Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne irlade za Slovenijo.
VMbtna: Uredba o organizaciji ministrstva za finance. — Uredba o začasni ureditvi delegacij ministrstva za finance. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Tedenski izkaz a nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 4. do dt e 10. januarja 1920. Razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kozje. — Razglasi raznih
drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
54.
V imenu Njegovega Veličanstva
I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov m Slovencev, in na podstavi pooblastila (člen 53. ustave) Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika
JR, I ©Is: s
je ministrski svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev odredil in odreja:	•
Uredbo o organizaciji ministrstva za finance.*
1.	Splošna določila.
1.	M i n i s t e r.
Člen 1.
Ministrstvu za finance načeluje minister za finance, po čigar navodilih in pod čigar nadzorstvom se rešujejo vsi posli ministrstva.
2.	Ministrstvo.
Člen 2.
I* inančno ministrstvo ima nalogo, da uprav-ija državne finance. V ta namen t) izdeluje predlog državnega proračuna in vseh finančnih zakonov, skrbeč za sredstva, da se doseže ravnovesje v proračunu;
V) zbira po svojih organih in napravah državne prejemke ter jih razporeja v zmislu državnega proračuna in finančnih zakonov;
c)	zastopa proti zasebnikom in pred oblastvi državno imetje in materialne državne interese ;
i) nadzira vse organe in naprave finančne stroke;
>1) rešuje vsa vprašanja valute in izdajanja državnega papirnatega in kovanega denarja ter nadzira naprave, ki izdajajo; bankovce ;
e)	upravlja državne dolgove;
f)	upravlja kataster;
g)	nadzira samoupravne finance, skrbi za njih dobro stanje in vodstvo ter odobruje proračune in druge ukrepe samoupravnih korporacij, za katere je po zakonu pristojno.
Člen 3.
Zaradi urnejšega in točrejšega delovanja poslujejo v finančnem ministrstvu nastopni organi in oddelki:
1.	) pomočnik finančnega ministra;
2.	) kabinet finančnega ministra;
3.	) generalni inspektorat finančnega ministrstva ;
4.	) generalna direkcija državnega računovodstva;	_
5.	) generalna direkcija neposrednjih davkov;
6.	) generalna direkcija posrednjih davkov;
7.	) generalna direkcija carin;
8.	) generalna direkcija državnih monopolov;
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 14, izdanih dne 6. marca 1919.; tu naknadno priobčena v zmislu Uredbe o objavljanju zakonov, uredb in naredb z dne 13. novembra 1919. (Ur. 1.173 pod it. 764 iz leta 1919.).
9.) generalna direkcija državnih dolgov;
10.	) generalna direkcija državnega pravo-branstva;
11.	) generalna direkcija državnih posestev;
12.	) generalna direkcija katastra.
3.) Ministrov po m očni k. '
Člen 4.
Pomočnik finančnega ministra se imenuje s kraljevskim ukazom na predlog finančnega ministra. Pod nadzorstvom ministrovim opravlja administrativne posle. Njegovo področje se odreja z ukazom na predlog finančnega ministra.
4.	Generalni direktor.
Člen 5.
Direkcijam načelujejo generalni direktorji, ki upravljajo in vodijo posle svojih direkcij ter skrbe, da se le-ti opravljajo točno in pravilno, skladno z zakoni; docela so odgovorni za pravilni tek poslov v svojem področju.
Upravičeni so:
a)	da nameščajo, premeščajo in odpuščajo ne-ukazno osebje vseh podrejenih oblastev in naprav;
b)	da dajo dopuste podrejenemu ukaznemu in neukaznemu osebju do meseca dni;
c)	da uporabljajo disciplinarne kazni do izgube enomesečne plače ;
č) da dosezajo otvarjanje kreditov v svoji stroki in da kot nakazovalci druge stopnje izdajajo dotični blagajni plačilne naloge v mejah kreditov, odobrenih s proračunom;
d)	da angažirajo izdatke za stvarne potrebščine do 1000 dinarjev;
e)	da izvršujejo vse druge posle ter ukrepajo v zadevah, ki jih minister s svojim sklepom pridodeljuje njih področju.
5.. P o m o č n i k i direktorjev.
Člen 6.
Direktorjem pomagajo pri delu pomočniki direktorjev. Kadar je direktor odsoten, ga v njegovih dolžnostih zastopa pomočnik. Sicer pa opravlja pomočnik vse posle, ki mu jih odkazuje direktor s pismenimi ali ustnimi odredbami.
6. Organizacija direkcij.
Člen 7.
Področje posameznih direkcij odreja minister s svojo* naredbo.
Posamezne direkcije se dele na oddelke, oddelki pa na odseke, ki se smejo z naredbo finančnega ministra po značaju poslov spajati ali deliti. Njih področje določuje minister s svojo* naredbo.
Vsakemu oddelku načeluje načelnik, odseku pa šef. Sefu pomaga pri delu podšef, a razen njega posluje pri posameznih direkcijah potreb-no| število* inšpektorjev, revizorjev, tajnikov, knjigovodij, blagajnikov, likvidatorjev, blagajniških pomočnikov, knjigovodskih pomočnikov, statistikov, pisarjev, arhivarjev, registratorjev, praktikantov in služabništva.
Število tega osebja pri posameznih direkcijah se ustanavlja s proračunom, a njegovo porazdelitev po oddelkih in odsekih določajo direktorji.
Načelnikom oddelkov gre neposrednja skrb, da se opravljajo posli v njih oddelkih pravilno in pravočasno*.
Načelniki so referenti direktolrjevi za vse posle oddelkov; izdelujejo* in predlagajo mn konkretne predloge o vseh reformah in drugih tekočih vprašanjih, izdelujejo potrebne naredbe in potrebna navodila za oddelke ter so v prvi vrsti odgovorni za posle svojega oddelka.
Napravljajo pismene predloge o disciplinarnih ukrepih, premeščanju in odpuščanju podrejenih uradnikov in uslužbencev.
II. Posebna določila.
7. Kabinet ministra za finance.
Člen 8.
Kabinetu finančnega ministra načeluje kabinetni šef, ki se imenuje z. ukazom na predlog finančnega ministra.
Kabinetni šef ima čin načelnika oddelka.
Ako je kabinetni šef izšel iz državne službe, pridrži v vsakem oziru svoj čin in svoje mesto, ki ju je imel prej; ako odstopi, se vrne na staro svoje mesto.
Dolžnosti kabinetnega šefa so: prevzemanje in odpiranje splošne pošte in depeš, specialno pp ministru odrejeni posli, sestavljanje odgovorov na vprašanja in interpelacije poslancev, avdience pri ministru in osebni portfelj ministrov.
V kabinetu posluje poleg šefa podšef in potrebno število tajnikov, pisarjev in praktikantov.
8. Generalni inšpektorat.
Člen 9.
Generalnemu inspektoratu finančnega ministrstva načeluje generalni inspektor s potrebnim številom inšpektorjev, tajnikov, pisarjev in praktikantov.
Generalni inspektor ima vse pravice in dolžnosti generalnega direktorja po členu 5. te naredbe.
Dolžnosti generalnega inšpektorja so:
1.	) da v imenu finančnega ministra izvršuje kontrolo nad vsemi državnimi blagajnami, nad finančnimi oblastvi in napravami in nad vsemi drugimi napravami, ki imajo javen značaj, pa uživajo državno podporo ali služijo splošnim humanitarnim namenom, in kar je sličnega;
2.	) da izvršuje inspekcije, ali se točno in pravilno uporabljajo zakoni finančne stroke po vsem državnem ozemlju;
3.	)da na podstavi rezultatov inspekcije stavlja nadrejenim direkcijam predloge o izpremembah in dopolnitvah veljavnih zakonov ali o izdelavi novih zakonov.
Inspekcije so redne in izredne.
Prve se vrše po odredbi generalnega inšpektorja, izredne po ukrepu finančnega ministra.
Redna inspekcija se izvršuje nad vsemi finančnimi oblastvi vsaj enkrat na leto, izredne pa po potrebi.
Inspektorat predlaga o rezultatih inspekcije poročila finančnemu ministru, po potrebi pa tudi posameznim direkcijam.
9. Generalna direkcija državnega računovodstva.
Člen 10.
Generalna direkcija državnega računovodstva nadzira vse knjigovodstvo in vse blagajne.
ki na račun države pobirajo dohodke in izvršujejo izdatke.
Člen 11.
Dolžnost državnega računovodstva je:
a)	da po navodilih finančnega ministra sestavlja načrt specialnega proračuna finančnega ministrstva in splošnega državnega proračuna, načrt finančnega zakona, načrte zakonov o naknadnih in izrednih kreditih kakor tudi splošni državni računski zaključek s potrebnimi pojasnili in statističnimi podatki za na-1 rodno skupščino;
b)	da za vsa ministrstva in državna oblastva zagotavlja točno uporabljanje zakonov in pravil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna in na državno knjigovodstvo;
c)	da preskrbuje poročila o1 stanju gotovine pri vseh državnih blagajnah in da v mejah proračuna in votiranih kreditov razporeja in porazdeljuje gotovino, izhajajočo od nabranih ali na razpolago stavljenih dohodkov, med vse državne blagajne;
č) da periodično centralizira in skuplja vse vknjižbe brez izjeme, ki se tičejo državnih financ;
d)	da vodi delo okrožnih in okrajnih finančnih uprav, da kontrolira in overuje njih delo; na podstavi mesečnih računskih izkazov, a po potrebi tudi originalnih dokumentov, da vodi nadzorstvo in kontrolo nad poslovanjem specialnih računovodstev in blagajn kakor tudi nad poslovanjem ministerialnih računovodstev ;
e)	da izdaja splošne in specialne naloge1 za otvarjanje kreditov posameznim ministrstvom na njih zahtevo pri raznih blagajnicali in v mejah vsot, odobrenih s proračunom;
f)	da pregleduje in odobrili s samoupravne proračune po dotičnem zakonu kakor tudi da rešuje vsa sporna vprašanja finančnega značaja, nastala med nadzornimi in samoupravnimi organi;
g)	da oddaja svoje mnenje o vseh proračunskih in knjigovodstvenih vprašanjih za vse stroke;
h)	da rešuje vsa vprašanja glede valute in izdajanja papirnatega in kovanega denarja in da nadzira naprave, ki izdajajo bankovce;
i)	da opravlja tudi druge posle, ki še po drugih zakonih postavljajo v njegovo področje.
Člen 12.
Glavno državno računovodstvo se deli na tri oddelke:
1.	) na administrativni oddelek;
2.	) na proračunski oddelek;
3.	) na računski oddelek.
Administrativni oddelek se deli na tri odseke :
a)	na osebni odsek;
b)	na administrativni odsek;
c)	na inšpektorski odsek.
Proračunski oddelek se deli na tri odseke:
a)	na odsek za napravljanje proračuna;
b)	na odsek za izvrševanje proračuna;
c)	na odsek za samoupravne proračune. Računski oddelek se deli na štiri odseke:
a)	na odsek glavne državne blagajne;
b)	na odsek finančnih uprav;
c)	na bančni odsek;
č) na odsek glavnega knjigovodstva.
Člen 13.
Generalni direkciji državnega računovodstva načeluje generalni direktor, ki ima pravice in dolžnosti, kakršne gredo po čhnu 5. te naredbe direktorju finančnega ministrstva, in ki razen tega:
a)	s svojim sklepom po razmerju potrebnih izplačil porazmešča in porazdeljuje gotovino od nabranih ali na razpolago stavljenih dohodkov med vse državne blagajne;
b)	podpisuje splošne in specialne naloge o otvar-janju kreditov posameznim ministrstvom na njih zahtevo pri raznih blagajnah in v mejah vsot, odobrenih s proračunom:
c)	vsakega prvega v mesecu redno pregleduje glavno državno blagajno.
10. Generalna direkcija ne posreduj ih davkov.
Člen 14.
Generalna direkcija neposrednjih davkov ima dolžnost:
1.	) da po podrejenih oblastvih skrbi za odmerjanje neposrednjih davkov po veljavnih zakonih in da se nihče, ki bi moral plačati davek, ne odtegne svoji obveznosti;
2.	)da skrbi za pravilno uporabljanje zakonov o neposrednjem davku ter da pripravlja in stavlja finančnemu ministru predloge o potrebnih novih zakonih in o izpremembah veljavnih zakonov ;
3.	) da centralizira knjigovodstvo glede od-I merjenih neposrednjih davkov in da občasno objavlja statistične podatke iz kroga svojega področja;
4.	) da kot instanca druge stopnje rešuje sporne zadeve, kolikor spadajo; po zakonih v njeno področje.
Člen 15.
Generalna direkcija neposrednjih davkov se deli na štiri oddelke:
1.	) na administrativni oddelek ;
2.	) na oddelek neposrednjih davkov za Srbijo
in Črno goro ;	v, .
3.	) na oddelek neposrednjih davkov za Hrvatsko in Slavonijo, Banat, Bačko in Baranjo;
4.	) na oddelek neposrednjih davkov za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Slovenijo z Istro.
Administrativni oddelek se deli na dva odseka :
a)	na osebni odsek;
b)	na odsek za knjigovodstvo in statistiko.
Oddelek neposrednjih davkov za Srbijo; in Crno goro se deli na dva odseka:
a)	na odsek neposrednjih davkov za Srbijo in Crno g'oro;
b)	na odsek za sporne zadeve.
Oddelek neposrednjih davkov za Hrvatsko, Slavonijo; Banat, Bačko in Baranjo se deli na dva odseka:
a)	na odsek za Hrvatsko in Slavonijo;
b)	na odsek za Banat, Bačko in Baranjo.
Oddelek neposrednjih davkov za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Slovenijo z Istro se deli na dva odseka:
a)	na odsek za Bosno in Hercegovino;
b)	na odsek za Dalmacijo in Slovenijo z Istro.
11.	Generalna direkcija posred njih d a v k q v.
Člen 16.
Generalna direkcija posrednjih davkov ima dolžnost:
1.	) da po podrejenih oblastvih skrbi za pravilno pobiranje vseh posrednjih davkov po veljavnih zakonih;
2.	) da po podrejenih organih skrbi za pravilno opravljanje kontrole o plačevanju posrednjih davkov, tako glede tehničnih priprav kakor glede osebnega nadzorstva;
3.	) da pripravlja in izdeluje potrebne predloge za nove zakone in izpremembe dosedanjih zakonov;
4.	) da centralizira knjigovodstvo glede plačanih posrednjih davkov in da občasno^ objavlja statistične podatke o njih;
5.	) da kot oblastvo druge stopnje rešuje sporne zadeve, kolikor pripadajo po zakonih njenemu področju.
Člen 17.
Generalna direkcija posrednjih davkov se deli na štiri oddelke:
1.	) na administrativni oddelek;
2.	) na oddelek posrednjih davkov za Srbijo in Crno goro;
3.	) na oddelek posrednjih davkov za Hr;-vatsko, Slavonijo, Banat, Bačko in Baranjo;
4.	) na oddelek posrednjih davkov za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Slovenijo z Istro.
Administrativni oddelek se deli na štiri odseke :
a)	na personalni odsek;
b)	na odsek za knjigovodstvo in statistiko;
c)	na odsek za finančno stražo; č) na tehnično-finančni odsek.
Oddelek posrednjih davkov za Srbijo in Crno goro se deli na dva odseka:
a)	na odsek posrednjih davkov za Srbijo in Crno goro;
b)	na odsek za sporne zadeve.
Oddelek posrednjih davkov za Hrvatsko, Slavonijo, Banat, Bačko in Baranjo se deli na dva odseka:
a)	na odsek za Hrvatsko in Slavonijo;
b)	na odsek za Banat, Bačko in Baranjo.
Oddelek posrednjih davkov za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Slovenijo z Istro se deli na dva odseka:
a)	na odsek za Bosno in Hercegovino;
b)	na odsek za Dalmacijo in Slovenijo z Istro.
Člen 13.
Odsek za finančno stražo skrbi zlasti za po-razmestitev in službo finančne straže v pokrajinah kraljestva in za pravilno izvrševanje dolžnosti finančne straže vobče. Nadalje skrbi, da finančna straža po pravilih in v redu izvršuje kontrolo, ki ji je predpisana; da se nadzira tudi delo finančne straže; da sc finančna straža preskrbuje s potrebno opremo po veljavnih predpisih in končno, da se vobče izvršujejo vsi predpisi zakonov in zakonitih naredh, ki ustanavljajo to stražo in ki predpisujejo njene pravice in dolžnosti.
Člen 19.
Tehnično-finančni odsek mora skrbeti za pravilno funkcioniranje vseh aparatov in priprav, služečih kontroli predmetov, ki so zavezani plačilu posrednjih in drugih davkov. Občasno mora pregledovati te aparate in ukrepati vse, česar je treba, da se nedostatki na njih odpravijo čim prej. Upravlja zalogo rezervnih aparatov. Razen tega mora skrbeti za nabavljanje materiala in priprav v kemijskem laboratoriju, upravlja posle tega laboratorija ter skrbi, da se izvršujejo posli brzo in po najsodobnejših znanstvenih metodah.
12. G e n e r a 1 n a d i r e k c i j a carin, j	Člen 20.
Dolžnost generalne direkcije carin je: j 1.) da skrbi za enotno in pravilno uporab-jljanje predpisov carinskega zakona, splošne carinske tarife in pogodbenih carinskih tarif, splošnih in specialnih določil trgovinskih pogodb ih mednarodnih konferenc kakor tudi vseh drugih zakonitih predpisov, ki so in kolikor so izročeni v izvrševanje carinskim oblastvom;
2.	) da pripravlja in stavlja finančnemu ministru predloge za izdelavo^ novih ter izpremenitev m dopolnitev veljavnih, zakonov carinske stroke :
3.	) da zbira in ureja vse potrebno gradivo za izdelavo nove ali za izpremembo in dopolnitev veljajoče carinske tarife kakor tudi vse gradivo za nove trgovinske pogodbe in druge mednarodne konference, kolikor so te poslednje v zvezi s carinsko službo;
4.	) da izdeluje in daje tiskati komentare k carinskim tarifam s kazali, vse potrebne uredbe, pravilnike in navodila za izvrševanje posameznih zakonov in tarif iz področja carinske stroke:
5.	) da ureja in zbira statistične podatke o zunanji trgovini kakor tudi da ima v evidenci in da občasno objavlja vsa določila in vse naredbe tujih zakonodajstev, ki se nanašajo na carine ali na carinsko postopanje;
6.	) da po svojih posebnih organih izvršuje izredne preglede vsega poslovanja po carinar-nah in drugih carinskih napravah ter po dobljenih rezultatih uporablja zakonita sredstva, ds potekajo posli pri vseh carinarnah in carinskih napravah pravilno in enotno ter se vrše točno in pravočasno;
7.	) da proučuje in predlaga sklepe o spornih administrativnih, tarifnih in tarifnokazenskih zadevah, v mejah svoje pristojnosti, določene po zakonu;
8.	) da nadzira vsa brodarska, poštna, železniška kakor tudi vsa druga prometna podjetja, kolikor prihaja njih služba v stik s carinsko službo, in da v sporazumu z direkcijami dotičnih podjetij izdeluje pravilnike o carinsko-tran-portnem postopanju:
9.	) da s pomočjo finančne straže čuva vso carinsko mejo tihotapijanja z blagom in drugih oškodb;
10.	) da po svojih organih izvršuje tudi polici jsko-sanitetno službo, kolikor je taka služba poi zakonu in zakonitih naredbah dodeljena carinskim oblastvom;
11.	) da se po svojih delegiranih zastopnikih udeležuje konferenc vseh državnih in zasebnih naprav za razpravljanje o vprašanjih carinske stroke in da tudi sama po svoji lastni iniciativi
sklicuje konference, kadarkoli bi to zahtevala potreba pri razpravljanju o važnejših carinskih vprašanjih;
12.	) da konstituira carinski svet skladno s carinskim zakonom in s to uredbo ter mu določi sestav in področje;
13.	) da skrbi za gradnjo carinskih stavb, hra-nišč, stražnic, laboratorijev in javnih carinskih skladišč kakor tudi vseh drugih prostorov, ki jih zahtevata carinska služba in korist ugovine in prometa, in da prav tako skrbi tudi za nabavo potrebnih instrumentov, priprav in orodja za pravilno izvrševanje službe;
14.	) da opravlja tudi vse druge posle, ki bi se ji naročali.
Člen 21.
Generalna direkcija carin se deli na dva od delka:
1.	) na administrativni oddelek;
2.	) na tarifni oddelek.
Administrativni oddelek se deli na tri odseke-;
a)	na osebni odsek:
b)	na odsek za knjigovodstvo;
c)	na odsek za finančno stražo.
Tarifni oddelek se enako deli na tri odseke:
a)	na tarifni odsek;
b)	na statistični odsek ;
c)	na carinsko-kazenski odsek.
13.	Generalna direkcija državnih
monopolov.
Člen 22.
Direkcija državnih monopolov mora paziti, da se v vsakem oziru izvršujejo zakoni o državnih monopolih; skrbeti mora za nabavljanje, izdelovanje, predelovanje in kontrolo monopolnih predmetov kakor tudi za določevanje njih cen ter mora končno skrbeti, da se vsa državna ob-lastva enakomerno preskrbujejo z njimi.
S to odredbo se v ničemer,ne izpreminja zakon o samostalni monopolni upravi v Srbiji.
Člen 23.
Generalna direkcija monopolov se deli na dva oddelka:
1.	) na oddelek za monopol tobaka za oblast-va izvun Srbije;
2.	) na oddelek za ostale monopolne predmete izvun Srbije.
Oddelek za monopol tobaka se deli na tri odseke:
a)	na odsek za proizvajanje in odkupovanje tobaka;
b)	na odsek za podelovanje in prodajanje tobaka ;
c)	na kazenski odsek.
Oddelek' za ostale monopolne predmete se prav tako deli na tri odseke:
a)	na komercionalni odsek;
b)	na odsek za proizvajanje in prodajanje;
c)	na kazenski odsek.
14.	G e n e r a 1 n a 4d i r e k c i j a državnih
dolgov.
Člen 24.
Generalna direkcija državnih dolgov upravlja celokupni državni dolg. Opravlja vse posle, ki se tičejo državnih dolgov, tako stalnih kakor začasnih posojil vsake vrste.
Člen 25.
Dolžnost; generalne direkcije državnih dolgov je:
Generalna direkcija državnih dolgov
a)	sodeluje pri pripravah za najemanje stalnih državnih posojil (konsolidirani državni dolg), za najemanje začasnih državnih posojil in za izdajanje blagajničnih nakaznic (bonov);
b)	skrbi, da se redno in ob roku izplačujejo anuitete od konsolidiranega državnega dolga, kakor je to predpisano v dotičnih zakonih;
c)	skrbi za plačevanje izdanih blagajničnih nakaznic, kratkoročnih posojil in obresti;
č) skrbi za plačevanje kuponov in amortiziranih obveznic s posredovanjem glavne državne blagajne kakor tu^i za plačevanje teh vrednot, ki ga izvršujejo v inozemstvu na njen račun za to posebno pooblaščene banke;
d)	skrbi za žrebanje v zmislu zakonov o posojilih zaradi amortiziranja konsolidiranega
tta,NswaM—rtmi«.---------»tiiwt»-—Tnniim iwi umi-■llll■lHl■^ll n
dolga kakor tudi za odkupovanje obveznic v isti namen;
e) opravlja tudi druge posle, ki se z drugimi zakoni izročajo njenemu področju.
Člen 2«.
Generalna direkcija državnih dolgov se deli na tri odseke:
1.	) na administrativni odsek:
2.	) na knjigovodstveni odsek;
3.	) na likvidaturni odsek.
Člen 27.
Generalni direkciji državnih dolgov načeluje generalni direktor, ki ima pravice in dolžnosti, kakršne gredo po členu o. te uredbe generalnemu direktorju finančnega ministrstva. Poleg tega izdaja naloge za izplačevanje kuponov in amortiziranih obveznic, ki se plačujejo pri glavni državni blagajni.
Generalni direktor državnih dolgov je član komisije ta žrebanje obveznic.
iä. Generalna direkcija državnega pravobranstva.
Član 28.
Generalna direkcija državnega pravobranstva ščiti imovinsko-pravne interese države.
Člen 29.
Generalna direkcija državnega pravobranstva ima dolžnost;
a)	da zastopa državo proti zasebnikom, pred rednimi in izbornimi sodišči, pred glavno kontrolo, državnim svetom in brez razlike pred vsemi drugimi oblaslvi, in sicer v kazenskih, civilnih in administrativnih zadevah, bodisi da država svoje imovinsko - pravne interese zahteva ali da jih brani, razen če po drugih zakonih ni odrejeno drugače;
b)	da oddaja pravna mnenja o vseh važnejših vprašanjih, kadar za to zaprošajo posamezna državna oblastva, in
c)	da opravlja vse ostale posle, ki so ji prido-deljeni s posameznimi zakoni.
Člen 30.
Generalni direkciji državnega pravobranstva načeluje državni pravobranilec, ki mu pomaga (pri delu pomočnik državnega pravobranilca, j Državni pravobranilec je v vsakem oziru j raven generalnemu direktorju finančnega mini-; strstva, pomočnik državnega pravobranilca pa je raven pomočniku generainega direktorja finančnega ministrstva (člena 5. in 6.).
Člen 31.
Generalna direkcija državnega pravobranstva se deli na dva oddelka;
1.	) na administrativni oddelek;
2.	) na sodni oddelek.
Sodni oddelek se deli na pet odsekov:
a)	na odsek za Srbijo in Črno goro;
b)	na odsek za Hrvatsko in Slavonijo;
c)	na odsek za Bosno in Hercegovino; č) na odsek za Banat, Bačko in Baranjo;
d)	na odsek za Dalmacijo in Slovenijo z Istro.
Člen 32.
Pri generalni direkciji državnega pravobranstva posluje tudi stalen pravni odbor, ki se imenuje z ukazom na predlog finančnega ministra za leto dni in ki sestoji iz petnajst pravnikov, državnih uradnikov in javnih odvetnikov. Ta odbor oddaja na zahtevo mnistrov kot nasvete svoja mnenja o vseh spornih in važnih pravnih zadevah, ki se mu odkazujejo v izjavo.
Natančnejše področje stalnega pravniškega odbora še določi finančni minister s posebnim pravilnikom.
16.	Generalna direkcija državnih posestev.
Člen 33.
Generalna direkcija državnih posestev ima te dolžnosti:
Generalna direkcija državnih posestev
1.) ima v evidenci vsa .»osestva, ki jih pridobiva država kot. zasebnopravna oseba, brez ozira
na to, so li odstopljena v uživanje drugih državnih naprav, ali jih ukorišča država sama;
2.	) skrbi, da država dobiva in ima popolne zakonite dokazi^ o nedvomni lastninski pravici do teh posestev in da uporaolja te dokaze;
3.	) skrbi, da se ta posestva okoriščajo na najracionalnejši način in da đonašajo državni blagajni kar največ dohodkov;
4.	) skrbi, da se zakupnine od posestev, danih v zakup, pravočasno plačujejo v državno blagajno ;
5.	) centralizira knjigovodstvo o dohodkih teh državnih posestev.
Člen 34.
Generalna direkcija državnih posestev izvrši porazdelitev na odseke po značaju poslov, a natančnejše področje posameznih odsekov še odredi finančni minister s svojo naredbo.
17.	Generalna direkcija k'a t a s t r a.
Č i e n 3 5.
Generalna direkcija katastra ima te dolžnosti :
Generalna direkcija katastra
1.	) pripravlja zakonite predloge in pravilnike za izdelavo katastra v onih pokrajinah kraljestva, kjer katastrska izmera še iri izvršena;
2.	) organizira, vodi in kontrolira nova katastrska dela in melioriranje zemljišč ter skrbi, da se izvršujejo točno in pravočasno, kakor treba;
3.	) skrbi za razvidnost o dosedaj izdelanih katastrih;
4.	) skrbi in započenja dela za obnovo kata-
• strskih merjenj in ponovno melioriranje zem-‘jisč;	. , J
5.	) upravlja katastralne aparate, katastrske mape in druge izdelane operate.
Člen 36.
Glavna direkcija katastra se deli na dva od-dčlka:
1.	) na oddelek za izdelavo novega katastra;
2.	) na oddelek za ohrano in obnovo izdelanih katastrov.
Oddelek za izdelavo novega katastra se deli na dva odseka:
a)	na odsek za izdelavo katastra;
b)	na odsek za melioriranje zemljišč.
Oddelek za ohrano izdelanih katastrov se deli na dva odseka;
a) na odsek za ohrano in evidenco izdelanih katastrov in katastrskega materiala;
Ir) na knjigovodstveni odsek.
Ü
18.	Zaključna določila.
Č 1 e n 3 7.
Uradniki in uslužbenci finančnega ministrstva se uvrščajo v te-le plačilne razrede;
v III. razred: pomočnik finančnega ministra; v IV. razred: generalni direktor in državni pravobranilec;
v V.razred: delegat finančnega ministra, pomočnik generalnega direktorja, pomočnik državnega; pravobranilca, načelnik oddelka, generalni inspektor;
v VI.razred: inspektor, šef odseka; v VII. razred; podšef odseka, glavni tajnik, glavni revizor, višji blagajnik, višji knjigovodja, višji inženjer, višji kemik, višji tehnolog, višji geometer;
v VIII. razred: blagajnik, knjigovodja, inženjer, kemik prve vrste, geometer prve vrste, tehnolog prve vrste, tajnik, revizor, višji statistik, korespondent za dopisovanje z inozemstvom, glavni skladišča“, ekonom :
v IX. razred : pisar prve vrste, pomočnik knjigovodjev prve vrste, pomočnik blagajnikov prve vrste, likvidator prve vrste, statistik prve vrste, kemik druge vrste, tehnolog druge vrste, pod-inženjer, geometer druge vrste, arhivar prve vrste, registrator prve vrste, skladiščar prve vrste;
v X. razred: pisar druge vrste, pomočnik knjigovodjev druge 'vrste, pomočnik blagajnikov druge vrste, likvidator druge vrste, statistik druge vrste, arhivar druge vrste, registrator druge vrste, skladiščar druge vrste; v XI. razred; pripravnik, prepisovalec. Uradniki IV. in V. razreda morejo postati zgolj osebe s fakultetno izobrazbo. Izvzemajo
se tisti, ki so bili prej v kraljevini Srbiji načelniki finančnega ministrstva.
Člen 3 8.
Čim stopi ta naredba v. moč, se izvrše imenovanja uradnikov in uslužbencev po tej naredbi ; takrat nehajo veljati vsi zakoni in vse naredbe o organizaciji finančnega ministrstva, ki se ne skladajo s to naredbo.
Člen 3 9.
Ta naredba stopi v veljavnost 'z dnem, ko se podpiše in objavij
Finančni minister naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 25. februarja 1919.
Minister za finance:
dr. M. NinČić s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Stoj. M. Protič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta:
dr. Korošec s. r.
Minister za pravosodje:
M. N. Trifković s. r.
Zastopnik ministra za notranje zadeve: predsednik ministrskega sveta:
Stoj. M. Protič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: St. D. Ribarac s. r.
Minister za prosveto:
Ljub. M. Davidovič s. r.
Minister za promet:
Velislav N. Vulovič s. r.
Minister za javna dela;
M. Kapetanovič s. r.
Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za finance: dr. M. Ninčič s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Lukinič s. r.
Minister za vojno in mornarnico: general Mih. Rcšič s. r.
Minister za kmetijstvo:
dr. Petričič s. r.
Minister za veistvo: Alaupovič s. r.
Minister brez portfelja:
M. V. Raičevie s. r.
Zastopnik ministra za prehrano in obnovo dežel, minister za kmetijstvo: dr. Petričič s. r.
Minister ja socialno politiko:
V. Korać s. r.
Zastopnik ministra za gozde in rudnike, podpredsednik ministrskega sveta:
dr. Korošec s. r.
Minister za pripravo ustavotvorne skupščine in za izenačitev zakonov:
dr. Albert Kramer s. r.
Minister za narodno zdravje: dr. U. Krulj s. r.
Nareie osrednje vlade.
55.
Ministrski svet je na predlog ministrstva za finance s sklepom z dne 26. februarja 1919., A Br. 309, odobril to-le
Uredbo o začasni uredit?! delegacij ministrst?a za finance.*
Člen 1.
Dokler se ne uredi enotna organizacija finančne uprave na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se osnavljajo delegacije finančnega ministrstva za one dele kraljestva, ki so mu pripadli od bivše avstro-ogrske monarhije.
Člen 2.
Delegacij ministrstva za finance je pet:
1.	) v Ljubljani za Slovenijo in Istro;
2.	) v Zadru za Dalmacijo;
3.	) v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje;
4.	) v Sarajevu za Bosno in Hercegovino;
5.	) v Sombom za Banar, Bačko in Baranjo.
Člen 3.
Delegacija ministrstva za finance je neposredno podrejena ministrstvu za finance v Beogradu ter prejemlje ukaze samo od njega.
Člen 1.
V	finančno-upravnih poslih izdaja delegacija ukaze vsem oblastveni, uradom in organom, poklicanim po veljavnih zakonih in predpisih, da sodelujejo v finančni upravi ali da jo podpirajo.
Če bi pomožna oblastva in organi ne izvršili takih ukazov, izposluje delegacija intervencijo njih višjega pristojnega oblastva. oziroma ministra za finance.
Člen 5.
Občevanje med delegacijami ministrstva za finance v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je neposrednje, občevanje z inozemstvom pa se vrši z intervencijo ministrstva za finance.
Č len (j.
Vsem javnim oblastvom, zavodom, uradom in organom kakor tudi kriminalnim oblastvom in institucijam je dolžnost, da v vsakem oziru podpirajo delegacijo ministrstva za finance v izvrševanju njene naloge ter ji hitro dajo izjave in pojasnila, ki jih zahteva.
Člen
Vsaki delegaciji načeluje delegat ministrstva za finance, ki mu je dodeljeno potrebno strokovno osebje za vse finančne stroke, spadajoče v področje delegacije ministrstva za finance.
Č 1 e n 3.
Delegat ministrstva za finance porazdeljuje službene posle v delegaciji ter nadzira uradno delovanje vsega njemu dodeljenega osebja.
Za točno in pravilno opravljanje vseh poslov v delegaciji je neposredno odgovoren ministrstvu za finance.
Člen 9.
Za izvrševanje administrativne pomožne računovodske službe, za statistične agende in za upravno kontrolo v finančno-upravnem poslovanju je delegaciji prideljeno računovodstvo. \ administrativni pomožni službi je računovodstvo podrejeno delegaciji ministrstva za finance, v izvrševanju predhodne in naknadne kontrole Pa je''odgovorno glavni kontroli.
Člen 1 0.
Uradniki in sluge so odgovorni za nerednosti v službi in za službene prestopke po veljavnih disciplinarnih zakonih in predpisih.
Členil.
V	osebnih stvareh vseh uradnikov in slug pri oblastvih, uradih in organih, podrejenih delegaciji, spadajo v področje delegacije li-le posli.
1.	) poviševanje v višjo plačilno stopnjo v okviru istega plačilnega razreda;
2.	) popravljanje pogreškov v redovni činovni listi in reševanje dotičnin pritožb;
* Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 23, izdanih dne 25. marca 1919.; tu naknadno priobčena v zmislu uredbe o objavljanju zakonov, uredb n naredb z dne 13. novembra 1919. (Ur. 1. pod št. 764 iz leta 1919.).
3.	) dovoljevanje dopustov do meseca dni v mejah kraljestva;
4.	) dovoljevanje denarnih nagrad in podpor do 500 kron;
5.	) dovoljevanje predujmov na plačo v trimesečnem znesku z dvanajst odplačilnimi roki;
6.	) nameščanje, poviševanje, umirovljanje in reaktiviranje slug in poduradnikov (dnevničar-jev);
7.	) odločevanje v vseh osebnih in disciplina!-nih vprašanjih moštva finančne straže, kolikor ne spada rešitev v področje nižjega oblastva.
Člen 1 2.
Glede nameščanja, premeščanja, poviševanja, upokojevanja in reaktiviranja uradnikov morejo delegacije stavljati konkretne utemeljene predloge ministrstvu za finance, ki edino odločuje o tem.
Člen 13.
Delegacija ministrstva za finance
1.	) vodi in v svojem področju nadzira vso upravo posrednjin in neposrednjih davkov in ostalih javnih davščin;
2.	) nadzira poslovanje vseh dodeljenih ob-lastev, uradov, organov in naprav, da se veljavni finančno-upravni zakoni in predpisi izvršujejo točno, pravilno in z enotnim umevanjem;
3.	) odločuje o vseh pravnih Itkih (pravnih pomočkih) zoper odredbe in rešitve nižjih finančnih uradov, oblastev in organov in o prošnjah za pomilostitev ter v primerih in mejah pristojnosti, določene s posameznimi zakoni;
4.	) pripravlja razpravni material ter ga s podrobnim poročilom predlaga ministrstvu za finance, kadar ga ministrstvo pesebe zahteva aii kadar se zoper rešitev delegacije vloži zakonito predpisani pravni lek (pravni poiuoček) ali pritožba, kolikor je to dovoljeno po posebnih zakonih.
Kadar nastane dvom o zmisiu aii o pravilni uporabi zakonitih določil ali kadar je sploh treba, da se v tem oziru izdado splošna določila in pojasnila, mora delegacija izposlovati odlok ministrstva za finance.
Razen tega- mora delegacija obveščati ministrstvo ter mu stavljati konkretne predloge vedno, kadar misli, da je treba veljavne zakone in predpise izpremeniti ali izpopolniti..
Člen 14.
Delegacija ministrstva za finance:
1.	) razveljavlja dvojno pravno vel javno obdavčevanje ter popravlja računsko ali podobno napačno predpisane davke, doklade in pristoj-. bine, kjer ni z zakonom] določeno drugače;
2.	) odreja izbrise brezcl voj beno neizterljivih, oziroma zastaranih nevplačanih javnih davkov, doklad, pristojbin, denarnih kazni in povišanih pristojbin v vseh službenih strokah delegacije, ako in v kolikor ni za take rešitve pristojno nižje oblastvo;
3.	) povrača preplačane, oziroma nezakonito izterjane javne davke, pristojbine, denarne kazni in povišane pristojbine neomejeno v vseh službenih strokah delegacije ministrstva za finance, kadar se povračilo zaprosi v zakonito določenem roku, oziroma, če takega zakonitega določila ni, kadar se zaprosi najkasneje čez tri leta po vplačilu;
4.	) določa redovne kazni, kadar kdo izdanim nalogom delegacije ne ustreže v zmislu veljavnih zakonov in naredb;
5.	) sklepa pogodbe za pristojbine v zmislu zakonov ter jih pošilja v odobritev ministru za finance.
Člen 15.
V upravnih vprašanjih finančne straže odločuje delegacija. Za izpremembo sedeža, napravo novih in odpravo sedanjih sedežev, postaj in kontrolno-okrajnih upraviteljstev je treba izposlovati odobritev ministrstva za finance.
Kolikor ni pristojno nižje oblastvo, delegacija podeljuje štipendije in podpore otrokom in sirotam zaslužnih nameščencev finančne straže iz dotičnih fondov.
Člen 16.
Za vse ostale primere finančne uprave je pristojna delegacija ministrstva 'za finance, ako ni po veljavnih zakonih v konkretnem primeru pristojno drugo oblastvo.
V	stvareh, ki presezajo področje delegacije ministrstva za finance, pri katerih pa je rešitev neodložna zaradi neizogibne večje škode ali ko*-risti erarja, sme delegacija takoj izdati odlok. Za tak odlok in 'za ukrepe, odrejene po njeni1, izposluje delegacija naknadno odobritev ministrstva za finance.
Člen 17.
Računovodstvo, dodeljeno delegaciji ministrstva za finance, opravlja v uradnih strokah delegacije :
1.	) administrativno-pomožno službo;
2.	) likvidacijo prejemkov in izdatkov državne blagajne pri delegaciji;
3.	) cenzuro in vknjiževanje prejemkov in izdatkov v denarju, efektih in materialu, realiziranih pri državni blagajni hi ostalih blagajnah v področju delegacije, cenzuro in vknjiževanje dnevnikov in računov javnih fondov, ki so v upravi ministrstva za finance, cenzuro in vknjiževanje finančnih depozitov m inventarja pri uradni opravi;
4.	) sodeluje pri sestavljanju letnega proračuna v uradnih strokah delegacije;
5.	) sestavlja podrobne poslovne preglede in
izka'ze o blagajniškem stanju ter jih mesečno predlaga glavnemu računovodstvu ministrstva za finance;	<
6.	) sestavlja- zaključne račune za posamezne stroke prejemkov in izdatkov;
7.	) sodeluje po potrebi pri pregledovanju blagajn ter presoja operate o blagajniških pregledih ;
8.	) prejemlje od državne blagajne in ostalih blagajn mesečne račune, jih sumarno presoja ter zabeležuje; tisti del računa, ki ne spada v .področje delegacije, pošilja pristojnim računovodstvom.
Člen 1 H.
Računovodstvo delegacije vkrjižuje in ima v razvidnosti vse poslovanje v upravi neposred-ujih davkov (doklad in naklad;, pristojbin, zemljiškega katastra ter presoja o tem položene račune.
Dolžno je, da v pregledni obliki vsak mesec obvešča ministrstvo za finance o stanju predpisa neposrednjih davkov, o njih odpisih in povračilih, o gibanju posrednjih davkov in pristojbin. Ti pregledi naj se sestavljajo tako, da je iz njih razvidno dotično- delovanje vsakega davčnega urada.
Člen 19.
Računovodstvo vodi tudi knjige o staležu osebja vseh uradov in oblaste v, podrejenih dele-gaciji.
V	razvidnosti ima vse osebje, ki prejemlje pokojnino iz državnih financ, oziroma fondov, kar jih je v upravi minististva za finance, cenzurna in vknjižuje vse prejemke in izdatke, izvršene v tem oziru.
C1 e u 2 U.
Računovodstvo ima v razvidnosti, vknjižuje in cenzurira ves promet z državnim denarjem med posameznimi blagainarm, vodi o tem konto-korentne glavne knjige ier opravlja potrebna preračunjanja v oreine aii na korist dotičnih listnic (resortov).
Člen 11.
Računovodstvo ima v razvidnosti, cenzurira in vknjižuje vse posle v obsegu dosedanjih pokrajinskih (deželnih) dolgov ter po potrebi vin-kulira in devinkulira efekte.
Člen ri%
Računovodstvo, dodeljeno delegaciji, opravlja vse posle, omenjene v členih 17., 18., 19., 20. in 21., kolikor ni računovodstvo nižjega oblastva dolžno, da samo izvršuje dotične posle.
Člen 23.
Finančni oddelek deželne vsade v ^Sarajevu m finančna pokrajinska oblastva v Ljubljani, Zadru in Trstu so odpravljena. Na njih mesto stopijo delegacije, urejene po tej naredbi.
Istotako preneha izredno področje zagrebškega finančnega ravnateljstva, osnovano na § 22. z zakonitim členom I. (XXX) 1868.
Člen 2 k
Oblastva, uradi in organi, kar jih je podrejenih delegaciji ministrstva za finance, ob-
čujejo' z ministrstvom za finance po pristojni delegaciji.
Člen 2 d.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Razpasi deželne vlade za Slovenije.
St. 479/zdr.
TedeM&i s aaleälfinils Mesniä sa ozemlju deželna vlade za Sloveaijo.
(Od dne 4. do dne 10. januarja 1920.)
r	
Okraj	Občin

=L
c ä > S
Of
Škrlatica (S c a r 1 a t i n a). Ljubljana j Ljubljana mesto . . |2j , j . | . | 2
D a v i c a (D i p h t e r i a).
Borovlje	j Ledenice . . .... . , i . j 1 j . j
Ljubljana	j Ljubljana mesto . . j 1 | 1 11!
Trebušni tifuz (Typhus abdominal Brežice
s).-
Kranj
Ljutomer • Ljubljana Litija
Novo mesto
Brežice . . . Bizeljsko . . Zakot.... Stražišča . .
Sora ....
Žiri.......
Cven .... Ljubljana mesto Mviravee .... Mirna.....
Slovenjgradec j Slovenjgradec
Griža (D y s e n t e r i a).
Celje Ljubljana Maribor mesto Maribor okolica
Novo mesto Slovenjgradec
Velikovec
Ljubno . .........I
Ljubljana mesto . . i Maribor mesto . . . i Vukovski dol .... i Šr. I!j v Slovenskih
goricah...........
Šmihel-St'piče ... Zgornja Vržinga . . . i 1
Labod.............j i
j IVevalje........j .
i l
Ljubljana
Celje
Kiško
Ljubljana
Ptuj
P e g a v i c a.
1 Ljubljana mesto
i i M • M i
Koze (Variola).
Velikovec
Sv. Ema		 . Šmarje okolica . . .	2 2	l	2 2	1	
Ct rk.je 			3	4		2	5
Velika dolina ....		1			3
Krška bolnica. .		1			i
Ljubljana mesto . .	X				i
Sv. Bolfeak		l	2		2	i
Birg		t		1		
Brestovec ......	t				i
Dolena		2				2
Msjšperg		 .	>				2
Nimno		1				1
Ptujska gora ....	l				t
Sv, Florijan		1				X
Prevalje		1	1			2
Sv. Danijel		t				X
Tolsti vrh		4		2		2
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljam,
dne 19. januarja 1920.
Sanitetni šef: dr. G ražen s. r.
St. 455/zdr.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kozje, h kateremu pripadajo občine Drensko rebro, Gorjane, Kozje, Koprivnica, Križe, Mrčna sela, Pilštanj, Podsreda, Preborje, Zagorje, Zdole in Vetrnik, s sedežem v Kozjem.
S to službo je spojena osnovna plača letnih 1200 K in pravica do šest petletnic po 100 K. Po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. aprila 1919., št. 167 Ur 1., je dalje okrožnim zdravnikom do preklica dovoljena draginj-ska doklada v izmeri 100 % vseh službenih prejemkov.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedoč-bami, naj se vlože do dne
22. f e b r u a r j a 1 9 2 0. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 18. januarja 1920.
Sanitetni šef: dr, Oražen s. r.
Razglasi dreoili uradov in eblastev,
Freds. 5836/3/19—2.	126 3—2
Bazpis
službe višjega pisarniškega ofidala v IX. činov-nem razredu pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, oziroma tako mesto ali mesto pisarniškega uradnika v X., oziroma XI. činovnem razredu pri drugem sodišču. •
Prošnje se morajo vložiti do dne 2 5. f e b r u a r j a 1 9 2 0.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 10.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 17. januarja 1920.
Kavčnik s. r.
Cw II 1/20—1.	'	129
'	Oklic.
Ivanu V i d a n u, posestniku v P'obrežju št. 51, Frauenstaudnerstraße, sedaj neznanega bivališča, je vročiti v njegovi pravni stvari, tekoči pri okrožnem sodišču v Mariboru zaradi 44.719 K 40 v s pripadki, menični plačilni nalog s tožbo z dne 17. januarja 1920., opr. št. Cw II 1/20—1.
Ker je bivališče Ivana Viđana neznano, se mu postavlja za skrbnika '■ obrambo njegovih pravic gospod dr. Škapin, odvetnik v Mariboru. Ta skrbnik ga bo zastopal v oiznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler sc Ivan Vidan ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sedišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 17. januarja 1920.
Ne VIII 177/19—2, NcVIII 168/19—6. 112 3—1
Amortizacija.
Po. prošnji Janeza Semena, posestnika v Gatini št. 4, zastopanega po Aleksandru Hudoverniku, notarju v Ljubljani, in Štefana Česna, posestnika v Savljah št. (i, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižič, ki sta bili prositeljema baje ukradeni:
1.	) „Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 20.622, glaseča se na ime: Štefan Česen z vlogo 1165 K 47 v“ in
2.	) „Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 49.221, glaseča se na ime: Janez Seme z vlogo 800 K“.
Imetnik teh vložnih knjižic ‘se' pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da vložni knjižici nista več veljavni.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 30. decembra 1919,
E 110/19—5 in E 111/19—4.	102
Dražb sat oklic.
Dne 16. februarja 1 920. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7
a)	ob devetih dražba nepremičnin vi. št. 13, 87, 88, 148, 190 in 266 katastralne občine hraške, sestoječih iz lesene, s slamo krite li^še št. 19 na Hrastu in istotakega gospodarskega poslopja, potem iz več parcel njiv, travnikov, pašnikov in enega vinograda;
b)	ob desetih dražba polovice nepremičnin vi. št. 18 in 178 katastralne občine učakovške in vi. št. 120 katastralne občine hraške, sestoječih iz zidane, s slamo krite hiše št. 18 na Uča-kovcih in iz nekaj zidanega nekaj lesenega, s slamo kritega gospodarskega poslopja, potem iz več parcel njiv, travnikov, pašnikov in enega vinograda.
Cenilna vrednost je pod a) 2826 K s priteklino vred, ki je cenjena na 250 K, in pod b) 1487 K 50 v.
Najmanjši ponudek je pod ai 1884 K, pod b) 496 K.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, preden se prične dražba, sicer bi se ne mogle več uveljavljati na škodo onega, ki posestvo zdraži.
Druga določila so razvidna iz dražbenega oklica, nabitega na uradni deski pri sodišču.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 31. decembra 1919.
E 211/19—4.	106
Bražbem oklic.
Po zahtevanju drja. Florijana Kukovca, odvetnika v Slovenski Bistrici, bo dne 11. februarja 19 2 0. ob desetih pri spodaj oznamenovanem sodišču v sobi št. 5 dražba zemljišča, vpisanega pod vi. št. 166 zemljiške knjige za katastrallno občino Pečke, sestoječega iz stavbišča št. 41, pašnika in travnika v skupni ploščinski izmeri 32 a 56 m2.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2125 K 42 v.
Najmanjši ponudek znaša z ozirom na cenilno vrednost 1416 K 95 v. Pod tem zneskom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II., dne 5. januarja 1920.
Bazgias.	125
Dne 31. decembra: 1919. so se h v zadružni register pri zadrugi:
Firm. .1646, zadr. VI 199/2. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo,
s sedežem v Ljubljani vpisali člani načel-ništva:
Davorin Stopar, zasebni uradnik v Ljubljani; Ivan Hribar, ’ posojil niški uradnik v Ljubljani ;
Ivan Zupan, nadzornik užitninskega zakupa v Ljubljani;
Drago Stepišnik, prejemnik užitninskega zakupa v Ljubljani;
Leon Franke, knjigovodja v Ljubljani.
II.	Vpisala se je nadalje dne 31. decembra 1919. v isti register pri zadrugah:
Firm. 1736, zadr. III 207/24.
a)	Hranilnica in posojilnica na Dolskem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva je izstopil Matej Zajec, v na-čelništvo pa je vstopil Ivan Kovič, posestnik v Dolini št. 6.
Firm. 1805, zadr. III 156/68.
b)	Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup
in prodajo v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva sta izstopila Jožef Gostinčar in Janko Jovan, v načelništvo pa so vstopili dosedanji kooptirani član Ivan Avseuek', dalje Josip Gogala, ravnatelj Slovenske trgovske šole v Ljubljani, in dr. Franc Kulovec, profesor v Ljubljani.
III.	V trgovinskem registru se je vpisala pri firmi:
Firm. 1708, Rg. A I 214/18. a)	M. Hosner & Co.
s sedežem v Spodnji Šiški pn Ljubljani, obratni predmet: žganjarna, izdelovanje likerja, trgovina z žganjem, nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
M. Hosner & Co. nasl. Viktor Meden ali nemški:
M. Hosner & Co. Nachf. Viktor Meden. Prokura se je podelila Emerihu Zelinki, poslovodji v Spodnji Šiški.
Firm. 1810, Rg. A I 63/8.
b)	Jos. Lehnćr s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: tesarstvo, imetnik: Simon Weissbacher, nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
Simon Weissbacher.
Firm. 1814, druž. II 54/3.
c)	Carl Kauscheggs Nachf. Schneider Sc
Verovšek
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z železnino, nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
Schneider & Verovšek.
IV.	Izbrisala se je v trgovinskem registru vsled opustitve obrti firma:
Firm. 1838, Rg. A I 58/11. Mavro Fürst s sedežem v Z g o r n j i 3 i š k i,
obratni predmet: trgovina z žganjem.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. decembra 1919.
Firm. 414/19, Rg. C I 32/1.	131
Vpis družbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala dne 31. decembra 1919. družba:
Hotelska družba v Celju,
družba -z omejeno 'zavezo, s sedežem v C e 1 j u.
Obratni predmet: nakupovanje in vzdrževanje hotelskih podjetij, nabavljanje hotelskih stavb in zemljišč, pridobivanje hotelskih gostilniških koncesij, otvarjanje in vodstvo dotičnih obrti, trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami.
Družbena pogodba z dne 22. oktobra 1919.
Višina osnovne glavnice: 950.000 K, od te je v gotovini plačanih 950.000 K.
Poslovodja: Evgen Jarc, profesor v Celju, načelnik;
dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, podnačel-nik;
Anton Cestnik, profesor v Celju, član' načelništva ;
Alojzij Drofenik, trgovec v Celju, blagajnik;
dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, tajnik.
Pravico namestovanja imajo poslovodje.
Podpis firme; Besedilo firme podpisujeta skupno dva izmed poslovodij pod pisano ali tiskano ime družbe.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 31. decembra 1919.
Firm. 439/19, zadr. II 2/31.	132
Izprememba pri že vpisani firmi.
V zadružnem registru se je vpisala pri zadrugi :
Produktivgenossenschaft der Tischlermeister in Marburg,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, na podstavi sklepa občnega zbora z cine 16. novembra 1919. nastopna izprememba;
Pravno razmerje zadruge se opira ob pravila, izpremenjena s sklepom občnega zbora z dne 16. novembra 1919. v vseh točkah. Po tej izpremembi se zadruga sedaj glasi:
Združene tovarne in delavnice pohištva v Mariboru,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge: Zadruga
1.) izdeluje vse izdelke, spadajoče v mizarsko obrt in združene s to obrtjo, potem sorodne izdelke v lastnih tvornicah ali pa posredno po svojih članih;
2.	) prodaja izgotovljene izdelke v zadružnih prodajalnah ali pa v prosti trgovini;
3.	) preskrbuje člane s potrebnimi sirovinaini po lastnih sirovinsk'ili podjetjih (gozdarstvo, žage, prevozna sredstva, sušilnice, tapetništvo, pohištveno' kamenoseštvo, kovanje, steklarstv* itd.) ;
4.	) daje članom primerna denarna posojila u» raznovrsten kredit za nabavo si rovi n, strojev i« orodja;
5.	) najema izposojila za zadružne potrebe;
6.	) prireja strokovne tečaje, predavanja, razstave ter vobče pospešuje koristi zadruge z reklamnimi pomočki.
Načelništvo sestoji iz štirih zadružnikov; člani načelništva so:	Ivan Staudinger, predsednik;
Alojzij Rojk, tajnik; Ivan Klančnik, blagajnik; Ivan Šafarič, gospodar — vsi mizarski mojstri v Mariboru.
Načelništvo podpisuje zadrugo na: ta nači», da se pod zadružno firmo, napisano ali s pečatom pritisnjeno, podpisujeta dva člana načelništva.
Društvene objave se razglašajo na društveni deski.
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva: Friderik Dörflinger, Anton Wicher in Pavel Drofenik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1920.
St. 220/20.
Preselitev,
Podpisani 'urad se je preselil iz dosedanjih prostorov v deželnem dvorcu v poslopje deželne vlade na Bleiweisovi cesti št. U>,- H. nadstropje, v sobi št. 18 in 19. Zaradi preselitve ne sprejema strank do dne 24. t. m.
Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani,
dne 20. januarja 1920.
Sef urada: dr. Gorsič s. r.
Tedensko poročilo državne posredovalnice za delo.
Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo (v Ljubljani, Mariboru, Ptuju) je iskal» dela v tednu od dne 11. do dne 17. januarja 1920. 344 moških in 117 ženskih delovnih moči. Delo dajalci pa so iskali 113 moških in 58 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 131.
Promet od dne 1. januarja do dne 17. januarja 1920. izkazuje 1361 strank, in sicer 438 delodajalcev in 923 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 297.
Dela iščejo: dninarji in dninarice (239). pisarniške moči (137), rudarji (120), mlinarji, peki, mesarji (117), trgovski sotrudniki in trgovske sotrudnice (108), služkinje in kuharice, vajenci razne stroke, natakarice, natakarji, ekonomi, oskrbniki, uradni sluge, vratarji itd.
V delo se sprejmejo: gozdni delavci (100), kuharice, služkinje, mizarji, vajenci razne stroke, pletarji, pisarniške moči, kovači, ključa-ničarji, rečni mojstri, lesostružci itd.
Bazne objave.
Razglas družbe južne železnice.
Izprememba IV. dodatka k lokalni blagovni tarifi, II. del, južne železnice.
Z veljavnostjo izza dne 16. novembra 1919, je črtati v IV. dodatku k lokalni blagovni tarifi. II. del, južne železnice, v 7. in 8. vrsti od spodaj besedilo: „Die Bestimmungen des Abschnittes ,V. Besondere Bestimmungen für die Beförderung von Milch und Rahm (Obers, Sahne) in Blechkannen als Eilgut’ finden keine Anwendung.“
Z veljavnostjo izza dne 15. i&nuarja 1920. je v omenjenem dodatku, v 9. in 10. vrsti od spodaj, razveljavljena določba, ki se tiče zaokro^ žanja vozarine na cele krone.	11$
Natisnila Delniška tiskarna, d. d, v Ljubljani.