Političen list za slovenski narod.
-----------
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplatan 15 gld.. m pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., m jedec	Naročnino in oznanila (in.erate) YBpre]ema upravntstvo In ekspedlelja t
mesec 1 gld 40 kr.	„katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	£ Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Z* c«io leto IS gld., sa pol le .a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld.	f . ..
V Ljubljani nc dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	Vredništvo je v SemeniSklh ulieah St. 2, I., 17.
Posamne Številke po 7 kr.	Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva te'	efon-štev. 74.
85*tev. 246.
V Ljubljani, v sredo 26. oktobra 1898.
Leti lili XXVI
Državni zbor.
Dunaj, 25. oktobra. Naše zahteve.
Grot Taafle je pri vsaki priliki naglašal, da njegova vlada ni parlamentarna, da stoji nad strankami, in vendar se je opiral na tedanjo desnico. Ž njo je stal, ž njo je padel. Grof Badeni je ob svojem nastopu samozavestno izjavil, da hoče parlament voditi ter računati v prvi vrsti z onimi strankami, katere vsprejmo njegov program. Stal je več časa z jedno nogo na desnici, z drugo na levici, sedel je med dvema stoloma; ko mu je opozicija izpodbila jedno nogo, lovil se je ob desnici ter omahnil. Grot Thun je previdnejši. Zvest svojim načelom, ki se v bistvu strinjajo z načeli sedanje večine, jo takoj začetkom zasedanja izjavil, da se hoče opirati na desnico. Dr. Biirerireither je izstopil iz kabineta in danes sta vlada in desnica v razmerju, ki zahteva od obeh • »trani pravice in «fo1žno«tJ. v'?d?. ima pravico od večine zahtevati, da jo podpira do gotove meje, a s to pravico je prevzela tudi dolžnosti nasproti strankam, pri katerih išče podpore. Zato imajo tudi v normalnih razmerah te stranke pravico zahtevati od vlade, da se ozira na njih želje in opravičene zahteve. Strankarske zahteve so vedno dejanjsko izvajanje programa in vladna večja ali irjanjša naklonjenost glede zahtev je merilo za njeno razmerje nasproti strankam.
To je: grof Thun je navezan na desnico, ako hoče parlamentarno vladati ter vršiti nujne državne posle; on potrebuje njene pomoči. A če hoče, da ga desnica podpira, mora ustreči njenim željam in zahtevam, ki temelje v programu in de-janjskih potrebah. Tako delajo vse vlade v ustavnih državah in tako delajo vse stranke, katerih program ni lakcijozna opozicija.
In to je, kar bode opozicijo, da očita strankam na desnici »barantanje« z vlado za ogersko nagodbo, dasi je gotovo, ko amen v očenašu, da bi glasovali levičarji še za slabšo nagodbo, ako bi jo zahtevala njihova vlada.
Grof Thun, tako trde, ki ga dobro poznajo, je kavalir, ki gotovo izpolni, ako obljubi. In to prepričanje, oziroma zaupanje v obljube grofa Thuna, katere je dal na naše zahteve, je odločilo v zadnjem trenotku, da je naša zveza sinoči po večurni debati sklenila glasovati za nadrobno debato o nagodbenih predlogah. Finančni minister sam je desnici olajšal korak, ker je odložil na boljše čase zvišanje užitninskega davka od piva in žganja. Sicer pa danes vlada od nikogar ne zahteva, da bi moral glasovati za nagodbo, kakoršna je v načrtih. To vsaj je gotovo že danes, da se bode avstrijska kvota znižala za primeren odstotek. Rebus sic stantibus bil bi danes političen samomor, ko bi slovenski poslanci pretrgali zvezo z desnico in dosledno tudi z vlado. Slovenci prišli bi naravnost z dežja pod kap, dočim imamo opravičeno upanje, da bode vlada ustregla mnogim željam slovensko-hrvatskega in rusinskega naroda. Naglašati pa treba, da je bila ravno v teh razmerah odločnost umestna, da, naravnost potrebna. Ko bi bili molčali ter se izgo-
varjali le z »državnimi« potrebami in drugimi višjimi oziri, živa duša bi Be ne zmenila za nas. Kdor pozna razmere in odnošaje v tej zbornici, tej trditvi gotovo ne bode ugovarjal. Skratka: Slovenski in isterskohrvatski volivci smejo mirno prepustiti svojim zastopnikom odgovornost za vse obravnave z vlado in desnico. Desnica hoče naše zahteve kot svoje podpirati pri vladi in grol Thun je dal take garancije, s katerimi se moramo za sedaj zadovoljiti.
Današnja seja
je bila precej dolga m živahna. Začetkom seje so ministerski predsednik, trgovinski in železniški minister odgovarjali na neke interpelacije. Poslanec Jan da je v imenu proračunskega odseka poročal o dolgi vrsti nujnih predlogov in peticij glede državne podpore vsled vremenskih nezgod ter predlagal, da se vsi ti predlogi s peticijami odstopijo vladi z naročilom, da natančno poizve o škodah ter hitro od 7' ornice zahteva primernega kredita. Levičarji s tem niso bili zadovoljni, temveč zahtevali so, naj se takoj v zbornici določi svota podpore. S tujimi rokami je lahko gado loviti!
Poslanec Vu kovic je obširno poročal o škodah vsled potresa v Sinju in okolici ter predlagal, da vlada na podlagi natančnih poizvedeb predlaga primerne svote za podpore.
Nato sta govorila glede provizorija glavna govornika Hofmann pl. Wellenhof in dr. lle-rold. Prvi so je usajal nad vsem, kar ni po njegovi glavi, čenčal o raznih Judeževih groših, za katere je vlada kupila večino; zaletaval se je tudi v slovensko vseučilišče in nadsodišče. No, mož kvaka, kakor žaba na suhem.
Dr. Ilerold je jako srečno med živahnim odobravanjem odgovarjal raznim predgovornikom tor dokazoval, da vlada, ako bode izvršila naše zahteve, ne bode ničesar darovala, temveč storila le to, kar jej ukazujejo zakoni in korist države. — Prihodnja seja v četrtek.
Slovenščina v ljudski šoli.
Kako žalostne so naše razmere v narodnem oziru, o tem pričajo ljudske šole za Slovence na Koroškem, Štajerskem, Primorskem, da, tudi na Kranjskem. Ako so v šoli trije nemčurski otroci, takoj se mora ogromna večina slovenskih otrok ubijati glave z nemščino, ker tako želi krajni ali okrajni šol. svet, da, celo tedaj, če se krajni šol. svet odločno upira proti nemškemu poduku.
Tako se je krajni šol. svet v St. Jerneju na Štajerskem v svoji seji dne 14. avgusta t. 1. i z nova izrekel proti nemškemu poduku na tamošnji ljudski šoli, ker je od 60 za šolo godnih otrok le 14 nemške narodnosti. Toda okr. šol svet v Marenbergu je na sklep kratkomalo odgovoril, da bi se taka prememba na korist slo venskemu jeziku ne strinjala s potrebami prebivalstva.
To so odgovori oblastev za časa takozvanih »koncesij«! Danes so poslanec Zičkar in tovariši interpclovali naučnega ministra v tej zadevi
Proračunski odsek.
Splošni razgovor o zvišanju plač državnih služabnikov se je srečno završil. Danes je govoril Tu sel, ki je vzlasti to povdarjal, da je pet let prevelika doba, da napredujejo služabniki v plači. Predlagal je, naj se določijo zato le tri leta.
Dr. We i s k i r e h n e r je v imenu svoje kršč,-soc. stranke protestiral, da proračunski odsek nima več časa za posvetovanje v tako važni zadevi.
Dr. Krek je povdarjal, da državna predloga nima nobenega socijalnopresnavljajočega načela. Samo tistim služabnikom, ki so po dosedanji praksi dobivali aktivitetno doklado, se hoče zvi-^ šati plača. Druzega ne namerava zakon prav nič. Zato more biti samo provizoričnega načela. Veselo pa je, da hočejo dobiti v nji vsi poslanci brez izjeme višja soeijalna načela.
Ta bi bila:
1.	Tistim služabnikom, ki sedaj že opravljajo uradniška dela, se mora priznavati tudi uradniški značaj. Sem spadajo vzlasti: nadzorniki ob rekah, cestni mojstri, mojstri v pristaniščih in logarji. Prve tri vrste imajo priti po vladni predlogi v 4. in 3. plačilni razred. To je krivično.
Govornik je obširnejše razvijal delo teh strok.
2.	Tistim, ki opravljajo državnoslužabniške posle in nimajo tega značaja, se mora ustanoviti zadostno število mest, da se tudi oni vvrste med državne sluge. Sem spadajo vzlasti diurnisti, pri katerih je vsako zavlačevanje v tem oziru krivica, pomožni služabniki pri poštah in brzojavu, deželni poštni seli, cestarji, pomožni jetniški nadzorniki in provizorni služabniki. V služabniško kategorijo bi morali spadati tudi iz učen i delavci po tobačnih tovarnah in prejemal k e ondot, dalje mašinisti in kurjači pri rudnikih. — Sploh pa mora država kot delodajavec priti do tega, da bo vsak tudi najzadnji delavec, ki se mu izroči službo, delinitivno preskrbljen zase in za svojo rodbino, — ko dela, zboli in obnemore.
3.	Plačani morajo biti državni služabniki tako, da morejo primerno brez skrbi živeti. Govornik je opozoril vzlasti na sodnijske sluge, ki imajo od novega leta sem veliko izgubo, poštne uslužbence, na rudniške paznike in na gojzdne paznike (Ilottenmeister), o katerih je predlagal, da se morajo z rudniškimi pazniki v vsem zjed-načiti.
V tem smislu je stavil tudi predlog, kateremu je še dodal zahtevo, da dokler se za tiste, ki sedaj niso še v vrsti državnih slug, ne vsta-nove delinitivna mesta, naj se jim začasno primerno zviša njihova plača. Ta predlog priobčimo kasneje.
Dr. Verkauf se je kregal nad vsem in je hotel predlogo le zavleči, ker zahteva, da sc mora ta predloga tako izpremeniti, da mu bo všeč.
Splošni razgovor se je danes končal. Odsek je izvolil pododbor, ki bo najpreje zakon, kolikor bc da, prenaredil.
Spomenici za vseučilišče.
(Dalje.) ,, Spomenica.
V.
Želimo pa univerzo v Ljubljani.
Ljubljana ni le deželno stolno mesto z vsemi navadnimi oblastvi, šolskimi in drugimi upravnimi ter kulturnimi zavodi, temuč je tudi po svoji geografski legi naravno, po zgodovini pa kulturno središče slovenskega naroda, ugodno zvezano z ostalimi pokrajinami avstrijskega juga.
Da je Ljubljana za visoke šole jako umesten kraj, so povdarjali stanovi vojvodine Kranjske že 1. 17S7 v spomenici, s katero so od vlado zahtevali osnovo modroslovne fakultete v Ljubljani z jako obsežnim poukom. Priporočali so to že tedaj tudi z nastopnimi besedami:
»Nicht nur das llerzogthum Krain, sondern Croatien, Istrien, Friaul, Dalmatien, die ganze oesterreichische Seekiiste und die venetianischo terra terma seien an der Errichtung einer philo-sophisi hen Schule in Laibach, als dem beijuem-sten Standorte an den Granzen Italiens, bethei-ligt. Die Pllege der Landessprache komme hiebei in Betracht, insoterno die in fremden Provinzen studirenden Slaven in Gefahr geriethen, ihre Mut-tersprache zu vergessen und dadurch ftlr die Ver-wendung im Vaterlande giinzlich unbrauchbar zu \verden. Das Gedeihen des Institutcs der Normal-schulen erfordere philosophisch vorgebildete Leh-rer. die auch der Landessprache miichtig sein
miissen. '--Allein auch die Civilbeamten beno-
thigen eine philosophische Vorbildung und miissen \vegen des Verkehres mit dem Landvolke noth-\vendig Landeskinder sein.«
Faktično je tudi v Ljubljani od 1. 1810 do 1813 delovala popolna akademija (univerza) in še v 1. 1848 nahajamo na istem mestu tilozolično, teolo-giČno ter medicinično-kirurgično šolo, katerim sta se 1. 1849, kakor zgoraj omenjeno, pridružili tudi dve slovenski stolici za avstrijsko kriminalno in civilno pravo.
Ljubljana sicer naslednja desetletja pri blagodejnih višješolskih reformah ni dobila svojega deleža. Nadaljevalo pa se je privatno vse tisto mnogovrstno slovstveno in znanstveno delovanje, ki je od nekdaj v Ljubljani imelo svoje rodovitno polje in ki je dobilo nove in močne impulze po preporodu slovenskega naroda, težečega v svoje središče v Ljubljano.
Kar je dandanes v našem stolnem mestu nakopičenih slovstvenih in znanstvenih pripomočkov, sme naravnost biti naš ponos.
Med knjižnicami imenujemo: Staro drž. licealno knjižnico (52.000 zvezkov), koja obsega med drugim knjižnici Zoisovo in Kopitarjevo ; muzejsko knjižnico (nad 10.000 zvezkov), jako mnogovrstno, jezikoslovno, zgodovinsko in umetniško, ker jo vsprejela zbirke »Zgodovinskega društva za Kranjsko«, ki je bilo v zvezi s kakimi 130 literarnimi in znanstvenimi društvi; knjižnico škofijskega semenišča (okolu 15.000 zvezkov), ki se dopolnjuje izza leta 1850 po posebni ustanovi knezoškofa \Volfa z vsemi velikimi deli bogoslovne in tudi pravoslovne vede; k n j i ž n i c o o o. frančiškanov (do 18.000 zvezkov); knjižnico »Slov- Matico« (12.000 zvezkov), imovito zlasti zato, ker je društvo v 34 letni zvezi, kakor zgoraj omenjeno, s premnogimi znanstvenimi zavodi ; dragoceni in tudi obče pristopni knjižnici pokojnih knezoškolov ljubljanskih dr. Widmerja in dr. Po gačarja ; strokovne knjižnice c. kr. višje gimnazije in c. kr. velike realke.
Tu so celi zakladi knjig za vse stroke, med njimi mnoga »unica«. Kar se tiče takšnih vseuči-liških pripomočkov, je torej ravno Ljubljana že sedaj jako obdarovana. Ker bi se poleg c. kr. lice a 1 n e knjižnico iz muzejske in Matičine lahko naredila še velika deželna knjižnica in ker smo prepričani, da bi lastniki prav radi tudi druge navedene knjižnice odprli osobito vseučiliški mladini ljubljanski, bi prihranila država jako mnogo pri prvem in poznejšem zalaganju posebne vseučiliške knjižnice.	(Konec slčdi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. oktobra. Nagodbeno vprašanje. Nagodbeni odsek jc v sinočni seji malone dognal splošno razpravo
o nagodbenih predlogah in tekom današnjega dno se bo že vršilo glasovanje o prehodu v nadrobno razpravo ter potem volitev treh pododsekov. Od-aekova večina bo brez dvoma glasovala za prehod v nadrobno razpravo, kajti dosedaj je bilo odvisno le od štirih članov slovanske krščansko-narodne zveae, ali se prične nadrobna razprava ali ne. Ker pa je včeraj naša zveza naročila svojim članom, naj glasujejo za prehod, je ta zadeva popolno rešena. Pododseki ne bodo zborovali ta teden, ker se prihodnji četrtek ali petek prično kratke parlamentarne počitnice in bo tudi poslanska zbornica imela jutri zadnjo sejo v tem tednu. Pb prazniku vseh svetnikov se pa prične vstrajno delo v odsekih, pri katerem bodo seveda »pomagali« tudi levičarji, vendar vlada sedaj najbrže nič več ni v strahu za nagodbo, ker ve, da jo večina prej ali slej sprejme z ne prevelikimi spremembami.
Schonerer janci zmagujejo, bleja, ki jo zastopajo kričaški elementi Schonererjeve barve, se čudovito razširja posebno v severnem delu Če ške in Moravske. Postojanko za postojanko si pridobivajo Votanovi čestilci. V mnogih krajih, kjer je sedaj gospodovala nemško-napredna stranka, so si s svojo intenzivno agitacijo izpodbili tla. Na ta način priborili so si Schonererjanci zmago pri volitvah v občinski zastop mesta lleba, kjer so dosedaj gospodovali skoro izključno le nemški liberalci. Od 956 volilcev tretjega razreda jih je glasovalo povprečno 700 za Schonererjeve kandidate. Posluževali so se seveda tudi mnogovrstnih zvijač in pobrali celo pooblastila od čeških volilk. V drugem in prvem razredu njihova zmaga ne bo tako sijajna, a dvomiti ni, da bi tudi tu ne prodrli s svojimi somišljeniki.
Kriza v Franciji. Včerajšnja prva seja francoske poslanske zbornice je bila zelo burna. Radi nepopisnih škandalov moralo je predsedstvo pretrgati sejo, ki se je nadaljevala še le po preteku več ur. liilo je opaziti dve glavni stranki, obe skoro jednako močni. Jedna se je potegovala za čast armade, druga pa za civilno nadoblast. Takoj pričetkom seje je bila seveda na dnevnem redu umazana Dreyfusova zadeva. — Ministerski predsednik Brisson je izjavil da je izročil vse akte kasacijskemu sodišču. Nato so raani govorniki jeli prijemati vojnega ministra Chanoina, češ da premalo skrbi za čast in ugled armade. Minister se je zagovarjal, naglaSujoč, da se njegovi nazori popolno strinjajo z nazori njegovega prednika, toda ker vidi,, da ne uživa potrebnega zaupanja, odlaga čast vojnega ministra. Po teh besedah je Chainon ostavil zbornico. Brisson je nato grajal postopanje vojnega ministra. Nastal je zopet ropot. Za besedo se je oglasilo kar več poslancev najedenkrat, nekateri so se jeli pretepati in zborovanje je bilo onemogočeno. — Predsednik Faure je ostavko vsprejel, a tudi ni bil zadovoljen s postopanjem voj. min. Po preteku več časa se je seja zopet nadaljevala, toda zborovanje ni bilo nič kaj mirneje. Vsprejet je bil sicer Ribo-tov nasvet, s katerim se je strinjal tudi Brisson in ki naglaša, da zbornica priznava nadmoč civilne avtoritete, ob jednem pa zaupanje armadi, ki zvesto čuva republikanske zakone, toda odklonjen pa je bil z 296 proti 253 glasovom predlog socijalnega demokrata Bertauxa, naj se Brissonovi vladi izrazi zaupanje. Takoj nato so vsi ministri ostavili zbornico in seja je bila zaključena. Kriza je torej postala zelo akutna.
liazmere v Španiji postajajo čim dalje bolj neugodne. S padcem Sagastove vlade, kateri je pričakovati v najkrajšem času, gotovo pa ob definitivnem sklepu miru z Ameriko, je zapečatena usoda liberalne sir?—' • ' ; se je prav malo časa držala na površju. , ,'obrvativna stranka se tudi ne more povspeti do prejšnjo veljave, odkar je Acciaritova kroglja zadela vodjo Canovasa. Ta toraj tudi ne more prevzeti Sagastove dedščine. Preostaja le vojaška diktatura, na katero se resno misli v vseh vodilnih krogih, in splošno prevladuje mnenje, da prido na krmilo general Pola-vieja, ki bo brez dvoma zbral okrog sebe samo vojaške dostojanstvenike. V nekem oziru je pa to tudi popolno prav, kajti najbrže nobena druga vlada bi ne bila kos karlistom, ki za sklep miru pripravljajo neko veliko akcijo.
Kandidatura, grškega "princa. Jurija za mesto glavnega guvernerja na Kreti je zopet na dnevnem redu. Povodom bivanja ruskega zu-
nanjega ministra grofa Muravjeva na Dunaju govorilo so jo mej drugim tudi o tej kandidaturi, katero, kakor znano, prav toplo« zagovarja ruski car Nikolaj iz raznih tehtnih razlogov. Iz zanesljivih virov se poroča, da je tudi naša država sedaj naklonjena tej kandidaturi in da so je grol Muravjov v ime svojega carja zahvalil na Dunaju za ta povoljen preobrat. — Poročevalec dunajske »Reichs\vehr« zagotavlja po najnovejih informacijah, da se Avstro-Ogerska prav nič ne bo pro-tivila kandidaturi grškega princa in da je o tej ugodni spremembi grškemu dvoru že pred dnevi došlo-avtentično sporočilo. V tem slučaju skoro ni dvomiti, da bi ostali osamljeni ti dve velevlasti, kajti Francija in Italija se bodeta brez dvoma udali tej želji, Nemci in Angleži se pa tudi ne bodo upali dalje časa ustavljati se označenemu predlogu.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 25. oktobra.
Ker se je radi odsotnosti poročevalca prva točka današnje izredne seje odstavila z dnevnega reda, poročal je odb. dr. M u d n i k takoj o zahtevi hišnih posestnikov J. llanuša in dr. Koprive glede odškodnine za mestni občini odstopljeni svet, o kateri se je razpravljalo že v zadnji seji, a ni dobil večine nobeden stavljenih predlogov. Poročevalec naglaša, da je fca, zahteva opravičena, ker parcela 153/,, ki meri 50 kvadratnih sežnjev, ne leži pred njunima hišama in bi si potom pravde gotovo izposlovala pravico do odškodnine. Svet pred hišama sta itak odstopila brezplačno v cestne namene. Vsled tega predlaga, naj se dovoli iz tekočih dohodkov vsakemu po 125 gld. odškodnine.
Proti predlogu govori zopet odb. dr. Stare, ki mej drugim izraža začudenje, da se lastnika te parcele nista tedaj oglasila za odškodnino, kakor drugi posestniki, ki so tudi odstopili svet v svrho gradnje Kuhnove ceste. — Po pojasnilu županovem, da je J. Hanuš že preje v zasebnem pismu zahteval odškodnino, se vsprejme predlog odsekov.
Zatem pride na vrsto znana Grajžarjeva zadeva. Poročevalec odb. Klein v ime odseka kratko predlaga, naj se prizivu Grajžarjevemu ne ugodi. Vname se daljša debata, iz katere je razvidno, da je nadinžener Žužek ostal v stavbenem odseku popolno osamljen s svojim predlogom, naj se dovoli Grajžarju izjema in ne delajo ovire pri gradnji hleva v Predilnih ulicah. To svoje mnenje je tudi danes zastopal ter tudi pojasnil, da je Grajžar voljen podpisati reverz, po katerem bi se zavezal v dobi 10 let zazidati imenovani prostor, ko se bo nahajal v boljših gmotnih razmerah. Za njegov nasvet je govoril tudi odbornik Turk, ki je ob jednem zavračal trditev govornika večine odb. Pavlina, češ da je projektovano dvorišče pred hlevom itak premajhno za določeni smoter, ter dostavil, da bo deželni odbor gotovo ugodneje razsodil v tej zadevi.
Za odklonitev Grajžarjeve prošnje sta govorila konečno še odb. II u d n i k, ki izjavi, da so za tako izjemo v stavbinskih določbah merodajni le javni oviri, ne pa zgolj zasebni, kakor v tem slučaju, in da bo treba odnehati tudi na levi, ako se odneha na desni, ter odb. dr. Požar, ki je povdarjal, da so ga razlogi v županovem pismu popolno prepričali o nujni potrebi zavrnitve Graj-žarjevega rekurza. Odgovarjal je tudi odb. Turku glede deželnega odbora, da je tu v prvi vrsti mestna občina pozvana skrbeti za javne interese mesta. — Predlog poročevalca Kleina je bil vsprejet z vsemi proti jednemu glasu. Člani magistr. gremija niso glasovali.
O spremenjenem programu za jubilejsko slavnost na mestnih ljudskih šolah je poročal odb. Dimnik. Vspored naslednje določa: Vse šole praznujejo 1. decembra s skupno sv. mašo ob 8. uri v stolni cerkvi. Po maši se vrste na posamnih zavodih primerno slavnosti ter se razdele in sicer šolarjem višjih razredov Dimnikov »Zlati jubilej«, šolarjem srednjih razredov Zupanov »Cesar Fran Josip I.«, v 1. razredu .pa podobice. S temi knjižicami in podobami se obdarc tudi učenci zasebnih slov. šol, na nemških šolah je pa razdeljevati jednake nemške spise. Nadalje se omisli vsaki šolski zastavi spominski trak, vsaki učilnici podoba cesarice Elizabeto ter konečno nekaj cesar-
jevih podob. Iz preostanka 1200 gl. dovoljenega kredita je pa omisliti obleko revnim šolarjem, ki se razdeli isti dan. — Vsi ti predlogi obveljajo.
Dotacija soli na I^irju za ženska ročna dela se poviša od 20 na 40 gld. Poročevalec odb. Dimnik.
Odb. dr. Požar poroča o izdelavi načrtov in zgradbi poslopja za mestno dekliško osemraz-rednico pri sv. Jakobu. Govornik opisuje nujno potrebo zgradbe te šole, ker so sedanji učni pro-stori na Vrtači predaleč in pretesni, ter predlaga, naj se vsprejme načrt barona Krausa in Volka s potrebnimi spremembami posebno z ozirom na to, da se svojedobno napravita iz te šole dva zavoda, namreč petrazredna ljudska in trorazredna meščanska šola, naj se nadalje preskrbe potrebni načrti in troškovnik. Financijelno vprašanje, dovolitev za najetje posojila v približnem znesku 80.000 gld., bo pa rešil deželni zbor v prihodnjem zasedanju.
Odb. G o g o 1 a pripominja, da so prebivalci šentjakobskega okraja izrazili željo, naj bi se nekdanji redutni prostor ne zazidal, in predlaga, naj se prične pogajati s kranjsko hranilnico glede odstopa Virantovega vrta, ker je hranilnici gotovo mnogo do tega, da se ne zapre razgled na Vi-rantovo hišo.
Odb. Dimnik in župan pojasnita, da bi bila taka pogajanja brezvspešna, kakor uči dosedanja izkušnja, podžupan pa pripomni, da bi se taka zamenjava smela izvršiti le brezpogojno.
Slednjič pojasni župan na vprašanje odb. G o g o 1 e, da po vsprejetem načrtu ni onemogočena gradnja župnišča.
Pri glasovanju je bil vsprejet predlog odsekov z dostavkom odb. Gogole.	(Koneu sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. oktobra.
(Govorice o napadu na cesarja! v Godollo, ki so se širile po Dunaju, so popolnoma neosnovane. V Ljubljani se sploh o tem ni čulo ničesar.
(Deželno-zborska dopolnilna volitev) v Kranju in Skofjiloki je bila danes zelo živahna. Kakor je raz-videti iz brzojavnih poročil, dobil je v Loki večine pet glasov kurat Koblar, v Kranju pa večine 43 glasov ravnatelj Subic, tako da ima v obeh okrajih Šubic 127, Koblar pa 89 glasov ter je Subic izvoljen z 38 glasovi večine. Sinoči je bil v Kranju zelo buren volilni shod, pri katerem sta bila navzoča oba kandidata, pa nobeden ni mogel priti do besede, dokler se niso volilci ločili ; potem še le sta kandidata govorila vsak svojim volilcem.
(Lojalnost do resnice.) »Narod« sinoči sporoča o agitaciji za današnjo volitev v Kranju in Skofjiloki ter mej drugim pravi v vvodnem članku: Ta klerikalna družba je za Koblarja vpregla vso klerikalno organizacijo in deluje zanj z vso silo, a na pomoč jej je v nedeljo prihitel še kanonik Kalan; med dnevnimi novicami pa »Narod« poroča: »Tudj kanonika Kalana smo videli ta dan v Loki«. — Glede stvari same vstrajamo pri tem, kar smo zadnjič omenili, da se vodstvo kat.-na-rodne stranke ni s to volitvijo popolno nič pečalo, glede pisave »Narodove« o kanonika Kalana pomoči za agitacijo pa izjavimo, da je bil kanonik Kalan v nedeljo doma v Pevnu pri Loki ter da se je zvečer, čakajoč voza na železniško postajo, mudil jedno uro v Loki in sicer samo v samostanu, da pa ni z nobenim ioškiin meščanom — volilcem govoril, torej tudi agitovati ni mogel. Na kolodvoru pa sta se videla ravnalelj Subic in kanonik Kalan in odtod je prišla gotovo notica v »Narod«. Gospod ravnatelj Šubic bo gotovo tudi do resnice toliko lojalen, da popravi neresnično trditev, za katero ne more imeti najmanjšega dokaza.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v četrtek dne 27. t. m. in v soboto dne 29. t. m. se bode pela velemelodijozna in splošno priljubljena romantično komična opera »Marta«, katero je uglasbil v štirih dejanjih plem. Flotov. »Marta« se je pela na slovenskem odru že v sezoni 1894'95 ter se je takrat občinstvu mahoma prav posebno prikupila. Po preteku treh let se bode pela »Marta« torej zopet, toda z do cela novimi močmi. Vse vloge so prišle v druge in tudi boljše roke, tako da bode »Marta« i svojim najboljšim znancem zopet jako zanimiva. Glavne
vloge so v rokah gdč. S t' a s t n c (Iady llarriet Durham), gdč. Radkie\viczeve (Nancy), l'osj>. 11 as kovica (Lyonel), g, Nollija (lord Tristun Miclefort) in gosp. F e d y c k o \v s k eg a (Plutn-kett). Ker je opera tudi izvrstno naučena in je libreto jako zabaven, se je nadejati jutri in v soboto dveh posebno prijetnih gledaliških večerov.
llz Gradca.) Vlada si je napravila ne malo sitnih preglavic in skrbij z razpustitvijo hipernaci-jonalnega in objestnega mestnega zastopa. Kazun krščanskih socijalistov je bil znova izvoljen stari občinski zastop, pomn^en z novimi zagrizenimi nacijonalci. Ako uvažujemo, s koliko večino jo bila poražena avstrijska domoljubna stranka v mestu, kjer imajo v drugem razredu aktivni in vpokojeni uradniki odločilno besedo, smatrati moramo ta plod velikonemške agitacije za pojav, nevaren državi in drugim nemškim narodnostim. Izid volitve je jasno pokazal, da stoji večina prebivalstva in tudi državnega uradništva za nemško-nacijonalnimi hujskači, ki iščejo preko Avstrije rešitve v blaženi Vsenemčiji. — Na povabilo vladnega komisarja Hammer pl. Purgstall a so se zbrali občinski svetovalci danes, 25. t. m., ob 10. uri v mestni dvorani in soglasno izvolili županom dr. GralTa, ki je letos spomladi na ne-čuven način pokazal svojo nelojalno mišljenje in žalil državno avtoriteto. Novoizvoljeni stari župan je vsprejel izvolitev in obljubil, da bo vse moči zastavil za nemštvo, za pravico in svobodo. Kako je umeti te besede, o tem ne dvomi nihče, ko dobro poznamo in čutimo kruto brezobzirnost prešernih nacijonalcev v obče, zlasti pa dr. GralTa. Pač pa smo radovedni, kako si pomore vlada iz zadrege in kako pristrižo in poseče malo previsoko vzrasla nemška drevesa.
(Umrla je) danes zjutraj na Viču gospa Marija Lavrič, soproga občespoštovanega posestnika in vinotržca, gosp. Jožefa Lavrič a. Pogreb bo v petek ob 8. uri zjutraj na Viču. Bog potolaži potrtega moža, ki je letos zgubil za sinom in hčerjo še svojo ljubljeno soprogo!
(Dosedaj najdebelejo repo) je dobil g Ferlinc iz Trzina. Tehtala je namreč prvi dan 5 klgr., a sedaj se jc usušila za pol kilograma.
(Za spodnjeKtajerski jubilejski zaklad) so vplačali nadalje : SI. posojilnica v Ljutomeru 100 kron; prečast. g. Karol Gajšek, častni kanonik v Doberni, 18 kron; si občina Št. Martin na Paki 10 kron; g. Maks Pleteršnik, prolesor v Ljubljani, 20 kron; si. hranilnica in posojilnica v Ljubnem 20 kron; g. Anton Božič, župan v Iladoslavcih. 2 kroni; si. občina Št. Pavel pri Preboldu 30 kron; slavni okrajni zastop sevniški 400 kron; in pri slovesu g. dr. liavniharja se je nabralo 21 kron 34 vin.
(Zaprli so) v Budapešti 35 letnega zobozdravnika dr. J. Hegecliis-a zaradi zločinstva zoper poštenje. Policija je prejela 36 naznanil. Ko so ga prijeli, je potegnil iz žepa steklenico z zeleno tekočino ter jo hotel izpiti. A bližnji detektiv mu jo je iztrgal iz rok. Stvar je obudila v Budimpešti veliko senzacijo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Škofjaloka, 26. oktobra. Pri današnji dopolnilni deželnozborski volitvi je dobil Koblar 46, Šubic pa 41 glasov. Jedna glasovnica je bila prazna.
Kranj, 26. oktobra. Ravnatelj Šubic je dobil 86, kurat Koblar 43 glasov. — V obeh volilnih Akrajih skupaj je dobil Subic 127, Koblar pa 89 glasov, torej je Šubic izvoljen z 38 glasovi večine.
Celovec, 26. oktobra. Mestni zbor je na predlog odbornika dr. Abuja H ' " naročiti pravnemu odseku poskrbeti ■. v.* stopi v zvezo s prizadetimi občinami, ki n a j p r o t e s t u j e j o proti osnovi deželnega na d sodišč a v L j u b-1 j a n i.
Dunaj, 26. oktobra. V včerajšnji seji permanentnega odseka je referent poročal o preiskavi nekaterih kanalov, v katere je zašlo nekaj okuženih podgan. Preiskavo je vodil župan dr. Lueger v sporazumu z na-mestništvom. Kanale so preiskali uslužbenci mestnega kontrahenta za čiščenje kanalov. V bolniških kanalih so našli nekaj živih in nekaj mrtvih podgan, ogromno število pa v kanalih v Lazarethovi ulici ter v Alserbach-
k.tnalu. Po noči so z vodo iz vodovoda iz-prali vse kanale.
Dunaj, 26. oktobra. Slovenski državni poslanci so imeli danes sejo, v kateri je bilo na dnevnem redu društvo: Naša straža. Sklenili so, da se prvi zbor društva skliče na 15. novembra.
Dunaj, 26. oktobra. Poročilo dunajskega ..Neoes Wicner Tagblatt", da jo vlada vsled vplivanja ministerstva z a v n a n j e st v a r i o d k I o n i 1 a ne k a j z a-h t e v slovanske krščansko-narodne zveze, je popolnoma izmišljeno.
Dunaj, 26. oktobra. V nagodbenem odseku so prišli danes na vrsto vsi oglašeni govorniki: Gross, Stiirgkh. Kaftan, Chiari, Steinwender, Tollinger in Verkauf. Seja se je prikinila ob eni; popoldne ob štirih se seja nadaljuje. Najprej je glasovanje o tem, ali so vladni predlogi vsprejmo kot podlaga za podrobno razpravo, na to se volijo pod-odseki in njih poročevalci. Odseki se bodo še danes konstituirali.
Dunaj, 26. oktobra. Bivši vodja finančnih uradov v Trstu Zinimermann je naročil po okrožnici podrejenim uradnikom, da naj se učijo slovenščine. „Piceolo" pravi, da je to veter z Dunaja, ki pa je za Italijane v Primorji neškodljiv.
Dunaj, 26. oktobra. „Wiener Allgem. Zeitg." pravi, da ni res. da bi bil grof G leis-p a c h prestavljen iz Gradca na Dunaj ; torej tudi ne bo res, da pride na (ileispachovo mesto dr. G e r t s c h e r.
Dunaj, 26. oktobra. Cesarski namestnik je ukazal profesorju Nothnaglu, da mora do preklica ostaviti svojo kliniko ter ustaviti vse ordinacije v svojem zasebnem stanovanju in izvan njega.
Dunaj, 26. oktobra. Strežajka Peoha se počuti jako slabo; stanje ostalih izolirancev je še dokaj povoljno.
Budimpešta, 26. oktobra. Danes je v ogerski zbornici skrajna levica stavila na vlado interpelacijo, v kateri povdarja. da so na hrvatskem ozemlji poslanci člani stranke prava imeli skupno sejo, kjer so bili navzoči tudi slovenski ilr ž a v n i poslanci avstrijski, tla se je na tej skupščini sklepalo o predlogih, ki merijo na razrušitev kraljestva sv. Štefana, ter vprašajo, ali je vladi to znano in ali za Trsat ne veljajo zakoni, ki varujejo celotnost krone sv. Štefana.
Levov, 26. oktobra. Stojalovščiki so se razdvojili, ker za izpraznjeni deželnozborski mandat kandidujeta Stojalovski in dr. D a n i e 1 a k, dosedaj oba člana istega kluba.
Kolomea, 26 oktobra. Pri včerajšnji državnozborski volitvi je zmagal Poljak Mo-risa s 658 glasovi, Rusin je dobil 304 glasove.
Fariz, 26. oktobra. Ostavko vojnega ministra Chainona je predsednik Faure vsprejel in namerava poveriti vodstvo vojnega ministerstva kaki civilni osebi, da s tem pokaže naklonjenost zahtevi, naj se vojaška oblast podredi civilni oblasti. Ministra Chainona Faure ni hotel vsprejeti v avdijenci, marveč je vsprejel ostavko šele, ko jo je predložil ministerski predsednik Brisson. — Vsled konečnega sklepa v včerajšnji seji poslanske zbornice, ki je z večino glasov izrazila nezaupnico vladi, odstopi najbrže celi kabinet in prevzame sostavo novega kabineta Židom vrlo prijazni sedanji naučni minister Bourgeois. Včerajšnji dogodki so na pariško prebivalstvo naredili mnogovrstne vtise. Na več krajih mesta so se pojavljali burni prizori, celo do pretepov je prišlo mej somišljeniki in nasprotniki Dreyfusove klike. Policija je aretovala nad 200 oseb, a ni bila kos demonstrantom iu je moralo vojaštvo zasesti vse večje trge in ulice. Policijskega komisarja Leblonsa je nekdo s palico težko ranil. Množica se je razpršila šele, ko je proti deveti uri zvečer jelo dežiti.
Kolonija, 26. oktobra. „Koln. Zeitg." poročajo iz Madrida: V karlističnih krogih se z vso resnostjo zagotavlja, da se po sklepu
miru pojavi karlističen upor, ki se prične v Navari in razširi potem čez baskirske pokrajine Aragonijo, Katalonijo in Valencijo. Don Oarlos prekorači državno mejo pri Navari, ker bo tam najložje zbral nekaj tisoč mož.
Carigrad, 26. oktobra. Ruskemu admiralu Skoryblowu se je posrečilo spraviti kristijane v Ketimnu z mohamedovci. Z organizacijo orožništva se je že pričelo. V prihodnjih ilneh se prične z dovozom moke in žita.
London, 26. oktobra. Angleška se s i 111 o hitro o b o r o ž u j e. Od vseh pristanišč se poroča, da se z veliko naglico opravljajo bojne ladije.
t f n« rIS
24. oktobra. Marija Samatorčan, dekla, 37 let, Karlovska cesta 17, otrpnenje srca.
V h i r a 1 n i o i : 23. oktobra. Jakob Strupi, delavec, 59 let, furunculosis.
V b o l d i š n i c l 22 oktobra. Frančiška Vidmar, delavca žena, 36 let, sepsis puerperalis.
23. oktobra. Kranc Pokom, delavec, 5« let, naduha, -r-Jožef Bedina, godec, 30 let, jetika_
rvap
že razžagana in razcepljena,
pošilja v katerikoli množini po želji na dom
736 3—3
G. Tonnies
v LJubljani.
Foulard-svila 65 kr.
do gld. 3*35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi fina, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-66 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
5ž
e. in kr. dvorni zalagatnli, Curlh.
Meteorologično porodilo.
Višina na>i morjem 30t5'2 iu.
Cas of a-10 v »nj*
Soj 9. zvečer
26
Čtan.e barometra
v mm.
Temperatura ijo Celziju
Vetrovi
Neb«
■ S	*	«
>	=	a
«	.	K
-g
718-4 1 8 6 |"šržIaTT |skoro ohl^j
7 zjutrai 7411 I 8 9 I si. ssvzh. | oblačno I 0-0 | 2. popol. 740 9 | 15-4 | si. svzb. | srednja včerajšnja temperatur* 8 6", za O-l" pod Dorumlon .
752 1-1
Tuge polnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je Bog v svoji nam neumljivi previdnosti letos vže tretji« hudo obiskal, ko je za našim ljubljenim Jožefom in dobro Ivanko sedaj še k Sebi poklical našo preblago in premilo soprogo, oziroma mater, gospo
Marijo Lavric
danes ob 5. uri zjutraj po hudi, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu njene starosti.
Pogreb s sv. mašami bo v petek, 2 8. t. m., ob 8. uri zjutraj na Viču.
Ljubljeno pokojnico priporočamo vsem v pobožno molitev in blag spomin. Na Viču, dne 26. oktobra 1898.
Žalujoča rodbina Lavrič-eva.

Koledar kaiol. tisk. društva
za leto IS99,
namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi „imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. — Neudom stane krasno vezan pld. 1-20.
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Tele I on st. 90.
Telefon št. 90.
f* Pozor!
| PrenSOir.S3»50tr.! |
)m|	čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da za- ^
čenši z dnem 24. t. m. prodajam	^
$ trboveljski premog $
H ir 50 klg. samo 50 kr. -m ^
H Prodaja se v plombovanih vrečah. Ji
U Naročila se sprejemajo na Radeckega cesti (Kravja M
L Ji. dolina) štev. 3.	Jt,
p 4 Priporočam se v obilno naročilo. — Z odličnim spoštovanjem s^
749 4-3	Josip Turk ml. Ji
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil
generalno zastopstvo
meščanske nivovarne i Plznu
ustanovljene leta 1842
za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, Lovrano itd.
ter da bodo točili
! originalno plznsko pivo!
iz te pivovarne,
ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto,
naslednji gospodje:
Kil i n» A kitsrh. „Pri roži", Ia. Fantlni, Gradišče.
Frohlich, „Pri slonu", Karol KoIsMer, ..Pri Mafiču", Ivan Mayr, „Narodni dom" ;
v steklenicah ga bodo prodajali gg: "TPC
M. Avanzo, VVolfove ulice, Ivan lluuolini. Špitalske ulice, M. Umbergar, Židovske ulice, JFr. Krapeš, „Narodna kavarna".
Naročila lia pivo v steklenicah in v sodčkih
vzprejemam v svoji pisarni
y Šelenburgovili ulicah št. 1.
Z velespoštovanjem
743 10-2
Iyan Grorup
generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu
ustanovljene leta 1842. Naročila z dežele izvršujem točno.
D u 11 a j 8 k a borza.
Dne 26. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	80 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	50 »
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	>	60 »
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	»	90 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	40 >
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	55 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	913	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld. . .....	350	»	50 »
London vista.......\ . . .	120	»	60 >
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.	58	»	87",»
20 mark............11	»	77 »
20 frankov (napoleondor) .......	9	»	54';2»
Italijanski bankovci........43	»	45 »
C. kr. cekini......................5	»	67 »
Dne 2 5. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	165	gld.	-	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	158	»	50	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	50	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	—	>
Dunavske vravnavne srečke 5% ....	130	»	25	>
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	—	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	60	»
Zastavna pisma a v. osr.zem.-kred. banke 4°/0	98	»	10	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	179	»	40	»
> » južne železnice 5°/0 .	126	»	70 »
» » dolenjskih železnic4°/0	99	»	50 »
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 75 k
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 20
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........82
St. Genois srečke, 40 gld.......80 » 20
\Valdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22 » 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	1«3 » 75
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3440
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	407 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	111
Montanska družba avstr. plan.....175
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........127
75 65
25
??
MERCUR
XXXVII. letnik.
1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje!
tlvtfinti^na oznanilo žrebanja tii in inozemskih loterij-■ ■ itHtlllltlHP škili efektov, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Rrfl7ft1aČnA darilo ..Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega Dl CApidolIU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk.
celoletna naročnina.
Narofuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih pri administraciji , Meronr", DnnaJ, L, Wollzello 10.
2 gl. 60 kr.