Poštnina plačana v gotovini. Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva utica 4 — Telefon št. 196 Leto IX. Celje, 23. decembra 1938 Štev. 26 Več ali ne Leios smo prideian premaio nmeija, io se pravi, ua bi ga vseKanor iuiiko prouan se precej vee, ce ui ga imen, ne ua ui io Kvarno vpnvaio na giuanje cen. la oKomosi pa je povzročim, ua ncKaien resno razmišljajo o teni, ce ne bi Kazaio nasaue iieKoiino povečan, v leni mnenju jin se poupirajo razni kupci, ces da oo posiej, ko je loiiko ceskosiovasKega nmeija prisio poo' i\iem~ cijo, povpraševanje za našim nmeijem se znamo večje, loua io zaoevo si je vsekakor treba ogledali z vseli sirarn, ua ne borno drveli stepo v pogubo. Letos smo imeii res premaio hmelja, toda ne zato, ker smo imen premalo nasajenega, temveč le zato, ker so nam uši s sušo uničile dobršen del pridelka. Saj smo pridelali komaj 14.0U0 stotov, dočim lani na isti površini 23.000 stotov. In 9000 stolov hmelja manj se pa že nekaj pozna. Ce imamo enkrat slučajno izredno pičlo letino, pa gotovo to še ni noben povod za povečanje površine nasadov. Prav lahko mogoče je namreč, da bomo že prihodnje leto imeli že izredno obilo, vsekakor pa predvidoma vsaj normalno letino. Kakih 9000 stotov, ki bi jih bili letos pridelali več, če bi bila normalna letina, bi že lahko še prodali, toda dosti več najbrže ne, vsaj brez škode za gibanje cen ne. Tu torej gotovo ne najdemo nobenega,utemeljenega razloga zato, da bi širili nasade. Kar pa se tiče češkoslovaških hmeljišč, ki so prišla sedaj pod Nemčijo, bi vsekakor bil lo v prvi vrsti povod za Češkoslovaško, da širi nasade, in vendar so ondolni hmeljarji sklenili, da nasadov ne bodo širili, pač pa storili vse, da pridelajo na sedanji površini čim več in zlasti glede kakovosti čim boljše blago. Zdi se, da je lo dober nauk tudi za nas, kako se nam je ravnati. Upoštevati je treba tudi še, da je bil naš hmelj leios zlasti v barvi tako prvovrsten kakor že dolgo ne in da je prav zato šel tako dobro v denar. Zavedati pa se moramo, da smo imeli tako lepo blago tudi zato, ker smo ga imeli malo ter smo zato lahko pravočasno in pravilno posušili. Povečanje sušilnic ali nabava ventilatorjev je torej vsekakor, za nas mnogo bolj važno vprašanje kakor pa povečanje površine nasadov! Saj smo videli letos, da so prodajali v Vojvodini, Franciji in na Poljskem dosli slabše kakor prejšnja leta, in to samo zato, ker so imeli v barvi slabše blago. Prav na premajhnih sušilnicah pa se z nepravilnim sušenjem mnogo hmelja pokvari v barvi. Kupci seveda pravilo, da bi sadili. Za kupce je vedno bolje, če je več blaga, ker lahko ceneje kupujejo. Toda nam hmeljarjem ni prav nič zalo, da bi prodajah hmelj na pol zastonj. Saj menda prav listi najbolj svelujejo sadili, ki so se letos urezali, ko so računali, da bodo cene padle in bodo potem lahko kupili za vsako ceno. Ker pa je bilo malo blaga, so končno morali celo dvigniti cene, če so hoteli še kaj dobiti. Kupec pač svetuje tako, kakor zanj bolje kaže, za koristi hmeljarja pa se preklicano malo briga. Za naše koristi se že moramo hmeljarji sami pobrigali, kajti kupci se bodo v prvi vrsti le za svoje, pa četudi bo to nam v škodo. To je nekaj misli starega hmeljarja sedaj ob koncu leta z ozirom na preveliko navdušenje nekaterih, da bi sadili. Sedaj naj pa vsak sam vse to trezno premisli in presodi, pa bo lahko pravilno ukrenil iako, da bo prav zanj in za nas vse skupaj! Vesele božične praznike in prav srečno novo leto želita Uredništvo in uprava K sezoni 1935/39 Tako hitro kakor že leta in leia nobena je končala letošnja hmeljska se^pna. Saj je- iz prve roke prodan že ves pridelek tako čisto kakor redkokdaj in je menda neprodanega v prvi roki komaj še nekaj stotov. In prav tako, kakor vsaka druga, je tudi letošnja sezona potekala docela svojevrstno brez vsake zveze s katero koli prejšnjo, pod vplivom raznih okolnoštir ki direktno ali indirektno vplivajo m so tudi v letu 1938 vplivale na vnovčenje hmelja. Kakor iz vsake, pa se tudi iz letošnje lahko marsikaj naučimo in bo zato le dobro in prav, če se o njenem poteku nekoliko obširneje pomenimo. Usoda nam hmeljarjem v letu 1938 vse do obiranja ni bila prav nič naklonjena. Spomladi smo sicer v redu obrezali, saj je zlasti v drugi polovici marca bilo vreme prav ugodno Toda v aprilu je nastopilo zopet hladno vreme, ki je trajalo tudi še v maju in zadrževalo nadaljnji razvoj rastline. Vlage je sicer bilo dovolj, pač pa sonca in toplote mnogo premalo, tako da se je večinoma šele v drugi polovici maja rastlina pričela ovijati in je ponekod sploh šele h koncu tega meseca dospela na opore. Bolhačev se je sicer pojavilo precej, vendar so zaradi deževnega in hladnega vremena kmalu izginili in večinoma tudi niso povzročili večje škode. Sledove peronospore je bilo sicer opaziti v mnogih nasadih, vendar je bilo vreme preveč hladno in se zato ta nevarna boiezen ni dalje širila. Pač pa so se v začetku junija pojavile uši v taki meri kakor menda še nikdar doslej in skoro docela ustavile nadaljnji razvoj zaradi trajno hladnega vremena že itak zaostale in slabotne rastline. Boj zoper uši je bila vsekakor ena najtežavnejših nalog našega hmeljarja v teku vegetacije leta 1938. Žal se mnogi važnosti te naloge niso zavedali in nevarnost vzlic vsem opominom in svarilom globoko podcenjevali. Zlasti v obrobnih krajih našega hmeljskega okoliša se pojavijo uši v večjem ali manjšem obsegu skoraj vsako leto, vendar navadno tudi izginejo, ne da bi povzročile občutnejšo škodo. Prav ta okolnost pa je povzročila, da so hmeljarji računali, da bo tudi letos tako in zato vse predolgo odlašali z zatiranjem. Rastlinska medena rosa, ki se je v obilni meri pojavila na hmelju zaradi velikih in naglih toplotnih izpre-memb, je namreč letos privabila na hmelj tako silo uši, da je bilo treba pričeti z zatiranjem takoj in se ni dalo čakati, da preneha nalet krilatih. Vedno novi roji te krilate golazni so namreč do- letavali in ne samo mladi vršički, temveč čelo starejši rastlinski deli so bili kar pokriti s tem škodljivim mrčesom. V našem listu, z razglasi po občinah in z živo besedo so se opozarjali hmeljarji na veliko nevarnost in se je priporočalo zatiranje, toda žal so mnogi slepo verjeli, da bodo uši same izginile, jih niso pravočasno ter pravilno zatirali in to je bil prvi vzrok, da smo pridelali v letu 1938 tako malo hmelja. Kdor pa je pravilno in pravočasno pričel zatirati uši, je tudi pridelal toliko več hmelja, da se mu je to delo prav dobro izplačalo. Sicer se bomo o zatiranju uši še posebej pomenili ob drugi priliki, vendar že tu lahko omenimo, da se je tobačni izvleček z Galertolom prav dobro obnesel, še bolje pa Aphidon z Galertolom, le da pride to sredstvo nekoliko dražje. Poleg uši so se v začetku julija pojavile v večjem obsegu še gosenice prosene vešče in razjedale stržen v trtah hmeljske rastline ter ovirale razvoj m povzročile, da so se nekatere tudi posušile. V juliju je nevarnost uši polagoma popustila in trdoživa hmeljska rastlina je pohitela, da dohiti zamujeno, v nasadih seveda, kjer jo niso uši docela uničile. Toda le nekaj časa je trajala ta živahna vegetacija, potem pa je žal pritisnila suša in to je bil drugi glavni vzrok, da smo pridelali tako pičlo. Zaradi neugodnega vremena v začetku vegetacije in pozneje silnega navala uši že itak oslabela rastlina se namreč ni mogla tako uspešno kakor sicer ustavljati suši in tudi dodatna umetna gnojila niso mogla prav učinkovati. Peronospora, ki se je ponovno zopet ponujala, se je vedno sproti zasušila; previdni hmeljarji, ki niso hoteli že itak pičlega pridelka izpostaviti še nevarnosti, da ga jim peronospora pokvari v barvi, pa so vzlic temu ponovno škropili v cvet zaščitno proti peronospori. Rdečega pajka, ki je tudi strašil nekajkrat v začetku avgusta, pa so vedno pravočasno pregnali posamezni nalivi, ki pa žal nikdar niso dali dovolj tako nujno potrebne vlage. Sele k sredi avgusta, tik pred obiranjem, ko je bilo že vse prepozno, je po več kot enomesečni suši prvič zopet izdatneje namočilo. Tako je bilo stanje nasadov pred obiranjem zelo neenakomerno. Jasno je bilo, da bodo le nasadi na bolj globoki zemlji, ki so bili pravočasno in pravilno škropljeni zoper uši ali pa jih sploh v večji meri ni napadel ta nevarni mrčes, dali kolikor toliko zadovoljive pridelke, povsod drugod pa bolj ali manj pičle. Jasno pa je bilo tudi, da četudi bo hmelja malo, bo vendar blago večinoma prvovrstne kakovosti. Cveteti je pričel hmelj deloma v prvi in splošno • v drugi polovici julija, cvet je prehajal zaradi suše' prehrtro v kobule in je hmelj h koncu prve polovice avgusta tudi že dozoreval. Če bi ne bilo suše in bi imela rastlina dovolj vlage, bi se bilo dozorevanje nekoliko zavleklo in bi vkljub vsemu pridelali nekaj več, tako pa je sredi avgusta že pričelo splošno obiranje. Obiranje je šlo pri razmeroma ugodnem vremenu dobro od rok in je bilo tudi hitreje končano kakor navadno; nabralo se je namreč še bolj pičlo, kakor pa se je prvotno računalo. Blago je bilo res prvovrstno, zlasti v barvi, zelo fino in prav dobre arome, četudi nekoliko bolj lahko. (Dalje prih.) Razno Uvoz češkega piva v USA se bo poslej lahko vršil v večjem obsegu. USA je namreč že pristala na to, da pri novih trgovinskih pogajanjih s ČSR znatno zniža uvozno carino za češko pivo, ker je današnja ČSR v težkem gospodarskem položaju in je prav pivo skoro njeno glavno izvozno blago. Prej USA namreč uvozne carine za pivo ni hotela znižati, pri tako visoki uvozni carini, to je 6 din za liter, pa je bil uvoz piva v USA skoro nemogoč, ker se domače pivo toči ceneje kakor pa znaša za uvoženo samo carina. Še pred uvedbo prohibicije pa se je že uvažalo v USA letno 75.800 hi češkega piva. Produkcija piva v Litvi se dviga in je znašala prvih osem mesecev letošnjega leta 15.837 hi proti 9531 hi v isti lanski dobi, letos torej za 66 % več. V Belgijo smo izvozili v prvi polovici letošnjega leta 330 stotov hmelja v vrednosti 548.000 din, dočim v isti dobi lanskega leta 520 stotov v vrednosti 932.000 din. Povprečna vrednost 1 kg v Belgijo izvoženega hmelja je bila letos 16,60 din, lani pa 17,90 din; v prvem primeru gre za letnik 1937, v drugem pa za letnik 1936. Sicer pa je znano, da Belgija navadno ne kupuje najboljšega hmelja, temveč predvsem le cenejše blago. Srebro razkužuje vodo! Ugotovljeno je namreč, da nekatere drage kovine, posebno pa srebro, izžarevajo svojevrstne žarke, ki imajo to lastnost, da uničujejo razne škodljive bakterije. Zato vodo enostavno razkužimo na ta način, da položimo v njo srebrno žlico. Sicer pa so to vedeli že stari Rimljani, ki so navadno vrgli v vrč z vodo srebrn novec v prepričanju, da voda zaradi tega ostane dalj časa sveža in zdrava. Vprašanja in odgovori ). P. v K.: Naročnine ,za Slov. hmeljarja še nisem poravnal za leto 1938, pa ne vem, koliko znaša; nekateri namreč trdijo, da je znižana in znaša le 15 din letno, drugi pa, da slej ko prej 20 din. Koliko znaša torej naročnina? C3'cf govor: Naročnina za Slov. hmeljarja znaša slej 4a,('prej 20 din letno. Le za člane podružnic Hmeljarske zadruge je znižana naročnina na 15 din, toda le tedaj,, če jo'plačajo pri svoji podružnici. A, P. v B.: Sina *bi rad poslal v kako posebno hmeljarskP šolo, ki pa je v naši državi menda ni. Pač pa so take šole baje v Češkoslovaški in Nemčiji,, ker sem že slišal, da je tudi od nas ta ali oni absolviral kako tako šolo, ne vem pa, kje. Kje je torej kaka posebna hmeljarske šola? Odgovor;: Posebne hmeljarske šole res ni pri nas, pa tudi na Češkoslovaškem in v Nemčiji ne. Če kdo trdi, da je’absolviral posefmo hmeljarsko šolo, to ne drži. Hmeljarstvo se na češkoslovaškem res poučuje na nižjih kmetijskih šolah v Lounih, Rakovniku, in Tršicah (češko) ter Zatcu (nemško), vendar pa niso to posebne hmeljarske šole, temveč navadne kmetijske šole kakor pri nas v Sv. Juriju ob južni železnici in v Mariboru, le da se v njih poučuje kot postranski in posebni predmet tudi hmeljarstvo kakor na naših n. pr. vrtnarstvo, to pa zato, ker se nahajajo te šole v hmelj-skih okoliših. So to večinoma dvoletne šole, kakor n. pr. naša v Mariboru, in se poučuje hmeljarstvo šele v drugem letniku in na nobeni več kot vsega skupaj 30 ur. Podobno je tudi v Nemčiji. Posebnih hmeljarskih šol torej ni. F. R. v G.: Če se menimo o pospeševanju našega hmeljarstva, se cesto sliši mnenje, da bi bila potrebna tudi kaka posebna hmeljarska šola, kakor jih imajo drugod. Zakaj pa pri nas še ni take šole in kaj se namerava v tem pogledu ukreniti? Odgovor: Kakor iz prejšnjega odgovora vašemu tovarišu iz sosednje fare lahko razvidite, tudi drugod nimajo nikjer nobene posebne hmeljarske šole, temveč se le na navadnih nižjih kmetijskih šolah, ki so v hmeljarskih krajih, poučuje kot postranski predmet tudi hmeljarstvo. Pri nas pa niti to ni mogoče, ker v našem hmeljskem okolišu ni ,nobene kmetijske šole in jo tudi ustanoviti ne kaže, ker je okoliš premajhen in se že za obstoječe šole komaj priglasi dosti učencev. Da pa se ta vrzel izpolni, se namerava v bodoče prirediti pri nas večtedenski hmeljarski tečaj z zaključnim izpitom, in to izključno samo za sinove hmeljarjev, ki so po možnosti že absolvirali kako našo kmetijsko šolo in imajo potrebno podlago. Če že letošnjo zimo ne bo mogoče, se bo vsekakor vršil tak tečaj že prihodnjo, če se bo le prijavilo dovolj udeležencev. Na kaki obstoječi kmetijski šoli pa ne kaže pričeti poučevati hmeljarstva, ker ga ne nameravamo širiti. Saj razumete! F. T. v P.: Kupiti nameravam motorno škropilnico, ker sem se prepričal, da brez nje ne morem več izhajati. Letos bi bil lahko pridelal še enkrat toliko hmelja, če bi jo bil imel. Kakšno motorko mi priporočate? Baje se izdelujejo že tudi pri nas. Odgovor: Pri vaši površini hmeljskih nasadov gotovo neobhodno potrebujete motorko. Kupite Hol-derievo NP II ali pa AP H. ki jo dobite pri Hmeljarski zadrugi. Holderjeve škronilnice so kot prvovrstne znane po vsem svetu. Naročite pa jo čimprei, da io pravočasno dobite. Pri nas pa se motorne škropilnice ne izdelujejo in se menda tudi še ne bodo. ker se jih mnogo premalo proda, da bi se izdelovanje izplačalo. Napačno je 1. Če prejemaš strokovni list Slovenski hrrteljar celo leto, pa ne poravnaš naročnine. 2. Če odlašaš, da boš škropilnico iskal in nabavil šele tedaj, ko jo boš že potreboval. 3. Če razmišljaš le o tem, da bi morda zasadil še nekaj hmelja, ne pa o tem, da bi tudi drugo leto pridelal čim boljše blago. Pravilno je 1. Da vsaj zdaj h ^pncu leta nemudoma poravnaš vso zaostalo naročnino za svoj strokovni list. Toliko zavednosti in ponosa pa kot hmeljar že moraš imeti, da tudi poravnaš naročnino za list, ki si ga prejemal. 2. Da potrebno škropilnico nabaviš čim prej, da jo boš imel potem pravočasno pri roki, ko jo boš potreboval. Večje škropilnice je namreč treba naročiti iz inozemstva, kar pa ne gre tako hitro in jo zato prav lahko prepozno dobiš, če boš odlašal z naročilom. 3. Da ukreneš že zdaj vse potrebno, da boš tudi prihodnje leto pridelal glede kakovosti in zlasti tudi glede barve čim najboljše blago, kajti le kakovost prodaja blago in doseže visoko ceno, množina pa jo tlači, zlasti še, če gre na račun kakovosti. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Pri docela izčrpanih zalogah je bilo zadnjih štirinajst dni še nekaj zaključkov za naš letošnji pridelek iz prve roke po 33—35 din, iz druge roke pa tudi po 38 din za kg. Sicer pa je letos vse blago tako popolnoma razprodano kakor menda že dolgo ne ob tem času. Vojvodina: Pri nadalje razmeroma mirnem zanimanju in povpraševanju so se zaloge še skrčile in se nahaja neprodano v prvi roki le še kakih 800 stotov letošnjega pridelka. Cene si niso opomogle in se je tudi zadnjih štirinajst dni kupovalo predvsem cenejše blago ter se je plačevalo 5—14 din za kg. Kljub temu, da je bila kupčija celo sezono bolj klavrna, izgleda, da bo končno le prodan ves pridelek razmeroma hitro, četudi po cenah, ki hmeljarjem z ozirom na vedno višje pridelovalne stroške nikakor ne morejo odgovarjati. češkoslovaška: Povpraševanje in zanimanje za letošnji pridelek je zadnjih štirinajst dni zelo oživelo in so se tudi cene učvrstile. Pri vedno bolj čvrsti tendenci se zadnji čas plačuje za letošnji žateški pridelek 27—40 din za kg. Sicer pa je večina pridelka že razprodana ter se nahaja neprodano v prvi roki le še kakih 600 stotov, tako da sedanje dviganje cen hmeljarjem ne bo več dosti koristilo. Prav tako so se tudi v okolišu Roudnice zadnji čas cene znatno učvrstile, vendar je v tem okolišu iz prve roke večinoma že vse razprodano. Nemčija: Po zadnjih ugotovitvah se nahaja neprodano v prvi roki v okoliših stare Nemčije le še kakih 1200 stotov letošnjega pridelka; seveda je to večinoma le glede kakovosti manj vredno blago. Prav tako so zaloge v drugi roki in pri NHPD že razmeroma pičle, Tendenca je zadnji čas precej prijazna, cene pa so ostale v glavnem nespremenjene. Tudi v sudetsko-nemških okoliših je bila kupčija zadnjih štirinajst dni zelo živahna in se nahaja neprodano v prvi roki le še nekaj sto stotov letošnjega pridelka. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar presoja kakovosti blaga ni več tako stroga in se zadnji čas zaradi pičlih zalog že tudi za sorazmerno slabše blago plačuje najvišje uradno določene cene. V ostalem pa je letošnja sezona v glavnem zaključena in je zadnji čas tudi že nekaj zanimanja za še preostali hmelj iz leta 1937 in 1936, ki se plačuje iz druge roke po 30 odnosno 16 din za kg. Francija: Neprodane zaloge v prvi roki so še precej znatne, vendar je to večinoma le slabše blago, ker je boljše, ki je bilo letos precej redko, bilo že prej docela razprodano. Zadnji čas je bilo sicer nekaj več zanimanja in povpraševanja, vendar so cene zaradi slabe kakovosti blaga še popustile in se plačuje v Alzaciji za letošnji pridelek le 5—10 din za kg. Poljska: Vsa poročila so izostala. Sicer pa je bila večina letošnjega pridelka že prej razprodana. Belgija: Na tržišču je položaj nespremenjen. Tendenca je večinoma mirna, vendar čvrsta. Cene so ostale nominalno sicer nespremenjene, vendar so čvrste. Anglija: Po zadnjih ugotovitvah je bilo v letu 1938 zasajeno s hmeljem 7384 ha, to je za 117 ha več kakor v letu 1937. ko je bilo zasajeno le 7237 ha. Skunno se je pridelalo letos 130.556 stotov, dočim lani 119.380. letos torej za 11.176 stotov oziroma 9 3 % več. Tudi povorečni pridelek na 1 ha ie letos večii ter je znašal 17 65. dočim lani le 16 50 stotov. Kupčiia je zaenkrat še mirna, ker bo bonitiranje šele h koncu leta aotovo. Sicer na so cene že uradno določene in se v splošnem ne razlikujejo dosti od lanskih. Amerika: Razpoloženje v kupčiji ie nadalje mirno, ker so pivovarne krite, troovci precej doHro založeni, hmeljarji na nočeio ponuiati in s tem tlačiti cen. temveč za silo raie naiemajo nosoiila na zastavljeni hmelj. Tako so ostale cene v glavnem nespremeniene in na tržišču iz druge ali tretie roke notira domači pridelek letošnj; 20—24 din lanski 12—16 din in stareiši letniki 5—10 din že zaearinien inozemski pa letošnji 45—55 din in lanski 39—44 din za kg. Za dobro voljo Dobra tolažba. Betka: »Pomislite, gospod profesor, soseda mi je rekla, da sem neumna gos!« Profesor: »No, le nič ne marajte, gospodična, saj so gosi vse neumne!« Nesporazumljenje. Metka: »Sodnikova je pa res zoprna ženska — o vsakem človeku ve kaj slabega povedati!« Tončka: »Kajne — ure in ure bi jo človek poslušal!« Nerodno povedano. Snubec: »Tu v prahu klečim pred vami!« Ona: »Kaj govoričite o prahu! Pri nas ga vsak dan pobrišemo!« (T| Vsem hmeljarjem vesele božične praznike in srečno novo leto 1939 želijo: IVAN VIRANT irgovina s hmeljem, bakrenim apnom ¡n kmetijskimi potrebščinami Žalec Restavracija A Kavarna 4ÎOV F Celje Aleksandrova ulica CELJSKA MILARNA D. Z 0. Z. Perion MOHORJEVA TISKARNA Knjigarna Knjigoveznica Papirnica v Celju, pAKŠMKMa ut. 1? Naznanilo! Sporočam, da je dograjena štirinadstropna trgovska palača. ’ Napolnjena je z najboljšim blagom ter je slavnemu občinstvu za ogled na razpolago. minem Vsem hmeljarjem vesele božične praznike 1er'srečno novo leto, obilo prvovrstnega pridelka in čim višje cene želi Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. MAKS CUKALA OSET STANKO trgovina z mešanim blagom in hmeljem trgovina s hmeljem in deželnimi pridelki Sv. Jurij ob Taboru i < Št. Peter — Savinjska dolina Julius Žigan~a naslednik JOSIP TIRŠEK trgovina z mešanim blagom in hmeljem HMELJARNA r. z. z o. z. Polzela V ransko ANTON HOFBAUER IVAN REBEK ključavničarstvo trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami ter z vsem v to stroko spadajočim orodjem, »FENIX«, tovarna usnjenih izdelkov Celje, Mariborska cesta 1 Celje, Gosposka ulica KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik VINKO KUKOVEC oblastveno koncesijonirani tesarski mojster Parna žaga in lesna trgovina Celje, Gaberje Lava pri Celju ANTON FAZARINC VALENTIN HLADIN špecerija — koloniale — delikatese modna manufaktura Celje, Kralja Petra cesta 20 Celje, Prešernova ulica 14 DROGERIJA REKORD OBLEKE in ASTRA ČEVLJI FILIP VRTOVEC A. Kopušar Celje Celje, Prešernova ulica 5 RUDOLF JANIČ trgovina s hmeljem, pekarija in gostilna FRANJO KALAN trgovina premoga, koksa in drv Žalec Celje JOSIP PLEVČAK izdelava in trgovina čevljev Celje, Kralja Petra cesta 28 BATA Celje, Glavni trg 17 2 . FR. STRUPI zaloga stekla in porcelana Celje, Prešernova ulica 4 PRVA SLOVENSKA ŽELEZNINA d. z o. z. Celje, Kralja Petra cesta 24 IVAN RAVNIKAR umetna gnojila, semena, barve, špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah Celje ŠTEFAN ZDOLŠEK slikar in pleskar Celje, Kralja Petra cesta 31 1847 J. JELLENZ 1939 trgovina s kožami in usnjem. Zaloga čevljarskih, sedlarskih in tapetniških potrebščin Celje FRANC DOBOVIČNIK manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila Celje, Gosposka ulica PREKAJEVALNICA JUNOER Celje, Prešernova ulica 6 »TIVAR« OBLEKE Vrečič Karol Celje, Dr. Žerjavova ulica RAFAEL SALMIČ urar in zlatar Ustanovljeno L 1899 Celje, Narodni dom PONGRAČIČ ANTONIJA strojna pletilnica Celje, Slomškov trg 1 (tik farne cerkve) ABOZA OBLEKE Alojz Drofenik Celje, Kralja Petra cesta 11 VEBER FRANC mehanična delavnica Celje, Gosposka ulica 10 ANTON PETEK manufakturna in modna trgovina Celje, Prešernova ulica 21 Urarska hiša ANTON LEČNIK ure, zlato, srebro Celje, Glavni trg 4 Modna trgovina POŽENEL DOMINIK Celje, Glavni trg 14 IVAN VIZOVIŠEK Zaloga manufakture, špecerije, usnja, železnine, cementa ter vseh vrst umetnih gnojil za hmelj, njive in travnike po primernih cenah Žalec PAVLA SLUGOVA ročna dela, volna in predtiskarija Celje, Vodnikova ulica JOSIP AUBREHT trgovina s hmeljem Žalec FILIPIČ ANTON pasar in izdelovalec kov. galanterije ter ognjena pozlaienja in posrebrenja vseh kovin Celje, Prešernova ulica 20 IVAN OMERZO izdelovalec vozičkov za hmeljske škropilnice Petrovče JOSIP JAGODIČ trgovina s špecerijo in železnino nakup deželnih pridelkov Celje, Matija Gubčeva ul. 2 // Glavni trg NIKO VABIČ gostilničar Žalec ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELJU ~ll 1496/? Oprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadrega z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Hranilnita Dravske banovine Celje — Ljubljana — Maribor Pupilarno uaren zauač. Obrestouanje najugodnejše. Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2 Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost GNOJENJA! Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% HOSTNI SUPERFOSFAT KMF 18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO nadalje imamo stalno na zalogi: KALIJEVO SOL 10% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. ali njeno podružnico v Celju Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarrie zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRAN I ENI C A (v lastni palači pri kolodvorul Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.