz Vašega laboratorija stklenico Vašega leka RADIO BALSAMIKA, ker sem bjloval na reum tizmu. Kei mi je boleitn znatno popustila najlepša Vam hvala in prosim Vas d* mi po pošti objete še eno steklenico Vašega odličnega leka, beležim z spoštovanjem Dragutin F. Arat, železničar. B irovo Vot Vukovara i. saptembra 1-1^6. Lek Radio Bahamara izdeluje, prodaja in razpošilja po pOT»etjti Laboratorij Badio Balsamie* dr«. L Rahleje»a, Beograd, KoMTsfca 4« Kupuiem po najviSji dnevni ceni rabllene vreče od moke, otrobov sladkorja itd. Avrom Šlf, Rovi sod veletrgovina vreč, plaht in vrvi. Izposojanje vrvi. Telelon 2403. Telegram JutešiL Najcenejši izvor novih vrel, plaht, vrvi. Najcenejše Klobučinaste in baržunaste klobuke priporoča Modni salon s klobuki E. D/ukanovič Ljubi/ana Sv. Petra cesta 27 (poleg hotelaTratnik). Popravila po na/novejših modelih. 10580 a Kajenje je strup! Vsakdo se lahico igraje odvadi zdtavju škodi iivemu kajenju z dr. Rascher-Putsch tabletami. 1 omot Din 30 in dc štnina, Dopona kura 5. omotov Din 145 f