immmt
OB SMRTI IVANA SEDEJA
(Ljubljana, 13- 2. 1934 - Ljubljana, 20. 1. 1997)
Zvezdana Delak Koželj
dr. ivan sedej - konservator
Ob listanju obsežne bere objavljenih člankov in razprav, ob pregledu publiki^ ij in ob pogovoru znekdanjmi dol g< ileininii v)dela\ 11 dr. Ivana Sedeja, se nam kažejo tri poglavitne ravni itjegttvega dela. ki si i se izoblikovale že kar kmalu po nastopu dolgoletne službe v takratem Republiškem zavodu za spi imeniški > varšty<u priprara temeljnih evidenc ljudskega stavbarstva, metodologije varstva In popularizacija ljudskega stavharsiv a
l'o enoletnem službovanju v L<>škem muzeju, kjer je.šg posebni, pritegnil strokov no pozornost s postavitv ijo muzeja na prt jstem ob gradu ¡e ob p< )z na vanju ljudskega stavbarstva na t.oškem ozemlju prostorsko kmalu razširil svoj obseg dela Z disertacijo Kmečka stat havstvo na slovenskem alpske m ozemljit ml začel kil K i Sipi. do konca hS. Stol,
Izdelal je v rsto topografij za posamezna naselja, občine in 'egijo. takt) za Republiški zavt>tl kakor za regionalne zavode, i'upi a \ hal jelen iel|ne evidence ob|ekio\ in območij ljudskega stavbarslva ali gradivo za potrebe prostorskega načrtovanja, lope igrati j i za občini Šmarje pri Jelšah in Tolmin sta natisnjeni, u*liko ne< >bjav Ijenih pa žal leži v dokumentacijah regionalnih Za v. idi iv. iz katerih črpa prve terenske p< )daike druga generat ija etnoiiigov kt mservatorjev in na njih gradi svoje nadaljnje delo
spoznanja iz topografskega dela je nadgradil v številnih teoretičnih člankih 111 razpravah \a| omenim le poglavitne trme vprašanja vrednotenja ljudskega stavbarstva, predmeta m v loge etn< >l<igije v varstveni dejavnosti ter še zlasti v takrat

Sedejpred Mladiko l. 1994. f"oin: iz dokumentacije SEM.
^'vbujajoči se prenovi vaških in mesimh jeder. Pri razisko-| 'nlu in viednotenju objektov ljudskega stavbarstva je tir. i Sedej vpletal vse novosti etnologije in tudi sosednjih 11 'žbi>s|ovni|| ved s pronicljivimi referati in debatnimi pris ' 1 ki ji' sodelov.il na vseh pomembnejših pos veto van jili, ko
GiASNIK SED 37/1997, s\. 1-2
Iva n Se dej na terenu na Krasu. Foto: iz dokumentacije SEM.
je takorekoč kot edini etnolog predstavljal svojo Stroko v v ai-stveni dejavnosti.
S pripravo seznama najpomembnejših objektov in območij ljudskega stavbarstva je v Beli knjigilz 1 1974, s Prispevkom h konservatorski metodologiji in teoriji v Vestniku št ¡ iz 1 1977 in z razpravo Etnološki spomeniki in etnologija v metodološkem zborniku Knjižnice Glasnika SED št 4 iz i 1980, dvignil etnološko konseivatorstyo na raven drugih strok z daljšim časovnim stažem v varstveni dejavnosti. Še posebno pomembna je njegova odločujoča težnja po enakopravni in nedeljivi obravnavi objektov ljudskega stavbarstva od drugih varstvenih zvrsti. Kot primer naj navedem njegovo uspelo prizadevanje po rešitvi anonimnega stavbnega tkiva v Kopru pred že skoraj tremi desetletji, koso hoteli tamkajšnji urbanisti porušiti vso stavbno dediščino razen vrhunskih umetnostnih spomenikov, cerkva in palač.
Teoreiično tlelo je nadgradil z vrsto pobud za obnovo etnoloških spomenikov, s številnimi poljudnimi članki televizijskimi oddajami in udeležbami na okroglih mizah.
Iz njegovih prispevkov vejejo nadpovprečna razgledanost humanizem, pronit Ijivost in kar zdravilni cinični realizem, ki ga premnogokrat niso razumeli. Tudi sodelavci drugih strok so se zgledov ali pri njegovi strokovni brezkompromisnosti in sposobnosti improvizacije - še posebno pri reševanju ljudskega stavbarstva ob obeli velikih potresih v sedemdesetih letih Nenazadnje pa je tir. Ivan Sedej zastavil tudi varstvene usmeritve Republiškega jnostorskega plana
Morda nam je manj znano, da je bil pri mnogih strokovnih nalogah, ki so danes že utečene, takrat med prvimi, Tvomo je sodeloval pri mnogih strokovnih odločitvah, tudi pri vsebinskih vprašanjih nastajajočega zakona in organizacije vrst ve ne službe ob koncu sedemdesetih let Vedno bolj Spi i zna vamO, da sla njegovo občutljivo umetniško naturo -
89