Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir N A R O Č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 628 TRST, ČETRTEK 5 JANUARJA 1967, GORICA LET. XVI. Vedlo di moo Ob Novem letu 1967 smo se srečali z mnogimi znanimi in tudi samo bežno poznanimi rojaki, si izmenjali običajna voščila> in se z mnogimi tudi zapletli v daljši ali krajši razgovor. Pri vseh teh srečanjih smo dobili jasen vtis, da je letos pri ogromni večini zamejskih Slovencev mnogo več vedrosti, samozavesti, poguma, zaupanja v življenje, skratka več optimizma kot druga leta ob enakih priložnostih. Zdi se nam, da so se naši ljudje končno iznebili kompleksa mračnjaštva in pesimizma, ki je bil za nas tako značilen. Vse to je imelo svoje vzroke v številnih šokih, ki jih je doživela starejša in srednja generacija primorskih Slovencev. Leta 1918 so namreč čez noč splahnele dolgoletne sanje o narodni združitvi; nato je prišla doba fašistične strahovlade, med katero dolga leta sploh ni bilo nobenega upanja na boljše in svobodnejše čase; zatem je izbruhnila strahotna vojna, med katero smo primorski Slovenci doživljali mnoge nepopisne tragedije in zastavili prav vse svoje sile za popolno zmago pravice in resnice. Ko je prišla osvoboditev in je kazalo, da je končno zadoščeno našim težnjam in pričakovanju, smo doživeli vrsto novih šokov, novih nerazumevanj in novih velikih razočaranj. Vse to je povzročilo hude pretrese v srcih in dušah takorekoč vsakega zamejskega Slovenca, kar je vzbudilo preplah, bojazen, nezaupanje, skratka pesimizem. V zadnjem času pa so se razmere pri nas samih ter v družbi in državi, v kateri živimo korenito spremenile, kar je imelo in ima blagodejen vpliv na razpoloženje, miselnost, skratka na celotno življenje zamejskih Slovencev. Novo vzdušje v vodilnih krogih italijanske večine, premik' v smeri demokratizacije javnega življenja, vedno večja strpnost in dostojna izmenjava ter konfrontacija mnenj in stališč med nami samimi, prenehanje u-metnega gojenja politične in narodne mrž-nje, vse to so dejstva, ki so odločilno pripomogla, da smo Slovenci postali bolj vedri, bolj pogumni in optimisti. Mnoga, tudi zelo važna vprašanja so seveda še vedno ostala nerešena, vendar je novo vzdušje, ki ga ob novem letu ugotavljamo pri naših ljudeh, tisti prvi pogoj, ki bo omogočil, da se pogumno in samozavestno lotimo reševanja starih in novih problemov, ki stoje pred nami. Vsem svojim rojakom zato želimo, da bi skozi vse leto ostali optimisti, četudi bi morali ugotoviti, da se niso izpolnila vsa njihova pričakovanja in da vsa njihova prizadevanja niso imela zaželenega uspeha. Napredek pa je tudi na tem področju nezadržen, D. L. Po poročilih iz Japonske se Kitajska baje pripravlja na morebitni spopad s Sovjetsko zvezo in je zaradi tega že zbrala na meji 65 divizij. Pa tudi na sovjetski strani so okrepili čete na meji in zvišali število divizij na 39. že nekaj tednov se množijo incidenti na meji med obema državama, posebno v bližini sovjetskih ozemelj, ki jih zahteva Kitajska. V washingtonskih krogih smatrajo spopad med Kitajsko in Sovjetsko zvezo za možen, vendar pa malo verjeten. Pri tem pa se zdi, da vvashingtonska vlada ne ocenjuje čisto realistično položaja v Aziji in napetosti med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ta nerealizem v presoji svetovnega položaja je njena stara in stalna napaka. Oportunizem, ki sili Združene države, da vodijo vedno politiko »trenutnih koristi«, namreč ni vedno najbolj realistična politika in zato tudi ne najboljša. Vsekakor se zdi, da ameriška politika zelo podcenjuje Mao Tse Tungovo Kitajsko in ves kitajski »komunizem«. Najprej ga ni vzela dovolj resno, da bi bila zavrla njegovo napredovanje na Kitajskem samem, pozneje pa ga je ves čas prikazovala kot neko komično, nerealno obliko komunizma. Tak se lahko zdi kitajski komunizem z ameriškega in tudf. iz evrpskega stališča, ni pa komičen s kitajskega in na splošno z azijskega stališča. Obratno. Kitajski komunizem — če ta pojav še smemo tako imenovati — predstavlja danes v Aziji in na vsem svetu najmogočnejšo koncentracijo abnormalno razgretih in sfanatiziranih agresivnih energij, ki jih je možno primerjati samo z agresivno napetostjo v Hitlerjevi Nemčiji pod izbruhom druge svetovne vojne. AMERIČANI SO PODCENJEVALI KITAJSKO NEVARNOST Znano je, da so Združene države (kot tudi Anglija in nekatere druge evropsko sile s Sovjetsko zvezo vred) dolgo podcenjevale hitlerjansko koncentracijo napadalnih sil in istinktov ter so se pogajale z njo, v upanju, da bodo ublažile njen značaj in pritisk; hkrati pa so jo propagandno smešile in s tem zavajale svetovno javnost v nevarne iluzije (npr. s filmom »Diktator«, ki je prikazoval Hitlerja kot klovna). Dejanski izbruh hitlerjevske agresije je pomenil zato tragično presenečenje za Evropo. Isto se lahko zgodi zdaj v Aziji,. Mase »rdečih straž« s svojimi absurdnimi ob-dolžitvami in gesli so za ameriške in evropske pojme morda res smešne, toda zato niso nič manj resnične in nevarne. V bistvu gre za pojav divjega kitajskega nacionalizma in celo rasizma, ki besno sovraži vse »tuje« (ne smemo pozabiti, da je bila propaganda proti vsemu tistemu, kar je bilo »fremdart:g« — tuje nemštvu — tudi ena glavnih gonilnih sil nemškega nacionalsocializma in da je bil to glavni vzrok protijudovskega rasnega sovraštva in pomora tolikih milijonov Judov in ljudi drugih narodnosti). Ni važno, če se imenujejo mase mladih ljudi, ki drže danes Kitajsko v šahu, »rdeči gardisti«; lahko bi se imenovali tudi »rjavi«, »črni« ali »rumeni«: važno je tisto, kar hočejo: popolnoma totalitaren režim znotraj države, brez vsakih ideoloških odtenkov in pomislekov, odpravo vsega »tujega«, poveličevanje tistega, kar je kitajsko, boj vsemu svetu, kateremu hočejo dokazati svoj prezir in svojo superiornost, in predvesm pohode, zmage. Njihova bojevitost se zdaj znaša nad delavci, kot so se znašali nad njimi hitlerjanski rjavosrajčniki, dokler ne dobi možnosti, da izbruhne navzven. »RDEČE STRAŽE« SPOMINJAJO NA NACISTE Kitajski »komunizem« rdečih straž ima danes toliko skupnega s svetovnim komu-rVzmom ali socializmom vzhodnoevropskega kova, kot je imel hitlerjanski »socializem« skupnega s pravim evropskim socializmom: samo ime. V resnici se skrivajo za pojavom teh demonstrirajočih mladinskih mas na Kitajskem sile, ki se porajajo iz stoletnega občutka manjvrednosti nasproti Zahodu, iz občutka besne maščevalnosti, iz zdolgočasenosti in ignoranstva sredi od vsega sveta zaprtega prostora, iz želje, »da bi se nekaj zgodilo«, kar bi napravilo temu podzavestnemu občutku neugodja konec, in iz nacionalistične želje po osvajanju, po dokazovanju premoči njihovih nacionalnih energij nad ostalim svetom. Vse to smo našli tudi pri hitlerjevski mladini, eno bolj, drugo manj poudarjeno, a sestavine njihove miselnosti so bile iste (s fanatičnim oboževanjem »vodje« vred in s skandiranjem njegovih gesel). Odtod tudi naravnost patološko’ navdušenje teh mladih kitajskih mas nad vsako novo kitajsko atomsko bombo: če je danes kdo na svetu, ki je ne le pripravljen sprožiti atomsko vojno, ampak si jo naravnost želi, so to ti mladi kitajski fanatiki. BOMBO POTREBUJEJO ZA URESNIČENJE SVOJIH NAMENOV Zato jih je nevarno podcenjevati, kakor dela to Amerika. Najprej ni verjela v sposobnost Kitajcev, da si izdelajo atomsko bombo. In zdaj ne verjame, da so sposobni pahniti svet v tretjo svetovno in če le mogoče atomsko vojno. Toda to je največja (Nadaljevanje na 9. strani) Boris Kraigher se je smrtno ponesrečil RADIO TRST A • NEDELJA, 8. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkvc v Rojanu; 10.15 Poslušali boste. . . Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »V puščavi in goščavi«. Roman, napisal Henrih Sien-kiewicz, prevedel France Vodnik, za radk» dramatiziral Jožko Lukeš. Prvi del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 15.30 »Prihod svetih treh kraljev«. Drama v treh dejanjih, napisal Alessandro Adimari, iprevod in priredba Martina Jevnikarja. Igra RO, režira Stana Kopitar; 17.15 Obisk v diskoteki; 18.30 Obletnica meseca: »Ob 80-letnici smrti Frana Erjavca«; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: V starih časih: »Buh dej srječuo v nuovem lejti«; 22.20 Ruske popovke. • PONEDELJEK, 9. januarja, ob: 11.40 Radio za šole — oddaja za srednjo šolo; 12.10 Brali smo za vas; 13.30 Priljubljene melodije; 17.25 Radio za šole — oddaja za srednjo šolo; 18.00 Odvetnik za vsaikogar, pravna posvotovalica; 19.10 Sveta brata Ciril in Metod, apostola Slovencev: (2) Jože Mar-kuža: »Oris življenja in dela svetih bratov«; 21.00 Sodobne črtice in novele: Elio Bartolini: »Razgovor« ; 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir. Alojz Srebotnjak: Sonatina. Izvajata violinist Dejan Bravničar in pianist Leon Engelman. • TOREK, 10. januarja, ob: 11.50 Popevke treh rodov; 12.00 Lelja Rehar: V starih časih. 17.20 Italijanščina po radiu: ; 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst. Pianist Gabrijel Pisani. Marij Kogoj: Skica — Karol Pahor: Arabeske — Vladimir Lovec: Tri groteske; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Giacomo Puccini: »Plašč«, operna enodejanka; Modest Mussorgsky: »Poroka«, operna enodejanka. • SREDA, 11. januarja, ob: 11.40 Radio za šole. — oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 17.25 Radio za šole — oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.10 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar: 19.25 Moški komorni zbor iz Celja; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.00) Misli in nazori. • ČETRTEK, 12. januarja, ob: 11.50 Trije glasovi, trije slogi; 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Glasba za vaš transistor; 19.05 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krar sulja Simoniti; 20.35 »Dekliški zavod«. Detektivka, napisal Roberto Cortese, prevedel Mariin Jevnikar; 22.45 Slovenski solisti. Orftlavec Humbert Bergant, Johann Sebastjan Bach: Trije korali; 23.00 Glasba za lahko noč. • PETEK, 13. januarja, ob: 11.40 Radio za šole — oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol; 12.00 Med tržnimi stojnicami; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.25 Radio za šole — oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol; 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.30 Slavni solisti v Trstu; 19.10 Moj prosti čas; 20.35 Koncert operne glasbe; 22.45 Magija glasbil v jazzu. • SOBOTA. .14. januarja, ob: 1.150 Vokalni ansambli; 12.10 Tržaške ulice in trpi. pripravil Lojze Tul; 13.30 Semenj ološč; 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravi! Dušan Jakomin; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste: 16.20 Pregled italijanske dramatike; 17.70 Skala in ladia — komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 17.30 Jutršnji solisti; Pianist Tadej Jakopič, saksofonist Jernej Soban, učenca glasbene šole »Fran šlurm« iz Siške-Bežigrarla in otroški zbor osnovn« šole s Tmovepa v Ljubljani. Snremna beseda Gojmira Dcm.šaria: 18 30 Retrospektiva jazza, nripravil Sergio Portalconi: 19.10 Družinsiki obzornik: »Razcrovor, osnovno sredstvo vzgoje«; 20.35 Teden v Italija; Vokalni oktet »Planika« iz Gorice; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča; 21.30 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 8. januarja, nedelja: Maks, Severin 9. januarja, ponedeljek: Julijan, Lija 10. januarja, torek: Gregor, Pavel 11. januarja, sreda: Pavlin, Božidar 12. januarja, četrtek: Tatjana, Ernest 13. januarja, petek: Veronika, Vera 14. januarja, sobota: Srečko, Feliks Pri avtomobilski nesreči na cesti Zagreb-Beograd, in sicer v bližini Sremske Mitroviče, je v sredo zjutraj našel smrt Boris Kraigher, eden najbolj znanih slovenskih politikov v povojni dobi. Skupaj z njim se je smrtno ponesrečil tudi njegov starejši sin Janez, medtem ko je mlajši sin Marko bil hujše poškodovan, a je zdaj izven nevarnosti za življenje. Kraigherjevi so se z avtomobilom vračali iz Ljubljane v Beograd, zaradi poledice pa je avto zašel s ceste in je z vso silo treščil v obcestno drevo. Nenadna tragična smrt Borisa Kraigherja pomeni hudo izgubo za jugoslovansko in zlasti slovensko politično življenje, saj je bil pokojnik dolga leta eden njegovih najvišjih predstavnikov. Boris Kraigher se je rodil leta 1914 v Gradišču pri Mariboru. Po končani gimnaziji se je vpisal na tehnično fakulteto in se hkrati vključil v tedanje komunistične študentovske organizacije, v katerih je kmalu zavzel vodilna mesta. Zaradi svojega političnega delovanja je bil obsojen na dve leti in pol ječe, ki jih je prebil v Sremski Mitroviči. Po napadu na Jugosla-v*jo leta 1941 je bil med glavnimi organizatorji in voditelji Osvobodilne fronte. Nekaj mesecev je bil interniran v taborišču Gonars, od koder se mu je posrečilo zbežati in se pridružiti partizanskim enotam na Primorskem. Od septembra 1944, ko je postal sekretar PK KPS za Slovensko Primorje, je ime Borisa Kraigherja bilo več časa povezano s političnim dogajanjem na Primorskem, saj je bil med drugim po osvoboditvi tudi sekretar komunistične partije Julijske krajine. Po povratku v Ljubljano je bil več let minister za notranje zadeve in nato do leta 1963 predsednik slovenske vlade. Tedaj je postal član zvezne vlade v Beogradu in predsednik komisije za gospodarstvo. Prav te dni pa se je govorilo, da bi moral postati predsednik zvezne vlade in tako zamenjati Petra Stamboliča. Milovana Djilasa, enega izmed nekdanjih najožjih Titov:h sodelavcev med vojno, ki pa se je potem postavil proti uradni partijski in vladni liniji, so 31. dec. izpustili iz ječe v Sremski Mitroviči. Obsojen je bil na osem let in osem mesecev ječe. Presedel je že štiri leta in osem mesecev. Kot znano, je imel Djilas v povojnem času zelo visoke funkcije v partiji in v vladi, a je nato prelomil z vodilno plastjo v Jugoslaviji z vrsto kritičnih člankov, ki so ga stali njegove funkcije in prostost. Najprej je odstopil od takratne partijske lin-ije, nato pa je objavil v tujini knjigo »Novi razred«, v kateri je odkrito napadel jugoslovanski režim. Končno je s knjigo »Razgovori s Stalinom« ponovno razdražil partijske in vladne kroge. Obsojen je bil na omenjeno dolgo zaporno kazen. Obsodba je bila posebno ostra zato, ker je po njihovem mnenju Djilas v knjigi »Razgovori s Stalinom« izdal državne tajnosti, katere je zvedel v razdobju 1944-1949, ko je bil minister in podpredsednik zvezne vlade. že iz njegovega življenjepisa izhaja, da je bil Boris Kraigher sposoben politik. Kdor od Primorcev ga je od blizu poznal, pa ve, da je bil zelo občutljiv tudi za manjšinska vprašanja in se zanje odločno zavzemal, pri čemer je upošteval stališča in predloge tudi tistih zamejskih Slovencev, ki niso bili njegovega svetovnega nazora. Z njegovo prerano smrtjo smo zato zamejski Slovenci zgubili prijatelja in odločnega zagovornika. Ob nenadni smrti Borisa Kraigherja in sina izražam njegovi družini najsrčnejše sožalje. Dr. ENGELBERT BESEDNJAK OBMEJNE OLAJŠAVE Jugoslovanska narodna banka je izdala nova določila o prenašanju valute čez mejo. Nove olajšave, ki bodo stopile v veljavo s prvim januarjem dovoljujejo prenašati tudi bankovce po tisoč dinarjev, kar doslej ni bilo dovoljeno. Vsota pa ostane še vedno ista, to se pravi 5 tisoč dinarjev za jugoslovanske državljane pri izhodu in s potnim listom. Druga olajšava velja za vhod vseh tujih turistov v Jugoslavijo. S prvim januarjem ne bo več potreben vizum za vse inozemske turiste. Italijanskih državljanov se to ne tiče, ker je zanje vizum že sedaj ukinjen. Ima pa pomen za državljane mnogih zahodnih držav, ki prihajajo kot turisti v Jugoslavijo. Zanjo pa je to seveda še bolj koristno, ker dobi od mednarodnega turizma visoke dobičke. Leta 1965 je obiskalo Jugoslavijo 8 milijonov tujcev; devizni dohodek je znašal 150 milijonov dolarjev. V letošnjih prvih devetih mesecih je pa prišlo v državo že 14 milijonov tujccv, ki so prinesli 150 milijonov dolarjev. Mednarodni turizem je torej važna bilančna postavka za Jugoslavijo. Djilasa so izpustili v času, ko jugoslovanska vlada misl?, da je zadosti močna, tako da ji ni treba uvesti kazenskega postopka proti Rankoviču, bivšemu podpredsedniku vlade, ki so ga pred pol leta odstavili. Tuji opazovavci menijo, da je logično, da so izpustili Djilasa, glede na odločitev vlade, da ne bo uvedla sodne preiskave proti Rankoviču in njegovim pajdašem. Nekaj ur potem, ko je bilo naznanjeno, da bodo izpustili iz ječe Milovana Djilasa, so izpustili iz zapora tudi dva sodelavca Mihajla Mihajlova, To sta slikar Leonid Šejka in bivši nameščenec Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Zagrebu Daniel Ivin. Z Mihajlovom in s tema dvema vred so aretirali, kot znano, tudi Marjana Batiniča, Predraga Rističa in Franja Ženka. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 telefon 29-477 ®iitas spet zunaj Maks Jeza Noč svetih treh kraljev (Odlomek) Ko je zapadel sneg in so se zvrstili prazniki, so si otroci poveznili kaipe na ušesa, vzeli šibe in šli od hiše do kiše tepeškait. Tisti dan je bil Valent v gozdu. Za tepešikarje se ni niti zmenil. Toda Listo noč pred Tremi kralji se. je z Tonatom in Juljusom odpravil pet. Bila je mrzla zimska noč, nebo je bilo nizko nad snegom, zvezde so živo mežikale. Po škripajoči gazi so jih spremljale božične vonjave, pasji lajež in medli soj zvezde, 'ki jo je nosil Juljus, na visokem snegu. Korakali so molče drug za drugim, Valent se je trudi), da bi ju dohajal. Prvo so zapeli pri organistu. Petje mu je močno ugajalo. Ker pa ga je bolel zob, je bil slabe, volje, vendar jih je po- vabil v hišo, kjer jiiim je njegova žena postregla s potico. Ko je organist sedel za klavir, je na zoib pozabil. Lotevala sc jih je že dobra volja, Tona je vriskal in skakal, zato jih je morala dvigniti in odpraviti dalje stara ura s kukavico, ki je odbila deset. Pri bajtarju Vnuku so pogledali skozi okno. Starca sta ob priviti petrolejki sedela za pečjo in molila — vse je bilo 'tako smešno majčkeno in drobno, le sence so bile velike. Ker ju niso hoteli motiti, so se odpravili dalje. Mesar Kojc je prišel na prag; odrezal jim je lep kos klobase in jim dal še nekaj drobiža, pek jim je prinesel svežih žemelj, trgovec Školiber pa jim je vrgel v sneg nekaj pesti rožičev in fig. Ko je odprl okno, so videli v razsvetljeni sobi veliko božično drevo, ki je segalo skoraj do stropa. Kmet Pavlinič se je potuhnil. Ko so odpeli, ni bilo nikogar k oknu. da bi jih obdaril, zato so mu sneli leso in jo odnesli v potok. Pri Čukovih so počakali pod oknom, da so odmolili. Tako so preramali vso vas in doživeli, da so jih reveži prijazneje sprejeli kot bogatini. Videti je. bilo, da jim je njihova pesem nekaj pomenjala, kajti bili so veseli, odpirali so jim vrata in jim postregli, kakor so pač vedeli in znali. Vrnili so se v Roboto in pri Lorbarju so vstopili. Tu je bil Tona doma. Oče, stari Lorbar, je bil, odkar so ljudje pomnili, vdovec. Bil je star kol svet, droban in sključen v dve gube.. On in sin sta se preživljala z beračenjem. Koče, v kateri sta prebivala, nista nikoli popraviJaln. Plotovi so segnili, streha se je. poveznila skoraj do tal. Lorbar je bil nekak starešina vseh beračev, ki so našli pri njem streho in ognjišče, kadarkoli so se oglasili. Izpraznili so torbe in ugasnili zvezdo. Nizka soba s poteptanim tlom in lesenim stropom je bila zakajena in polna ljudi. Krog peči so sedeli stari Lorbar, Meznarič, Bogdanovič in stoperški Cajnar. Kadili so pipe, pljuvali, pili žganje in se prepirali. Valent, Tona in Juljus so sedli za mizo ih izpraznili žepe in torbe ter začeli preštevati in si deliti, kar so nabrali. Valent je bil najmlajši, a znal je najbolje šteti in tako sta Tona in Juljus prepustila njemu, da je preštel in razdelil kupček drobiža na tri enake. dele. Nato je prišlo na vrsto vse drugo. Nori Tona je željno zasadil zobe v prvi kos belega kruha, ki je odpadel nanj. Potem so šli sedet na peč in toplota je kmalu pregnala vso preinrlost iz njih, a prevzeta jih je zaspanost. Prvi je zakinkal Tona, nato se je Juljus nasionuil z glavo nazaj na zid in zadremal z odprtimi usti. Valent je poslušal berače, ki so se hripavo pogovarjali, kaj stoji zapisano v črnih bukvah o vsem hudem, ki še čaka ljudi, o kugah, lakoti in vojskah pa o sodnem dnevu. »Čudno, da nisem še nikoli videl teh črnih bukev«, je pomislil. Toda prišlo mu je na um, da jih stari Lorbar gotovo dobro skriva. Morda mu jih nori Tona za nagrado kdaj izmakne, da bo lahko za hip pokukal vanje in zvedel za skrivnosti. Potem pa so se začeli glasovi odmikati, bilo je, kakor da prihajajo iz velike daljave in da govore čisto drugi, neznani ljudje in bajajo čudne povesti, o katerih si ni bil na jasnem, če so resnica ali sanje. Nato pa je zaspal tudi on. Berači pa so bajali naprej, napovedovali svetu božjo kaštigo in vzdihovali. Zunaj v zvezdnati noči so lajali psi in na okencih so se delale ledene rože. ff Cerkvica na Jezeru pozimi Foto Magajna Astrološko-politični pregled za 1.1967 Že pri bpžnom pogledu na horoskop za leto 1967 nam takoj padejo v oči nekater zelo neugodne konstelacije. Zaradi opozicije Saturna v 6 polju (Domus aegrmdum) nasproti Uranu in Plutonu v 12 polju (Domus inimiooium, captivitatuim) lahko pričakujemo velike nevarnosti za ves svet. Te napetosti pa ne zadevajo de vzhodne Azije in vzhodnih dežel Sredozemlja (Iran, Turčija, arabske dežele) ampak v večji ali manjši meri tudi zahodno Evropo. Mars, ki stoji v 1 polju (Domus vitae) in je obenem vladar leta, kaže na prepire, in na vojno; poleg tega ima svoj domicil v nasprotnem, tj. 7 polju (Polje sovraštev, nasprostev in zavezništva), zato bo prišlo do resnih sporov v NATO in med drugimi zavezniki. Sonce, ki je simbol vladajočih, se nahaja v zelo slabem aspektu (kvadratu) z vojnim planetom Marsom, kar bo povzročilo razdražljivosti državnih poglavarjev; zato česar bo tudi volja do vojne toliko večja. Planet miru Jupiter se nahaja v 10. polju (Domus regia, praelaturae, dignitatum) in itvori zelo ugoden aspekt z Uranom (sextil) in s Saturnom (trigon). Zaradi tega lahko pričakujemo večja pomirjevalna prizadevanja s strani Francije za pre- prečitev vojne, v zahodni Evropi. Neptun v 2 polju (Domus substantiae) kaež na negotove denarne in borzne razmere in na nečiste spletke na trgu kapitala. Spomladanski svetovni horoskop v bistvu potrjuje prognoze, novoletnega horoskopa. Opozicija Uran: Sonce kaže na državne prevrate. Sonce v Lrigonu z Luno in Jupitrom še kropi to tendenco: prišlo bo do zamenjave vlad velikih sil in državna vodstva bodo prevzeli ljudje, ki bodo vladali v mirnejšo roko. Prav tako zasledimo v tem horoskopu tendenco, ki še vedno kaže na nesoglasja med zavezniki v NATO, po drugi strani pa ne bodo komunistične dežele, pridobile večji vpliv na zahodnoevropsko politiko. Skupna slika obeh horoskopov kaže torej vojno, revolucijo in nevihtno ozračje po vsem svetu, zaradi česar bodo tudi še naslednja leta prinesla mnoge nevarnosti. V horoskopu za leto 1968 so sicer vojne tendence omiljene, vendar pa v vzhodnih državah še ne bo miru; zaradi prevratov zna biti zelo prizadeta tudi Sovjetska zveza in druge vzhodnoevropske. države. (Nadaljevanje na 9. strani) _ Pokristjanjenje Slovencev______ Tudi v Avstriji poznajo seveda krofe pod imenom Krapfen, vendar je bolj verjetno, da so Avstrijci sprejeli zanje slovenski izraz krapi, kakor da bi si bili Slovenci od njih izposodili njihov izraz. Vsekakor so v Sloveniji krapi izrazito ljudsko pecivo, ki ga zamesijo in spražijo v masti samo ob določenih priložnostih, kakor npr. za pust, medtem ko je v Avstriji to čisto navaden slaščičarski izdelek. Zato je z etnografskega stališča mnogo verjetneje, da je izvor krapov, »krapičev« ali »krofov« (ta izraz pa je gotovo izposojen od Nemcev) v Sloveniji. To je tembolj verjetno, ker poznajo Slovenci tudi več vrst tega peciva, na Štajerskem npr. »treske« (trske), na Primorskem »miške«, na Kranjskem »flancate« in »bobe« itd. Beseda bider (z maslom zamesen bel kruh, kot ga pečejo na Štajerskem) pride najbrž iz staroskandinavske besede betri ali iz novejšega izraza battre — boljši: torej boljši kruh, ne pa iz zgornještajerskega izraza »Wider«, kot so menili nekateri slovenski I jezikoslovci, kajti bider ima tako določen po-1 men, ki ga v besedi VVider ni najti.' To daje | sklepati, da je Wider izposojenka iz slovenščine in da gre v resnici za popačen izraz bider. To dokazuje tudi dejstvo, da je izraz znan samo na Gornjem Štajerskem, torej samo blizu slovenskega etničnega ozemlja, ki pa je segalo v nekdanjih časih tudi na Gornje Štajersko, tako da je celo možno, da se je ohranil tam še iz tistih časov. Ker paj slovenski jezikoslovci niso upoštevali, da je bider izraz, ki so ga prinesli Slovenci iz svoje skandinavske pradomovine, in se jim tudi ni zdel »slovanski«, so ga proglasili za izposojenko iz »VVider«. Sploh je precej staroslovenskih izrazov za jedi, posebno za močnate, prešlo v sosedne jezike, v nemščino, italijanščino itd. Nedvomno je tudi beseda »pinca« za bel kruh, kot ga pečejo na Tržaškem za praznike (najbrž izvira od škedenjskih krušaric), skandinavskega izvora. Lahko je prišla iz staro-nordijske besede pund (izg. pund), ki po- meni funt (mero), morda zato, ker so porabili za pinco en funt bele moke. Marsikje na Slovenskem je še vedno v rabi mera »pint« (približno pol litra), zlasti za semenje in zrnje. Možno pa je tudi, da izhaja pinca iz 1 slaronordijske besede pung (izg. pung), ki pomeni mošnjo, culo (punkeljl), ker je pač približno lake oblike, toda to je manj verjetno. Beseda meso pride gotovo iz skandinavske besede mat - jed ali meso, beseda mast pa iz pridevnika mat-stinn, ki pomeni masten ali dobesedno mastno meso (mat-meso, stinn-masten). Besede matstinn sicer ne najdemo več v nordijskih slovarjih, pač pa lahko sklepamo, da je nekdaj obstojala bodisi kot pridevnik bodisi kot izraz za mastno meso. Najdemo pa seveda besedi mat in stinn. Zelje pride iz besede sur (kislo). Syra pa je pomenilo kislo mleko in sir še danes pravijo na Štajerskem skuti., Zanimivo pa je, da pravijo tam smetani vrhnje, medtem ko je knjižni slovenski izraz smetana mnogo bliže skandinavski besedi za smetano — smor. INadaljevanje na 8. strani) *J 'T'ižctb Is i*ij it ------- Pogajanja na mrtvi točki Vse kaže, da so pogajanja med strankami leve sredine in Slov. skupnostjo za sestavo tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta obtičala na mrtvi točki. Zadnji sestanek je bil pred božičnimi prazniki, a razgovori niso dosegli nobenega uspeha. Kamen spotike je, kot se zdi, ponovna izvolitev socialističnega odbornika Dušana Hreščaka, čemur republikanci odločno nasprotujejo, medtem ko socialist;! vztrajajo na njegovi kandidaturi, češ da gre za izrazito politično vprašanje, ker dokazuje, kako socialistična stranka vodi demokratično politiko do slovenske manjšine. Republikanci so med pogajanji večkrat poudarili, da ne nasprotujejo vključitvi Slovencev v občinski odbor, a da so proti izvolitvi Hreščaka zaradi njegove »totalitarne preteklosti«. Socialisti so seveda odločno zavrnili to razlago ter jasno poudarili, da za vsakega člana socialistične stranke in zato tudi za Hreščaka jamči celotna stranka, ki je danes vladna stranka in ima podpredsednika vlade ter številne ministre. Tudi demokristjani zavračajo argumente republikancev, medtem ko predstavniki Slov. skupnosti izjavljajo, da ima vsaka skupina polno pravico, da kandidira za odbornika kateregakoli svojega predstavnika, ker je to njeno notranje vprašanje. Stališče republikancev je zares nesprejemljivo in mora biti zato le pretveza, za katero se skrivajo druge stvari. Ena teh je najbrž dejstvo, da so se republikanci na zadnjih volitvah nekoliko okrepili prav zaradi »Hreščakove afere« in prejeli nekaj glasov iz tistih sredinsko-levih krogov, ki so nasedlji gonji, katero so svoj čas sprožili Piccolo, Lega Nazionale, Vita Nuova itd. Če bi republikanci danes pristali na Hreščakovo izvolitev, bi najbrž te glasove zgubili; od tod torej nasprotovanje njegovi kandidaturi za odbornika. Se bo ta ovira premagala? To najbrž ni odvisno le od republikancev, temveč tudi in predvsem od demokristjanov, med katerimi so, kot vse kaže, nastale v tej zvezi nove težave. Vita Nuova, glasilo, ki je zelo blizu tržaške kurije, je med pogajanji objavilo oster napad na politično tajništvo Kršč. demokracije ter ga posvarilo, da so tokrat tržaški katoličani s studom glasovali za krščanskodemokratsko stranko in bi se od te lekcije njeno tajništvo moralo naučiti, da je njegova politična linija zgrešena. Na ta napad je s pismom urednpštvu odgovoril politični tajnik Botteri, ki je med drugim ugotovil, da se Vita Nuova v bistvu V petek, 6. januarja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški). V soboto, 7. januarja ob 20. uri (dijaški abonma). V nedeljo, 8. januarja ob 16. uri zavzema za koalicijo med demokristjani in Tberalnacionalisti, se pravi za staro reakcionarno politiko, ki je povzročila že toli ko nesreč tukajšnjim krajem prav zaradi svojega protiljudskega 'in protislovenskega značaja. Kot smo zvedeli, je Svet Slov. skupnosti te dni poslal vodstvom sredinsko - levih strank pismo, v katerem med drugim sporoča, da se njegovi zastopniki ne bodo udeležili novih pogajanj, če se prej ne razčistijo vprašanja, ki so prejudicialnega zna* čaja in se tičejo določenih važnih zahtev v korist slovenske manjšine. Stanje je torej precej zapleteno in danes še nič ne kaže, da se bo v kratkem razvozlalo. •--- NE DOPUSTIMO NOVIH RAZLASTITEV! Med prebivalstvom Doline in Boljunca še vedno vlada zaskrbljenost zaradi napovedane razširitve področja Industrijske ustanove (EPIT). Ta razširitev naj bi zajela tudi naseljena področja v sami Dolini do Zaboljunca. Kot znano, je Slovenska skupnost odločno protestirala proti nameravanim razlastitvam in pozvala druge stranke in organizacije, naj se pridružijo akciji za zaščito koristi prizadetega prebivalstva. Čudimo se, da ta poziv ni našel odmeva, čeprav je zaskrbljenost prebivalstva čedalje večja. Izvedeli smo, da Slov. skupnost kljub pa sivnosti drugih strank in ustanov, odločno vztraja pri naporih, da ne pride do razširitve področja Industrijske ustanove, ker se zaveda, da bi razlastitve usodno prizadele številne družine. Te bi namreč izgubile lastne domove in vsakdanji vir dohodkov, kar velja zlasti za tiste družine, ki so sl še pred kratkim zgradile lastne hiše v Dolini in Boljuncu. Zato želimo in pričakujemo, da bodo napori Slov. skupnosti v prizadevanju za zaščito osnovnih pravic in koristi prebivalstva Doline in Boljunca, kljub raznim težavam in pasivnosti drugih organizacij, uspešni. Nabrežina: ZA GRADNJO TELOVADNICE Občinski odbor je na eni zadnjih sej razpravljal o vprašanju športnih naprav v občini in ugotovil, da so odločno nezadostna. Na osnovi posebnega deželnega zakona je občinska uprava že septembra zaprosila za deželni prispevek, ki bi omogočil, da se športno igrišče v Nabrežini primerno razširi in preuredi, tako da bi ustrezalo vsem športnim predpisom. Ta dela bi stala 10 milijonov lir. Na zadnji seji pa je odbor sklenil, da bo pripravil vse, kar je potrebno, da se zgradi primerna telovadnica, ki bi služila tako za potrebe srednje šole kot za potrebe športnih društev. Za izvedbo tega načrta je potrebnih kakih 30 milijonov lir. Tudi v tem primeru namerava občinska uprava izkoristiti ugodnosti posebnega deželnega zakona. Že občinski proračun tega leta pa bo predvideval posebno postavko za uresničitev pomembne zamisli. ČESTITAMO G. Gregorju Pertoitu, radijskemu napovedovalcu, in ženi rojeni Terčonovi v Nabrežini se je rodil 7. dec. sinček Miklavž in razveselil sestrico, ker ne bo več sama. Čestitamo. V nedeljo, 8. januarja 1967, bo ob 16. uri v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu KONCERT BOŽIČNIH PESMI Koncert prireja in izvaja Zveza cerkvenih pevskih zborov. IŠČEMO VAJENCA Vodovodni inštalater VRABEC RINALDO ul. Molino a Vapore, išče vajenca od 14. leta dalje. Tel. 94-263 NASE SOŽALJE Tik pred božičnimi prazniki je v Trstu umrl g. Ljubo Volčič, znani slovenski tržaški gospodarstvenik. Gospe, vdovi, sinovoma Mitji in Aljoši izrekamo ob itej izgubi globoko občuteno sožalje. »DOM« V Vidmu je izšel pred prazniki nov verski list pod zgornjim naslovom. Kot podnaslov nosi oznako »Bollettino interparroc-chiale« ter je pisan večinoma v slovenščini. V zaglavju je napisan letnik XXXIX, št. 12 in v oklepaju številka 1., kar pomeni, da je »Dom« slovenska (delna) izdaja škofijskega lista, namenjena faram Beneške Slovenije in Kanalske doline. Ta namen potrjuje tudi omemba na koncu zadnjega stolpca: Bollettino Parrocchiale — Edi/Ioni Valli del Natisone. Kot odgovorni urednik je podpisan duhovnik Celso Don. Uvodna beseda govori o potrebi »Doma« najprej za izseljence, ki naj jih poveže z domačijo in cerkvijo. »Dom« se pa imenuje zato, ker pomeni tudi družino in domačo zemljo. Razširil naj bi se od Stare gore do Svetih Višarij, ker da sta »največji svetišči slovenske Benečije«. Uvodnik tudi razlaga »Zakaj v našem jeziku?« ker tako govorimo v naših družinah in je naš materin jezik. Sledijo voščila in drobiž, deloma tudi v italijanščini. Dve strani sta pa odmerjeni novicam iz slovenskih vasi. Na zadnji strani vidimo še slikanico o svetem Frančišku. Veseli nas ta prva številka slovenskega medžupnijskega lista v videmski škofiji. Še bolj bi pa nas, če bi bil popolnoma v rokah slovenske duhovščine, pod škofijskim pokroviteljstvom. Na ta način bi se gotovo dosti zboljšal zlasti jezikovno in tudi vsebinsko. Matajur: ZADNJA NOČ NA VRHU Skupina podjetnih planincev je pripravila zadnji dan leta pravo planinsko silvestrovanje na vrhu Matajurja. Zbralo se jih je več kot osemdeset, ki so v večeru lazili po stezi s prižganimi baklami in laternami proti vrhu. Slikovita je bila pot na vrh do Odrešenikove kapele ob jugoslovansko-ita-lijanski meji. V cerkvici je daroval zahvalno mašo ma-tajurski župnik g. Gujon. Po maši so udeleženci zažgali velikansko grmado in spuščali rakete, da se je videlo po gornjih so- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANDREJ SHUSTER DRABOSNJAK BRUNO HARTMAN TA SVETI DAN — VESELI DAN IGRA O SLOVENSKEM BOŽIČU Scena: ing. VIKTOR MOLKA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Kostumi: ALENKA BARTLOVA Obredni plesi: DR. HENRIK NEUBAUER Režiser: BRANKO GOMBAČ ŽUPANOVA VOŠČILA Za Novo leto je goriški župan Martina naslovi'1 na svoje občane novoletni pozdrav.1 V njem na kratko omenja prizadevanja občinske uprave za rešitev goriškega gospodarskega življenja na podlagi širokega sodelovanja vseh. Zatrjuje, da se bodo občinski upravniki potrudili za rešitev vseh zadev, ki še tlačijo našo občino. Tak:h neizvedenih načrtov je pa bilo, pripominjamo, v letu 1966 kar precej, ali pa so bili slabo nakazani. Tako na primer mestni regulacijski načrt; dalje, industrijski pas. Ni še prišlo do izpeljave avtoceste Gorica - Vilesse in do povezave med Južno postajo v Gorici in ono v Novi Gorici, kar bi dvignilo trgovinsko dejavnost mesta. Tako smo pa še vedno ob strani mednarodnih trgovinskih izmenjav. Odprto je še vprašanje carinske proste cone. Rešili so je začasno le z obližem podaljšanja za tri leta. Zato se tudi ne more ustanoviti na daljšo dobo kaka nova industrija, ki bi prišla v poštev z olajšavami proste cone. Jz Hannibltn fidlana ških in nadiških dolinah. Proti polnoči so šli matajurski planinci v dolgi procesiji žarečih bakel do planinskega gostišča v Matajurju, kjei; so v veselem razpoloženju pričakali novo leto. Čedad: UREDITEV MALINE Furlanska ustanova za gorsko gospodarstvo se je resno lotila uresničevanja javnih del tudi v vzhodnih gorskih krajih videmske pokrajine. Tu je treba predvsem zgraditi in- popraviti ceste ter urediti hudournike. Gradnja pri cestah iz Cepletišč-Lozac v Sovodnje je že oddana v zakup za ceno 53 milijonov lir. še važnejša pa je ureditev vodnega območja hudournika Maline. Najprej se bodo lotili sistematičnega urejevanja zgornjega in srednjega toka Maline. Na ta način se bodo vsaj deloma preprečile vsakoletne poplave in odnašanje rodovitne zemlje. Za ta prva dela je nakazanih 40 milijonov lir. Pozneje se bo pa uredil celotni hudourniški sistem, kar bo nedvomno v velikansko korist vsemu gospodarstvu teh zaostalih krajev. TrMž: ZA TURIZEM Vsa trbiška okolica živi in ima svoje gospodarske temelje le v določenih panogah. To so predvsem rudarstvo v Rajblju, kovinska industrija v Beli peči, lesna industrija, ki je raztresena po vsej dolini, in le deloma tudi trgovina. Prva gospodarska dejavnost in glavni vir dohodkov bi pa mogel postati za Trbiž in vso Kanalsko dolino primerno razviti turizem. Odbornik za gospodarstvo trbiške občine je zlasti poudarjal te točke na seji novoustanovljene komisije za razvoj turizma v Trbižu. Komisija ima nalogo, dajati nasvete in pobude za tujski promet, pripravljati načrte za turistično in športno dejavnost, iskati finančnih podpor za gostinstvo in podobno. Letos bo pripravljenih tudi več smučarskih prog, za katere bo dala dežela več milijonov lir prispevka. Sicer pa imajo že sedaj izključni dobiček od nje le nekateri izbrani izdelovalci likerjev in sladkarij. Bili so navedeni na občinski seji 12. decembra; to so podjetja: Comar, Culot, Candolinii, Rigonat, Imca in Cohama. Ugodnosti, katere uživajo te tvrdke od prostega pasu, jim krijejo vse stroške za uslužbence. Druge pa nimajo od prostega pasu nič. Vprašanje pravične po-, razdelitve teh ugodnosti spada tudi med nerešene probleme. Dodajmo še, da znaša število nezaposlenih v goriški pokrajini okrog 3300. Med te-mč kaže število 665 mladih ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev, hudo gospodarsko krizo go riške pokrajine. i Ali je prineslo leto 1966 kako izboljšanje slovenskim občanom, o tem pa raje molčimo. Samo to omenimo, da se zaman potegujejo sinovi slovenskih staršev za namestitve v javnih službah, podjetjih ali ura-c’vh, kje smo še z enakopravnostjo sloven-ščine na uradih, na policiji, prefekturi, sodniji in drugje. Vse to in še drugo so tista vprašanja, ki bi se mogla v duhu enakopravnega sodelovanja vseh urediti v splošno korist. Iz vse-ga srca voščimo prizadevnemu županu Mar- j tini — saj je delno tudi slovenske krvi — j da bi jih vsaj v svojem območju mogel rešiti. SESTANEK NA SVETI GORI Prejšnji teden se je zbrala na Sveti gori večja skupina katoliških študentov in ra- j zumnikov iz raznih krajev Italije: iz Gori-1 ce, Milana, Piacenze, Forlija, Lecca. Sestali; so se tudi z enakomislečimi dijaki iz Nove ! Gorice v razgovorih o univerzalnosti Cerkve. Obiskali so tudi semenišče v Vipavi. | Zvečer so se vrnili na Sveto goro, kjer so i v Marijinem svetišču darovali štirje duhov-1 niki raznih narodnosti skupno sv. mašo v j koncilskem duhu. V baziliki so odmevale, božične melodije v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Udeleženci so se odpeljali tudi v Ljubljano. Podobni sestanki katoliških študentovskih skupin bodo tudi v Zagrebu in Beogradu; na dan svetih Treh kraljev pa v Krakovem na Poljskem. ORGELSKI KONCERT V petek, 13. januarja, bo ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku orgelski koncert. Igral bo slovenski organist profesor Hubert Bergant. Na sporedu ima skladbe božičnih melodij iz del klasičnih in sedanjih mojstrov. Vstop je prost. Koncert prireja Zveza katoliške prosvete v Gorici. ŠTEVILO STANOVANJ NARAŠČA HITREJE V goriški pokrajini je prišlo do nenavadnega pojava, da je povečanje števila | stanovanj sorazmerno preseglo povečanje, števila prebivalstva. V štiriletju 1962/1965 so zgradili v goriški in tržiški občini skupno nad 2 tisoč 300 stanovanj, ki imajo v celoti nad deset tisoč sob. V istem času pa se je število prebival-, stva v obeh občinah povečalo samo za 2 tisoč 200 oseb, kar je precej manj od šte-j vila novih stanovanjskih prostorov. UČITELJSKI IZPITI Goriški šolski skrbnik sporoča, da je razpisan na podlagi ministrskih odredb natečaj za učitelje. Pismeni izpiti bodo dne 30. januarja ob osmi uri zjutraj. V goriški pokrajini se je priglasilo okrog 300 kandidatov za ta izpit. Pripominjamo, da to niso posebni izpiti za šole s slovenskim učnim jezikom, ampak splošni. Pevma: NOVO ZVONENJE Za božične praznike je donelo iz lin župne cerkve lepo in močno zvonenje. Ta in oni se je morda začudil krepkim glasovom, ki so se razlegali tja preko Soče do mosta. Vzrok pa je nova električna naprava za avtomatski pogon zvonov. Večina fa-lanov se je potrudila in dal svoj prispevek za kritje stroškov. Vsa čast tistim, ki se zavedajo farnih potreb in tudi kaj žrtvujejo za cerkev in razvoj župnijskega življenja. Na Novega leta dan smo slovesno praznovali god farnega zavetnika svetega Silvestra. Počastili so ga zlasti moški, ker smo jih precej opazili pri cerkvenih opravilih. Rupa-Peč: POGLED NAZAJ Ob začetku novega leta se radi obrnemo nazaj in pregledamo, kako je potekalo življenje v vasi in župniji. Dokaj je bilo dobrega, pa tudi slabega. Toda to pustimo za hrbtom in glejmo z vedrim zaupanjem naprej. Nekaj spodbude nam daje v tem pogledu tudi gibanje prebivalstva v naši župniji. Lansko leto je bilo rojenih 11 otrok; umrlo je pet oseb. Pred oltarjem si je pa obljubilo življenjsko zvestobo dvanajst parov. Napredovanje rojstev v naših krajih je razveseljivo dejstvo. Vidi se, da mladi pari niso samo za prijetno življenje in da s j ne strašijo žrtev in truda z otroki. Želimo, da bi tudi letošnje leto pomnožilo število rojstev. Saj je dobro vzgojena mladina temelj našega obstanka. To bodi iskreno voščilo zavednega in vernega Slovenca vsej naši soseski. ZALOGA DRV. PREMOGA in STAVBNEGA MATERIALA — PLOŠCICE GORICA - TRG CAVOUR, 6 TEL. 34-96 STARI TRG SAJOVIC Oslavje: V VEČNO SLOVO Naši zvonovi so ta teden zvonili v zadnje slovo dobri ženici, vdovi Angeli Jakin z Oslavja. Učakala je 78 let. V njenem življenju ni bilo vse z rožicami postlano. Zgubila je pridnega moža Jožeta, ki je zadnja leta precej trpel. Umrla sta ji tudi dva sinova. Sin Rafael, ugleden zidarski mojster, je tako zgubil v nekaj letih starše in dva brata. Rajno Angelo je spremljalo na zadnji poti dosti sosedov, posebno žene. ČESTITAMO! Dne 24. decembra sta si v šentjakobski cerkvi v Ljubljani obljubila večno zvestobo g. Aljoša 2bo-na iz Mirna pri Gorici in gdč. Petruška Pavletič iz Solkana. Mlademu paru iskreno čestitajo prijatelji ter znanci in mu želijo mnogo sreče v novem življenju. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ta sveti dan - veseli dan66 Na praznik svetega Štefana je Slovensko gledališče prvič igralo igro o slovenskem božiču, kakor jo je napisal koroški bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak, priredil pa Bruno Hartman. Tako iz pasijonskih iger, ki jih je oživel z istim gledališkim ansamlom prof. Mirko Mahnič kot iz božične igre, ki jo je realiziral na odru Branko Gombač, diha religioznost slovenskega človeka, ki je hotel v živih slikah in v razgibanosti dramskih elementov še bolj pristno in nazorno oživiti evangelij učlovečenja. Zato sc zdi, da moramo z enako zavzetostjo in enako globoko pieteto ter z vso resnostjo pristopati tudi k predstavam teh iger, če hočemo biti tolmači resničnega razpoloženja nalili prednikov, ki so prvi igrali te svetopisemske zgodbe. Bruno Hartman je Drabosnjakov kratki tekst vokviril s staro navado slovenske družine, ki jo v pradavnini in potem dolgo v novejši čas, po nekod sploh do danes, z mnogimi božičnimi običaji ustvarjala skrivnostnost svete noči in vnaša’a v slovenske domove obrednost, v kateri je hišni gospodar kot duhovnik blagoslavljal dom in jedila -na mizi, ki jie bila ta večer oltar. Hartman se je z velikim razumevanjem približal staremu besedilu in ga zaokrožil v enovito celoto. Božična igra je kot nalašč za božično razpoloženje. Nič ni v njej novega, vse je že od nekdaj znano. Drabosnjakovo besedilo je lahko mestoma silno preprosto, sikoraj naivno, in vendar to ne moti. Radi ga poslušamo in radi spremljamo legendo svete noči. Tej božični zgodbi je zamislil ing. Viktor Molka zelo lepo prizorišče, -ki daje vtis cerkve nekje na Koroškem s tremi zvoniki. Trodelni prostor pa je razdelil tako. da mu služi srednji za jaslice, sitranska dva pa za gostilničarja in za Heroda. Zelo smotrno je dvignil v vrh stopnice, po katerih se zvrste kolednice, ki s pesmijo spremljajo legendo. Skladatelj Marijan Vodopivec je že za pasijonske igre napisal skladbe, ki so se s svojo narodno noto in s prefinjenim čutom za spremljavo dogajanja naravnost zlile v celoto. Enako je tudi za božično igro napisal glasbo pristnega občutja in sloga. Tudi kostumi po zamisli Alenke Bartlove so dihali enako pristnost, obredni plesi po zamisli Henrika Neubauerja pa so razgibali sicer mono- Branko Gombač. Z velikim posluhom je spremljal dogajanje kot sta si ga zamislila in ga napisala pisatelja in mu je dal prijetno domač slovenski prizvok v nežnosti in preprosti narodnosti, v veselju in skrbi, v veliki zavzetosti in skrbi kakor v otroški veri in vdanosti. Gombač si je sicer zamislil, da bi igravci nekako skušali posnemati nekdanje slovenske diletantske igravce, ko so igrali to igro. Vendar v tem niso bili vsi igravci dosledni. Razen tega so morda nekateri diletanti nekoč bolj. zavzeto in z večjo čustveno predanostjo igrali svoje vloge kot si današnji igravci predstavljajo. Vsekakor se zdi, da bi morda dosegli še večji učinek, ce ne bi težili za nekdanjimi diletanti, ampak bi igrali pač tako kot lahko igra igravec danes to igro. Pri premieri seveda predstava še ni l ila povsem zlita v celoto, kar pa bo režiser brez dvoma dosegel pri naslednjih predstavah. Vendar jc treba reči, da je igra »Ta sveti dan veseli dan« lepa predstava, v kateri nastopa celotni igravst i ansambel gledališča in je v celoti -pristna slika nekdanjega slovenskega igranja in živa slika slovenske davnine. Učinkuje kot narodna pesem in kot preprosta molitev. Le tu in tam mora režija paziti, da predstava v prikazu pristnosti in nekdanje nerodnosti, ne zdrsne v rahel posmeh. V tem bi bila velika škoda, ker bi s tem podrla lepoto Povzemanje pristnosti in nerodnosti pa sta zelo biizu smešnega. Vsi igravci so z vso zavzetostjo skušali najbolje odigrati svoje vloge. Igra bo za ta božični čas tržaškemu občinstvu nudila prijetno in lepo doživetje. J- SPOROČILO RAI-A RADIJSKIM NAROČNIKOM Tržaški sedež RAI obvešča svoje radijske po- slušalce, da so v četrtek 22. dec. začeli delovati pri televizijskem in ultrakratkovalovnem oddajnem središču na Banskem hribu (Monic Belvedere) novi radijski ultrakratkovalovni oddajniki Trst I, Trst II, Trst III, in Trst IV. Prvi trije nadomeščajo dosedanje naprave srednjevalovnega odajnc-ga središča -na Trsteniku (Monte Radio), medtem ko oddajnik Trst IV omogoča zdaj tudi na Tr- žaškem ultrakratkovalovno sprejemanje slovenskih radijskih sporedov RAI-a, ki jih je doslej krajevno posredoval samo srednjevalovni oddajnik Trsit A. Novi ultrakratkovalovni oddajnik Trst IV oddaja s frekvenco 100,5 Megahertza. Namestitev omenjenih oddajnikov omogoča u-spešno sprejemanje ultrakratkovalovnih prenosov radijskih sporedov vsedržavnih in deželnih omrežij na znatno širšem področju. Ob tej priložnosti je treba -poudariti, da je sprejemanje radijskih sporedov na ultra kratkih valovih (tj. s frekvenčno modulacijo) brez motenj, čisto, z bogatejšim in točnejšim zvokom ter ga zato vsem poslušalcem priporočamo. POPRAVITE! Kljub ponovnim korekturam so se v zadnjo, božično številko še vtihotapile tiskovne napake, ki ponekod motijo smisel besedila. Tako mora stati npr. v pesmi Mirka Kunčiča v sestavku »Slovenski bo žič«-, v 7. verzu prve kitico: ptiča namesto prtiča. Pravilno se torej verz glasi: O, dalja — ko grob, ko oslepelega ptiča perot! Kulturna sezona Nemškega kulturnega instituta v Trstu se bo nadaljevala 13. tega meseca s predavanjem prof. dr. Livia Olivierija, ravnatelja Italijanskega kulturnega instituta v Hamburgu. Predaval bo o Hamburgu kot vratih Nemčije v svet. Predavanja bodo spremljali diapozitivi. Srečanje z odgovornim urednikom dnevnika „Osservatore romano” Pred Božičem je bil v Trstu odgovorni Manzinijem se je razvil zanimiv razgovor urednik vatikanskega dnevnika, dr. Rai- o vlogi katoliškega časnikarja in o proble-ntondo Manzini, v zvezi z ustanovitvijo tr-' mih, ki so v zvezi z urejanjem vatikanske-žaške sekcije Zveze katoliških časnikarjev I ga dnevnega glasila. Dr. Manzini je zlasti (Unione g'-ornalisti cattolici). Ob tej prilož-1 «o,.,H«ril rfa si uredništvo vatikanskem* li- nosti je organiziral g. Dušan Jakomin srečanje med njim in skupino slovenskih katoliških 'ntelektualcev. Srečanje je bilo v nenima i\euuaucijči y certantni kvartet v f-duru. V IIaydnovom slogu (Jarnovič se je rodil v Dubrovniku 1. 1740) pisana skladba je tehnično zahtevna, izvedba pa je bila v vsakem pogledu vzorna. Za tem je nastopil gojenec Jakša Jurjevčič in izvajal na klarinetu Larssonov Concertiino. Tudi ta gojenec je pokazal zavidljivo stopnjo v obvladanju glasbila in čut za estetično tonsko podajanje. finim čustvovanjem. Larsson spada med sedanje norveške skladatelje in se poslužuje modernejših skladateljskih prijemov; ljubi živopisnost glasbenega izražanja. Višek uspeha pa je dosegel ta večer z izvedbo znamenitih Vivaldijevih »Letnih časov« za- violino solo, godalni orkester in čembalo (v tem primeru klavir!). Vivaldi je kolorist po naravi, ki ljubi glasbo s -programskim značajem, kar potrjujejo naslovi nekaterih njegovih skladb. Najizrazitejši v tem pogedu so njegovi »Letni časi«. V ciklusu teh koncertov, ki ilustrirajo štiri SONETE neznanega pesnika, izraža Vivaldi v bogatem nizu slik iz prirode: Prihod pomladi, veselje po gozdih in livadah, kmečki ples, mir v. prirodi, ki ga skali nevihta, enoličnost zimske puščobe itd. Vse te prizore. pričara Vivaldi z živim glasbenim jezikom in doseže prepričevalne učinke. Vivaldi, ki je bil znameniti violinist posveča violinskim deležem vso svojo ustvarjalno moč. V vsakem letnem času nastopi nov solist. Občudovali smo tehnično sposobno in muzikalno poglobljenost violinistov: Aleksandra in Marije Co-benzl, Antuna Vuličeviča in Djordje Trkuljc. Zopet smo doživeli imenitno glasbeno prireditev, za katero so želi vsi solisti, orkester in dirigent Anton Nanut in čembalist Nikolaj Žličar navdušeno priznanje vzradoščenih poslušalcev. K. S. poudaril, da si uredništvo vatikanskega lista želi čimbolj živ in neposreden stik z resničnostjo in z dejanskimi, današnjimi problemi katoliškega sveta in življenja sploh. G. Jakomin mu je že v začetku srečanja poklonil izvode slovenskega katoliškega tiska in dr. Manzini je z zadovoljstvom priznal, da ga je kar obilo. Srečanje je potd-klo v prisrčnem vzdušju in je, upajmo, dalo odgovornemu uredniku uglednega lista nekaj vpogleda v razmere slovenskega katolicizma. 4. ŠTEV. »ZALIVA« Malo pred Božičem je izšla četrta številka tržaške slovenske revije »Zaliv«; uredili so jo Daniela Nedoh, Marko Kravos, Milan Lipovec, Boris Pahor in Igor Tuta. Kot odgovorni urednik je podpisan Milan Lipovec, v ureditvi revije pa se -pozna roka Borisa Pahorja. Ta številka je naravnost presenečenje zaradi svoje izrazite fiziognomije in zaradi jasnih stališč, ki jih je zavzela v nekaterih pogledih, s čimer je učinkovito zanikala očitke o svoji ideološki bledici in neangažiranosti, ki jih je bilo slišati ob prvih številkah. To velja zlasti za Pahorjeve sestavke v tej številki, ki so odločno polemični v službi slovenske narodne misli in hotenja, ne da bi se bil Pahor s tem izneveril svojemu socialističnemu prepričanju. Prostor nam ne dopušča, da bi sc v tej šle« vilki obširneje razpisali o novi številki »Zaliva«. To bomo storili v eni prihodnjih številk. Zaenkrat pa opozarjamo slovensko javnost na aktualnost in zanimivost te četrte številke »Zaliva«, ki se zdi, da jc dokončno upravičila svoje izhajanje in da se je pozitivno vključila v dialog tukajšnjih slovenskih intelektualnih struj. GOSPODARSTVO PRIDOBIVANJE SEMENA HIBRIDNE KORUZE VITAEU Glede velikosti s koruzo posejane površine je Italija v Evropi na 4. mestu, in sicer za Romunijo, Jugoslavijo in Ogrsko, od katerih vsaka poseje letno s koruzo nad 1,1 milijonov ha; po višini pridelka zavzema z 38 milijoni stotov 3. mesto, za Jugoslavijo in Romunijo, po hektarskem donosu 36 stotov pa je na 2. mestu. Najvišjega hektarskega donosa ne javlja nobena imenovanih držav, temveč Avstrija. —• V povojnih letih se je proizvodnja koruze v Italiji zvišala za več kot 40n/o, kar je vpliv hibridnega-križanega semena koruze. Italiji in ostalemu človeštvu so hibridno koruzo darovale ZDA, širiti pa jo je začela UNRRA. Ta je povabila 1. 1946 zastopnike posameznih držav v Ameriko na strokovne tečaje, kjer so ameriški strokovnjaki raztolmačili postopek, ki vodi do hibridne koruze. S pomočjo ameriškega znanstvenega zavoda za ekologijo so določili sorte, katere naj preizkušajo zbrani zastopniki v svojih državah. Italijanski zastopnik Luigi Fe-naroli je dobil nekaj dvanajsteric raznih hibridnih sort — od nekaj stotin pripravljenih —, katere so potem v Italiji preizkušali. V ta namen so organizirali 4 poskusna polja. Uspeh je bil tako odličen, da so delo navdušeno nadaljevali. Leta 1947 je bil poučni tečaj glede hibridne koruze v Bergamu pri tamkajšnji postaji za gojenje koruze. Na tem tečaju so bili izvedenci iz najrazličnejših evropskih držav in bližnjega Orienta. Ti so potem poskrbeli, da se je nova koruzna tehnika hitro širila. Najprej so v Evropi sejali hibridno koruzo, ki je prišla iz Amerike že kot seme. Nato so prihajale iz Amerike samo čiste linije, katere je bilo potrebno v Evropi združiti, da bi dobili seme. Med tem pa so začeli tudi evropski genetiki dobivati čiste linije iz evropskih vrst koruze in s križanjem teh so ustvarili čisto evropsko seme hibridne koruze. Danes v Evropi seje povečini domača hibridna koruza. V Italiji se s pripravljanjem hibridnega semena koruze peča 11 podjetij, vsako pa najmanj s 7 tipi glede zgodnjosti. So tipi, ki rabijo komaj 85 dni za celo dobo od setve do žetve. To so zgodnje sorte. So pa tudi sorte, ki rabijo tudi 160 dni za razvoj in zoritev. To so zelo pozne sorte, ki za naše kraje niso primerne. Med hibridnimi koruzami so v Italiji 3 skupine sort: Okrogla koruza, polzobčata in zobčata. Prva skupina zarodi najmanj, torej da najmanjše pridelke, zato pa je moka primerna tudi za človeško prehrano in te sorte tudi niso tako podvržene škodljivcem živalskega porekla. Največ pridelka se dobi od 3. skupine ali skupine zobčastih, ki so žal bolj podvržene učinku škodljivcev. Glede pridobivanja semena hibridne koruze veljajo pravilniki, ki so bili sestavljeni od FAO ali Mednarodnega urada za kmetijstvo in prehrano in so bili potem odobreni in sprejeti od prizadetih držav. V Italiji so 1. 1965 razmnožili in prodajali seme hibridne koruze od 85 sort, ki so dale v celoti 110.000 stotov semena, pridobljenega na 3.000 ha. Od navedenih 85 sort je bilo 24 hibridov z odprto formulo, kar pomeni, da se lahko ve, iz kakšnih prvin — čistih linij — je nova sorta zgrajena. Glede ostalih 61 je formula zaprta, 1orej neznana, kar pomeni toliko kot da so dotične sorte patentirane, pod zakonsko zaščito. NEMEC POJE’ LETNO 64 KG MESA ; V gospodarskem letu 1965/66 je irriel vsak prebivalec Zahodne Nemčije na razpolago 64 kg mesa, skoraj vsega prireje-nega doma. Največ mesa dobijo Nemcj od pra&ičev. K zgornji količini 64 kg so prispevali' prašiči 33.5 kg, torej več kot polovico. Na drugem mestu so goveda, ki so prispevala 19.6 kg. Tretji deležnik je perutninarstvo; ki je prispevalo 6.3 kg. če seštejemo nave* dene 3 številke, dobimo vsoto 59.4' kg.' čb k tej vsoli prištejemo še sorazmerni delež iz kunčereje, lova in še meso kakšnega »ihaha«, potem ugotovimo, da ima1' Zah, Nemčija možnost kriti z domačo prirej« svojo visoko potrošnjo mesa, brez všakega uvoza iz inozemstva. :irio -j! Nekaj mesa pa Nemci le uvažajo, zlasti iz Danske in Holandije. BARVANJE ČRNEGA VINA J,, Vinopivci hočejo še bolj črno vino, za^o mu moramo dodati barve. Če dodamo barvo prezgodaj, je mlado vino ne zadrži iri jo vrže med drožje. Zato pa lahko barva-mo črna vina komaj po prvem pretakapju, ki bi sedaj moralo biti že izvršeno. ' ‘ ; ,'SV •" V Italiji pa se smejo barvati črna vina sar mo z enocianinom, to je z barvilom, katero izvlečejo iz lupin črnega grozdja. Enocia-nin je ali tekoč ali v prahu. Oba sta dobra. Tekočega potrebujemo navadno 1 liter, en hi vina, onega v prahu p?i 2 do 3 granje na en hi. l'Xj;iqy - ............. ■ • •:--------- -tv:- i • ^ Gnojenje trtam Izdelovavci umetnih gnojil v Italiji so se združili v organizacijo, ki naj ščiti seveda predvsem interese članov, a se briga tudi za kmetijski napredek, zlasti za izdatnejšo porabo umetnih gnojil. V ta namen organizira ta zveza verige poskusov — letos že 3. leto — na ozemlju Treh Be-nečij. Sem spadajo Prava Benečija ali Ve-nezia Euganea s provincami Benetke, Ro-vigo, Vicenza, Trev.iso, Padova, Belluno, Tridentinska Benečija s provincama Tri-dent in Bočen ter Julijska krajina. Za posamezen poskus, ki naj pokaže učinek umetnih gnojil na trte, izberejo večji vinograd in v tem dve parceli, eno s 1000, Narodni parki v Italiji V Italiji so štirje narodni parki, v kate- mejnem ozemlju provinc Bočen, Trident in rih živijo najrazličnejše živali, ne da bi jih človek brez potrebe zalezoval in lovil — seveda z izjemo divjih lovcev. Če je pomanjkanje krme — zlasti v zimskih mesecih — dobijo živali v teh parkih tudi krmo. Zato skrbijo posebni pazniki. V dveh primerih pa se lovi tudi v teh parkih, če ugotovijo pazniki pri divjačini kakšno bolezen, jo omamijo — navadno s posebnim strelivom —, jo pregledajo in če le mogoče zdravijo, če pa je bolezen neozdravljiva in povrh še nalezljiva, tako obolele živali izločijo. 2ivali omamijo tudi v primeru, da hočejo kakšno žival zamenjati ali prodati. Tako je dobila Jugoslavija iz Italije nekaj kozorogov, odstopila pa je nekaj druge divjačine. Največji narodni park v Italiji je v ob- Sondrio. V tem ozemlju je 150 planinskih jezerc, in nad 3800 m visoka gora Ortler. Ustanovljen je bil 1. 1935. Najstarejši narodni park je ob gori Gran Paradiso, ustanovljen 1 1922. Prej je bil tam lovski rezervat savojske kraljevske hiše. Najbolj bogat na divjačini pa je narodni park v Abrucih, kjer živijo prosto tudi medvedi, volkovi in vepri (divji prašiči) ter druga divjačina. Najmanjši in najmlajši narodni park je Monte Circeo, ki je edini ob morju blizu Neapla. Poleg divjačine je v narodnih parkih zaščiteno tudi rastlinstvo (flora). — Najbolj zanimiv narodni park na svetu je velikanski Yellowstone v državi Wyoming (ZDA). '>i n jIv ,w il drugo s 1500 m-’. Eno teh parcel griojijo tako, kot gnojijo navadno v tistem krajii', drugo parcelo pa s trivalentnimi mešanimi gnojili. Seveda naredijo najprej analizo tal, kar pomeni, da najprej'preiščejo vse lastnosti zemlje pod vinogradom in določijo tudi, koliko dušika, fosforne kisline in kalija ter drugih drobnih snovi vsebuje dotična zemlja. Na podlagi teh do-znanj določijo potrebna umetna gnojila in čas ter način gnojenja. 1 i>: <° '\’v Seveda si med letom oziroma med rkfct-jo zapomnijo vse izredne pojave. Pošpbnb skrbno pa se izvrši trgatev in pripniVia ^Vl-na. Iz dosedanjih poskusov je razvidno,' da so poskusne parcele pokazale Vsaj 3O:4O.O0O lir dobička na en ha, pa tudi 230 d6'240 tisoč lir. Izvedenci in kontrolorji teh f)6šku^dv pravijo, da ni potrebno urejati novih' ' Vinogradov za kritje potreb po vinp, marveč da zadostuje vinograde pravilno obdelati, zlasti pognojili, ker se bo proizvodnja prdV gotovo dovolj zvišala. Posebno pažnjo se pa mora posvetiti drobnim snovem — mikroelementom, ki morajo tudi biti v zemlji. •----------------------- V FRANCIJI MANJ ŽITA Lansko leto je Francija razpolagala s 140 milijoni stotov žita, zato je lahko prodala Kitajcem znatno količino zrnja. Lanski pridelek je znatno manjši in ga cenijo na 85 milijonov stotov. Pridelek se je znižal na splošno v celi Franciji, v posameznili okoliših od najmanj 3 do največ 56%. Kljub temu pa ostane nekaj žita za :izvoz, čeprav so Francozi precej močili kru-hojedci. Opomini iz pli>& fiD&toiM/ie uopne m m » 31 iV RUSKEM UJETNIŠTVU. Inž.-J. n. ■■■ Barinja je poklicala Jerino, ki je odnesla vse, kar je bilo na mizi, potem pa prinesla samovar in potrebno. Prekrasen samovar. lzgledalo je, da je srebrn. Bil je velik, ker je držal najbrž več kot 3 litre vode. Barinja je iz neke omare vzela krožnik z nekoliko piškoti. Popil sem kozarec čaja. Pri piškotih pa sem se držal nazaj, ker na mizi jih je bilo malo in mogoče niso imeli drugih. Pojedel pa bi vse in tudi še kaj drugega, ker je bilo večerje oziroma testenin na mleku prav malo več, kot da sem se le omrsnil. Kljub tej mizeriji od večerje je pogovor še nekam tekel. Meni je bilo sitno zato, ker nisem vedel, kaj barinja zna. Jaz pa tudi nisem razumel njene ruščine, ker je najbrž hotela govoriti bolj fino, kot velika dama. Skoraj vsako njeno vprašanje mi je ravnatelj prestavil na nemško. Eno vprašanje je bilo, če mi je Rusija všeč. Odgovoril sem, da je še ne poznam, a da bi mi bila najbrž všeč. Vse je tako veliko. »In pri vas ni tako?« »Ne, pri nas so hribi in doline, ni takih ravnin.« Takrat barinja pravi: »Rasija balšaja strana...« Malo sem počakal, če bo povedala do konca, potem sem vpadel: »Pozdrav Ruri-ku.« Ravnatelj je polovično razumel in vprašal, ali nisem imenoval »Rurika«. Pritrdil sem. Radovedna barinja je hotela izvleči iz mene kaj več o Ruriku in postavila več vprašanj: Kdo je bil Rurik, kdaj je živel in kje sem jaz čital o njem? Sama je najbrž dobro poznala Rurikovo zgodovino, saj je to za šolano Rusinjo naravno. Odgovoril sem, da je Rurik omenjen v naših zgodovinskih knjigah in da je postal prvi ruski knez, čeprav ni bil Rus. Pred približno 1000 leti da so ga Rusi povabili, naj jim pride vladat. Ruski delegati da so takrat rabili besede, kot jih je prej barinja rabila. Ravnatelj je prav dobro tolmačil, barinja je bila zadovoljna in mi rekla »mer-ci«. Možu pa je rekla: »Vot kak zagrani-cej?« (Kako je preko meje?) Beseda »Za-granicej« (tam za mejo) je pojm vsega dobrega, lepega, zanimivega in prijetnega, ki čaka človeka v inozemstvu, lahko pa tudi za skupek vsega grdega, zlega in podlega... Nisem se motil, ko sem pričakoval, da me bosta spraševala oba o narodnosti, o veri, o državni pripadnosti in podobnem. Ker se mi je zdelo, da mi je pri »nablju-datelju« tako lepo uslugo napravil atlas, sem takoj vprašal, če imajo kakšen »atlant«. Ravnatelj ga je takoj prinesel. Odprtega je imel ravno na ruski jugozahodni meji z Galicijo, Bukovino in Romunijo, kjer je bila Brusilova ofenziva. Najprej) sem jim pokazal, kje sem bil ujet. Povedal sem, da smo prvo noč prenočili v Chotinu, katerega je ravnatelj dobro poznal, ker je že bil tam. Chotin pa je bil eden izmed 7 okrajev Besarabske gubernije, kakih 250 km severno od Todoreštija. Kar se pa tiče naših krajev, je bila še najboljša neka karta Srednje Evrope, na kateri sta bila tudi Trst in Benetke. Najprej sem jima raztolmačil avstrijsko-itali-jansko fronto, na kateri je bilo ravno takrat bolj živo (konec junija 1916). Povedal sem jima, da so tam visoke gore, da je teren zelo težak in da tam kavalerija ne more igrati vloge, ker ni ravnin. Barinja takoj pristavi, da bi tisto kmalu razčistili ruski kozaki, če bi bili tam. Nisem se zoperstavil. Nato sem jima pokazal približno, odkod sem doma, kje sem se učil, potem da sem se šolal na Dunaju ... Nikdar še nista nič slišala o Slovencih. Potem sem jima omenil Hrvate in tudi o teh še nista nič slišala. Po imenu pa sta poznala Črnogorce, a sta mislila, da je to milijonski narod. Smejala sta se, ko sem jima povedal, da je odgovoril Nikita, črnogorski knez, italijanskemu poslaniku na vprašanje, ali se ne boji močne Avstrije: »Nas in Rusov je sto milijonov, koga se bom bal?« Vendar jima ni šlo v glavo, da je Črnogorcev komaj četrt milijona. Svetoval sem ravnatelju, naj pogleda v kakšen leksikon. Srbe sta poznala po tem, da so se borili proti Turkom in da so pravoslavni. »In vi ste tudi pravoslaven!« »Ne, jaz sem katolik!«. »Kaj je to, Kolja?« In Kolja (cartalna oblika za Nikolaj) je odgovoril, da je katoliška Cerkev isto kot poljska Cerkev. Barinji ni bilo po godu. »A kakoj avstrijski jezik?« Odgovoril sem, da ni avstrijskega jezika, da pa je mnogo jezikov: nemški, madžarski, češki, slovenski, itd. »A kak eto? Rasija — ruski jazik, Anglija — anglijski jazik, Francuska — francu-ski jazik, Rumunija — rumunski jazik, dolžno to — že bit »Avstrija — avstrijski jazik«. Na atlasu sem pokazal, kje in kakšni narodi živijo v Avstriji in da črez pol države komandirajo Nemci, črez drugo polovico pa Madžari, čeprav so v manjšini, in da bomo s to vojno odpravili te krivice in da bo zato Avstrija razpadla. Ravnatelj je rekel, da govorim tako, kot je govoril neki ruski oficir, po rodu Ceh, ki je prišel na obisk ujetnikov Cehov. Barinja jc migala z glavo, meni pa se je zdelo pozno, spil sem še kozarec čaja in se poslovil. (Dalje) Pokristjanjenje SloVenceV (Nadaljevanje s 3. strani) Slovenske koline so gotovo prastara navada, ki izvira še iz skandinavske pradomovine. Čas kolin je v Sloveniji po starem sredi februarja, v istem času pa so prirejali tudi nekdanji Skandinavci domač praznik s klanjem živine in s pojedinami, iz veselja, da se bliža zima koncu in da postajajo dnevi spet daljši. Beseda koline pa je nedvomno v zvezi s staro nordijsko besedo kolla, ki je pomenila domačo žival brez rogov, torej lahko tudi svinjo. Kolle pa pomeni klati in pride ver-ietno tudi od besede kolla. Končnica ne v besedi koline je najbrž ostanek stare skandinavske besedice nedan (doli), torej potolči (doli) prašiče ali živino brez rogov (klali so tudi konje). Na Štajerskem uporabljajo glagol sharati, kar pomeni, da položijo zaklanega prašiča v nekak podolgovat lesen zaboj, ki mu pravijo trugla (kar pride od skandinavske besede truge — nosila, ker služi trugla za prenašanje krompirja, peska, apna in drugega), in ostrgajo z njega dlako, kar je važno zaradi šunk. Beseda sharati pride seveda od staronordijske besede har — lasje, ali v tem primeru kocine. Da je izraz šunka nordijskega izvora, smo že omenili. Istega izvora pa je tudi sodčku podobna lesena posoda tunka ali tunka, v ka.eri hranijo na Štajerskem najboljše kose od kolin in tudi klobase, vse zalito s svinsko mast;o, da se dobro ohrani. Lep kos mesa ali nekaj klobas potegnejo iz tunke samo ob posebni priložnosti. Staronordijska beseda tunna je pomenila posodo za kubično mero (100 do 200 litrov), v moderni švedščini pa pomeni tunna sod. Ponekod na Slovenskem pravijo tunki tudi kibla, kar pa pride seveda od skandinavskega izraza kubb ali kupa; oba pomenita v bistvu leseno posodo ali votlo drevo. Nedvomno se je ohranilo v zvezi s kolinami še precej starodavnih izrazov, kot npr. jetra. Ta beseda izhaja verjetno iz staronor-dijskih besed eta-jesti in taera-uporabiti, če ni naravnost v zvezi z besedo etari, ki je pomenila požeruha, jedca; oboje pa daje sklepati na to, da so najprej izrezali iz komaj zaklane živali jetra in jih hitro pripravili ter pojedli, kot delajo to še dandanes Beseda žganci je najbrž v zvezi z glagolom gaang (izg gong) v smislu nakapljati, nakopičiti, torej nakopičiti žganec za žgancem. Toda nima pomena, da bi še dalje iskali sorodnost slovenskih izrazov s skandinavskimi, kar zadeva kuhinjo in jedi, kajti pri nadaljnjem iskanju bi jih odkrili še celo vrsto. Med starimi izrazi, ki se nanašajo na slovensko kuhinjo, na opravila v njej, na po- sodo in kuhinjsko orodje ter na jedi, bi veretno komaj našli katerega, ki ni nordijskega izvora. Isto pa velja tudi za ogromno večino drugih opravil in orodij na kmetiji, če bi hoteli navesti vse izraze nordijskega izvora, ki jih še vedno uporabljajo slovenski kmetje v poljedelstvu, v živinoreji, za kmetijsko orodje in za dela na kmetiji, bi morali našteti na stotine in stotine izrazov, kar pa bi presegalo namen te študije, ki hoče samo opozoriti na skandinavski izvor slovenskega naroda in navesti za to samo toliko dokazov, kot se zdi potrebno. Po drugi strani pa bi skandinavsko izrazoslovje na slovenski kmetiji zaslužilo posebno in obširno študijo, na katero — upajmo — ne bo treba dolgo čakati, saj si ni mogoče misliti, da bo ostala slovenska jezikoslovna, zgodovinska in etnografska veda še naprej brezbrižna do teh izredno zanimivih vprašanj, ki so v zvezi z izvorom slovenskega naroda in z njegovo najstarejšo zgodovino ter so že zaradi tega nadvse privlačna. Vsak narod je namreč zainteresiran na svojem izvoru in na svoji preteklosti, kot je to tudi vsak človek, kajti le če si je narod na čistem o svoji preteklosti, se lahko popolnoma osvesti samega sebe in svojega značaja ter lahko uspešno rešuje tudi naloge svoje sedanjosti in se napoti bolj samozavesten v bodočnost. (Dalje) NOVO JEDRO VOJNE NEVARNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) želja rdečih gardistov in najbrž tudi kakega starejšega kitajskega voditelja, verjetno tudi samega Mao Tse Tunga, ki se ima za novega Džingis kana — za poklicanega, da, si osvoji Azijo in jo združi proti »belemu s ve tm. KOMUNISTIČNA GESLA — SAMO PRIPOMOČKI Komunistična gesla pri tem niso drugega kakor goli pripomočki: težko si je misliti, da bi bili Kitajci tako slepo zaverovani v ideje »belih« začetnikov komunizma. Zanje je Mao Tse Tung že davno prerastel vse idejne začetnike komunizma in čim bolj se bo kitajski »komunizem« oddaljeval od svojih evropskih virov, tem ljubše jim bo in tem bolj fanatično si ga bodo prisvajali. Seveda pa pri tem ne bo ostalo dosti od »komunizma«, kot dejansko tudi ni ostalo, celo mnogo manj, kot so pripravljeni priznati sami evropski komunisti s Sovjeti vred. Kajti če bi bili iskreni, bi si morali priznati, da je »rdeča« Kitajska že davno zdrsnila iz komunističnega tabora na svetu in da se giblje zdaj po lastnih zakonih, katerih svetovni komunizem ne more več nadzirati in zavirati, in morda jih tudi ne razume. Toda tako priznanje bi pomenilo priznanje nekega poraza, priznanje velikanskega razočaranja, zato ga nihče ne upa izreči. To pa ne spremeni dejstva, da je danes Mao Tse Tungova Kitajska ne le zunaj svetovnega komunističnega tabora, ampak da vidi v sovjetskem taboru celo svojega prvega nasprotnika, s Katerim se je pripravljena meriti tudi v orožju, ko se ji bo zdelo, da je prišel čas za to. KITAJCI MISLIJO NA VOJNO S SOVJETI Upoštevajoč tako miselnost in tako razpoloženje »rdečih straž« in Mao Tse Tun-gove skupine, ki je premišljeno sprožila ta val, da bi zavrla razvoj kitajske politike v bolj racionalne in odprte strani, se m čuditi, če misli kitajsko vodstvo danes na vojno s Sovjetsko zvezo. Američani res predstavljajo za Kitajce zasovražene zahodnjake, »bele vrage«, toda ti vragi so zanje kot vsi vragi nekoliko abstraktni, medtem ko čutijo pezo Sovjetske zveze takore-koč na vsakem koraku. Sovjetska zveza je tista, k: ima zasedene skoro pol Azije, medtem ko Američani nimajo kolonij v Aziji. Sovjetska zveza ima vključene teritorije, ki jih je že carska Rusija zasedla v srednji in vzhodni Aziji in jih je v veliki meri iz-1 trgala sferi kitajskega imperija. In logično je, da bo novi kitajski imperializem zahteval predvsem teritorialno revizijo v Aziji: zahteval bo od Sovjetske zveze vrnitev ali »osvoboditev« ozemelj, ki so bila nekdaj pod kitajsko oblastjo, tudi če niso etnično k:tajska, in takih, v katerih prebi-, vajo ljudstva mongolske rase. Do vojne med Kitajsko in Sovjetsko zvezo zaradi tega morda še ne bo prišlo tokrat in morda tudi ne v bližnji prihodnosti. Toda da bo nekoč prišlo do nje, je več kot verjetno, razen če se Sovjetska zveza odloči, da se odreče tistim ozemljem brez vojne. Kitajska ima v tem sporu na svoji strani skoro vse prednosti: štirikrat večjo človeško maso, pravico, da se sklicuje na geslo »Azijo Azijcem«, stare pravice do ti- stih ozemelj in verjetnost, da Sovjetska zveza ne bo upala uporabiti v vojni proti njej atomskega orožja, s čimer je ne le v glavnem uravnovešena oborožitev obeh držav, ampak pridejo Kitajci celo v prednost zaradi svojega mnogo večjega števila in večje bližine spornim ozemljem. Vojna med Kitajsko in Sovjetsko zvezo bi trajala morda zelo dolgo in Sovjetska zveza bi imela v njej zelo malo možnosti, da zmaga. VZROK KITAJSKE PASIVNOSTI NASPROTI AMERIČANOM Ravno iz teh razlogov se drži Kitajska tako pasivno nasproti Američanom v Vietnamu. V vojni z Američani bi lahko potegnila kratko zaradi tega, ker še ni pripravljena na atomsko vojskovanje z njimi, po drugi strani pa bi se s tem odločilno oslabila nasproti Sovjetski zvezi. V vojni /. Američani bi tudi v najboljšem primeru ne mogla dokončno zmagati ali izkoristiti svoje zmage, ker ni gospodarica morij in ZDRUŽENE DRŽAVE I/. horoskopa razberemo vojno, ki bo posebno v letih 1967/68 za ZDA pomembna. V letu 1967 sc bo vojna nevarnost za Ameriko povečala; vojna se zna razširiti im ogrožati tudi Bližnji vzhod. Velika možnost je, da pride do zelo napetega stanja med ZDA in Kitajsko, kar bi prav lahko privedlo do tretje svetovne vojne. Tudi v ZDA samih zna priti v poletju do nemirov, ker se bo vojna v Vietnamu še nadaljevala, in 'tudi vprašanje črncev še ne bo rešeno. Zaradi bolezni bo moral zelo verjetno preds. Johnson odstopiti in prepustili državne posle, podpreds. Humphreyu. V jeseni je pričakovati smrt neke ugledne osebnosti. SOVJETSKA ZVEZA Za polovico leta predvideva horoskop dokaj mirno obdobje. V avgustu pa se začenjajo pojavljati prvi kritični aspekti. V jeseni bo državno vodstvo doživelo velike napade, ki znajo privesti do vladne krize. Vlada sc bo morala boriti prati notranjim sovražnikom, pa tudi nesreče in elementarne katastrofe bodo nemalo prizadele vlado. Vendar pa sc bo položaj od konca septembra dalje (razen novembra, ko nastopi zopett kritično razdobje) na splošno izboljšal in uravnovesil. Iz osnovnega horoskopa SZ pa vendar razberemo kritične aspekte že v drugi polovici aprila, ki zadevajo odnose z inozemstvom. Za ministrskega predsednika Kosigina je zelo ugoden februar, kar se tiče zunanjepolitičnih vprašanj. Jesenski meseci pa mu bodo prinesli marsikatere težkočo, poleg tega mu preti še nesreča. Vodja stranke B režnje v bo maja, junija in oktobra imel zelo kritične momente. Sploh je leto 1967 zanj dokaj neugodno. Tudi zunanji minister Gro-miiko ne bo imel prijetne spomladi; tendence k boleznim in nesrečam. Od septembra naprej pa bo zopet na konju in rešil bo marsikatero kočljivo vprašanje. VELIKA BRITANIJA Konev, januarja in v začetiku februarja je pričakovati notranjepolitično napetost in napade na vlado. Motnje v gospodarstvu zaradi dogodkov v svetu; kritično tudi za industrijo v marcu ter škoda zaradi elementarnih' nesreč. V drugi polovici aprila kritični dogodki, škandali, politična nasprotovanja v zvezi s kolonijami in zavezniki. Poletni meseci bodo bolj umirjeni, vendar bodo konec avgusta in v začetku septembra pretresli Anglijo zopot neljubi dogodki na političnem in gospodarskem področju. Po kratkem intermezzu pa imamo oktobra in novembra zopet neugodne aspekte : katastrofe, konflikti, stavke, napadi opozicije. Konec novembra in začetek decembra sta ponovno mirna. Za kraljico bo posebno neugoden september zraka; zmaga nasproti Sovjetski zvezi pa bi jo napravila za gospodarico Azije in jo napravila za voditeljico svetovnega komunizma, ki bi postal kitajski fevd, ne glede na izkrivljenost kitajske »komunistične linije«. In kot taka bi se znašla nasproti Združenim državam v vse drugačni, mnogo močnejši vlogi. Postala bi tudi manj ranljiva za atomsko vojskovanje, tako zaradi večje razsežnosti svojih ozemelj kot tudi zaradi ogromne mase svojega prebivavstva, ki bo presegalo eno milijardo. Nobena sila bi ne mogla preprečiti, da se te mase, oborožene ludi samo s konvencionalnim orožjem, razlezejo kot mravlje po vsej Aziji in morda tudi Afriki. V odprti vojni z Združenimi državami bi bil ves ta razvoj ogrožen in kitajsko vodstvo se je bo zato izogibalo. Glede na vse to lahko pričakujemo, da bo nasprotstvo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo še nadalje naraščalo in da se bo težišče glavne vojne nevarnosti na svetu počasi preneslo na kitajsko-sovjetske meje, medtem ko bodo stopili vsi drugi oboroženi spori na svetu v ozadje. in sploh jesen, 'ker bo izpostavljena napadom in ji ne bo ravno lahko najti pravo odločitev. Kot vidimo, bo leto 1967 za Anglijo dokaj nemirno in neugodno. FRANCIJA Januar se predstavlja za Francijo pod ugodnimi aspekti za notranjepolitična vprašanja, poljedelstvo in težko industrijo. Februarja nastopijo nekatere motnje v odnosih z inozemstvom, v trgovini; tudi marec bo kritičen za zunanji promet, motnje pri uvozu in izvozu, težave z rudarskimi družbami in delojemalci. April: socialne napetosti, motnje v industriji. Prva polovica maja je še ugodna za trgovino. Junij bo miren. V začetku julija velika dejavnost vlade; napori za pomirjenje. Konec julija, začetek avgusta elementarne katastrofe, neugodno za industrijo, za tehniške probleme. September bo zelo ugoden, posebno za vlado v vseh ozirih. Oktober bo zopet neugoden; v začetku novembra novi dosežki v znanosti in tehniki, po drugi strani pa zelo napeta vojaška vprašanja, lokalni nemiri in socialna napetost. December bo potekal mirno. LR KITAJSKA Spomladanski horoskop kaže, da ima Kitajska ekspanzionislične načrte. Marec lahko povzroči razburjenja in kritične dogodke v deželi, v aprilu, maju in avgustu pa veliko razdraženost med ljudstvom. Konec leta je za Kitajsko zelo 'kritičen, taiko da lahko pričakujemo v začetku leta 1968 v nekaterih pokrajinah upore in motnje v prometu. Na splošno lahko ugotovimo, da bo Saiturn od maja naprej prinesel zelo močno finančno obremenitev vsemu kitajskemu ljudstvu in političnemu vodstvu bo zelo težko preprečiti žarišča krize v lastni deželi. ITALIJA Italija je podrejena znamenju Leva in bo zaradi tega v poznem poletju doživljala kritične momente. Januar bo dokaj mirno potekel: javnost se bo u-kvarjala z znanstvenimi in socialnimi vprašanji. Nekako v sredini februarja je pričakovati gospodarske zapletljaje pa tudi politične goljufije. Neugodno vreme bo povzročilo marsikatero škodo. Marca bo položaj dokaj ugoden, toda maja bodo nastopile motnje v gospodarstvu, bančništvu in v konjunkturi. V avgustu bomo imeli ugodne, učinke na politiko, notranjo ureditev, na šolstvo, lepe dosežke na kulturnem iin športnem področju. Proti koncu avgusta in v začetku septembra pa se bo nebo nad Italijo stemnilo: pričakovati je nemire, ostre napade opozicije, podtalno rova-renje, sabotaže proti vladajočim; v drugi polovici meseca bo nekoliko mirneje. Proti koncu novembra pa bo zopot neugodno za gospodarstvo, banke in borze. COSMOASTRO Astrološko-politični pregled za leto 1967 (Nadaljevanje s 3. strani) w litini vi ioni PO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ ..' i . tido c v ._■ :s, « 'p H c -a i? s S ■ '4 V'?:« p 03 E^S-sJS Vi U n lip- ;$Hb o &-| 8 Ji« C/5 bfl I - t/> n> O « M C \ ry ztti a? C ^ S u O u >0 ^ «a.sS-3a