Gospodarske stvari. Krompir bolezni braniti. 8. Meteaica se zaradi pridelka prej ae poreže, ko je listje uže zvečiaoma zvenelo. Kopati se pa krompir more brez vso skrbi, da bi začel v kleti bolehati, še le 6 todaov pozaeje. fvakor je iz vsega povedaaega jaano, je toraj varovalao ogrobaaje glavai pomoček zoper krorapirjevo gnjilobo. Da se pa včiaek tega pomočka tudi do dobrega spozaa, je treba še tadi aekoliko besedi spregovoriti o vzrokih ia početku krompirjeve bolezai. Krompirjeva bolezea iaia svoj postanck jediao le v aeki zajedavki, ki je po vsi svoji aaturi ia vaem svojem včiaka glivi podobaa. Imeaaje se z zaaaostaim imeaom Peroaospora iafestaaa. 0 poletaem časa naredi ta gliva na krompirjevcu znane čraorujave ma.roge, po kterih se potera zasejavke ali semena (spore) razvijajo in zorijo. Ta glivična aemeaa ee maogokrat v taki obiiici ia množiai nahajajo, da jedaa jediaa rastliaa, kakor wo štetve in račimi pokazali, po 20 — 30 milijonov takili semeaskih zi'a ali spor na sebi aosi. Ta zraa padejo potem na zeraljo ia deževaica jih aplavi do krompirjevih gomoljev, na kterib pozaeje kalijo. Kalivne aitke prodero gomoljevo lapiao in aaredč pod njimi gosto glivičao tkaaiao. Valed tega postaao gomolj bolen, t. j. dobi rujave maroge, grdi okus ia začne gajiti. K areči pa ima zernlja laatnost, da imenovaae glive v maogern številu na se drži in deluje tukaj tako, kakor kako teako precejavno sito. Tedaj je le treba okoli gomoljev tako visok prstea naaip aaauti, da ta seiaenska zrna ali celo ae ali pa vsaj v prav raalern številu do goiaoljev prodirati raorejo. Taka prsteaa plaat je toraj poglavitaa stvar varovalaega ogrebaaja. Drugi imeaitai del tega varatva pa je polaganje na zemljo krompirjeve metenice. Vendar pa posledaje ai ravao v prinieri z globoko prateao odejo tolike važaosti, da si iaia tudi bistveae koristi v sebi. S tem, da se metenica na tla položi, se zabrani, da voda ob stoblih v zemljo ne vdira. s tem se pa sporam ali glivicnemu semenu zabrani pot do krompirjevib gomoljev. Ia če metenica čez bližajo brazdo navzdol visi, se maaj glivičnega semeaa na aasute prstne grebene zatrosi, kakor pa bi se jih zatrosilo, ko bi steblo ravno po koaci stala. Posledaja okolišeina pride, posebao o deževaem vremenu, zelo v račun. Deževae kap]je vjamejo posamezna zrna glivičnega semena, ko pa je tako zrno enkrat v kaplji, ae rnore več iz nje priti, ampak rnora tjekaj, kamor ga kapJja pelje. Iz te opazke pa sledi, da o deževaem vremenu zrna glivičaega semena ali spore z deževnimi kapljami navpik doli padajo, kar jih ne poteče po steblih v zemljo, kar pa poprečaa lcga stebel zabraaaje. Pri suhem vremenu letajo glivične spore proato okoli po zraka in ae bolj jedaakomerno So tleh raztrosijo, aa ineteaičai legi pri tem ai osti ležeče. Ako pa pomialirao, da se pri dežeraem vreraeau doati več glivičnib spor od plodišča loči, kakor o subem vremeau in da »pore le o deževaem vreraeau do gomoljev priti morejo, tako bodemo spozaali, da je poprečaa lega kroiupirjeve raeteaice. ki eez sosedajo brazdo prek visi, bistveae važnosti. Veadar pa ostane debelost prstne odeje veduo še poglavitna stvar. Kako se napravi ognjavarna poBiaža. Za leaeaino pri poslopjih je dostikrat potrebao, da se kolikor rnogoče ogajavaraa aaredi. Na drugi straai pa je zopet treba gledati na potroške. da ti preveliki ae postanejo. Taka aiaža se aaredi iz sledečih poatojbia: vzame ae dvajset delov na drobno v prah stolčeae steklovine, 20 delov ravao tako atolčeaega porcelaaa, 20 delov praha iz pešrenega kamna, 10 delov gaaeaega apna ia 30 delov vodne stekloviae, kakoršae se dobiva v štacuai aa prodaj. Trde postojbine v prah atolčeae se skozi sito presejejo, poteia z vodo pomočijo in sledajič z vodaim steklom pomešajo. Vse vkap čini potem sirapu podobno rnažo, s ktero se potem leaoviaa maže. Pridjati ae ji more tudi še ktero barvilo, tako, da je lea a to mažo pomazaa tudi zajedao pobarvaa. Dvakrataa pomažba je zadostivaa. Drugokrat se sme še le 6 ur po prvem poiaazanji, zopet mazati. Tudi železnine se smejo s to niažo pomazati, da se jili rija ae prirae. Sejmi. 22. jua. sv. Jurij pri Celji, Cerkevnjak, Sevaica, Soštaaj, 25. jun. av. Jurij pri Vranakem, Koajice, Podareda, sv. Jaaž na Dravakem polji, sv. Leaart v Slov. goricab, Črmožiae, Lasko, 26. jaa. av. Križ 'na Marskem polji, Cmurek, 27. jua. sv. Lovreac aa Dravskem polji, 28. jua. Gradec, 29. Gomilica, 30. jaa. Gornja Radgoaa, Reichenburg, Zreče, Trnovci, Spod. Polskava.