Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna $tev. Din I"—
Štev. 39.	V Lfubliani, dne 25. septembra 1930.	Leto XIII.
llpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 38 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, št. 13.711.
Predsednik vlade na obisku v Zagrebu
Ogromna množica ljudi je vladnega predsednika navdušeno
pozdravljala
narodne potrebe, da bomo mogli vsi skupaj še živahneje delovati za napredek tega mesta in občega narodnega blagostanja. Osobito prijetna dolžnost mi je, da vam tudi jaz, gospodje, pri tej priliki izrečem svoje priznanje za vaše vzgledno rodoljubno zadržanje, ki ga je Zagreb
V nedeljo popoldne je prispel v Zagreb ministrski predsednik general Peter Živkovič. To je bil prvi oficijelni poset predsednika Zagrebu. Njegov sprejem na kolodvoru je bil izredno prisrčen in se je pretvoril v mogočno jugosloven-sko manifestacijo. Zbranih je bilo na kolodvoru
in pred kolodvorom gotovo do 40.000 ljudi z ba- pokazal po 6. januarju 1929. s tem, da je dal po-nom dr. Šilovičem in županom dr. Srkuljem na budo, da se z velikimi odposlanstvi iz vseh ba-čelu, ki so navdušeno pozdravljali vladnega novin naš narod pokloni svojemu ljubljenemu predsednika. Enakega viharnega pozdravljanja je kralju in mu izrazi zahvalo za veliko dejanje bil predsednik Živkovič deležen tudi vso pot s našega narodnega in državnega preporoda. Ne kolodvora do banskega dvorca.	j samo popolna državljanska in plemenska ena-
V ponedeljek je predsednik vlade obiskal za- kost in ravnopravnost, temveč tudi popolna zagrebške bolnice in higijenski zavod, nakar je konitost in delo, medsebojno zaupanje, strpnost, posetil nadškofa dr. Antona Bauerja in škofa bratstvo, ljubezen in sloga naj bodo osnova in Premuža. Od dr. Bauerja se je podal predsednik vodilna načela vsega našega dela. na zagrebško velesejmišče, kjer ga je ponovno j Opiraje se na ta načela je kraljevska vlada sprejela množica ljudstva z burnim pozdravlja- obeležila v svojih sklepih z dne 4. julija glavne njem. Funkcionarji zagrebškega velesejma so po pravce svojega dela. Ti sklepi naj bodo osnova, pozdravnih nagovorih povedli visokega gosta v ki naj prešine in poveže k sodelovanju in skupni razstavne prostore in mu razkazali vse razstav- j akciji vse rodoljubne in s čisto jugoslovensko ljeno blago. Iz njegovih razgovorov z razstav-' mislijo navdahnjene ljudi našega naroda. Sedaj ljalci se je videlo, kako dobro pozna in zasleduje ve vsakdo dobro, kaj mu je dolžnost in kako predsednik naša gospodarska vprašanja.
Z velesejma se je predsednik odpeljal s spremstvom na svečano sejo zagrebškega občinskega sveta. Ker so ljudje že vedeli za njegov prihod, se je pred mestno palačo zopet zbrala ogromna množica Zagrebčanov. Občinski svetniki so bili že pred določenim časom v mestni posvetovalnici, dočim so bile galerije nabito polne najodličnejšega meščanstva. Med splošnim pozdravljanjem je vstopil okrog pol 12. ministrski predsednik v dvorano in zavzel svoje mesto. Ko so se burne ovacije polegle, je izpregovo-
naj jo izpolnjuje. Prepričan sem, da bo kraljevska vlada imela v vas in v rodoljubnih Zagrebčanih vdane in iskrene sodelavce za veliko delo, ki nas še čaka. Napnimo vse svoje sile, da v slogi iz naše močne, z izrednim bogastvom obdarjene domovine ustvarimo še močnejšo, gospodarsko še bolj urejeno in v vsakem oziru naprednejšo kraljevino Jugoslavijo. Ne štedimo s trudom, delujmo vdano in storimo vse za napredek, blagostanje in srečo našega delavnega in zaslužnega naroda.
Zahvaljujem se vam za lepi sprejem. Spoštovani gospod načelnik in gospodje zastopniki, jaz vas z iskrenim zadovoljstvom pozdravljam. Naj živijo in napredujejo mesto Zagreb in rodoljubni Zagrebčani!«
Zvečer so priredili Zagrebčani baklado ter je imel predsednik z balkona hotela «Esplanade» nanje prisrčen nagovor.
V torek je napravil ministrski predsednik še vrsto posetov ter sprejel mnogoštevilne predstavnike hrvatskega javnega življenja. Popoldne šele se je podal s spremstvom na postajo, da se zopet odpelje. Na postaji so se ponovile ovacije, ki so trajale vse do odhoda brzovlaka.
Davčna obremenitev obrtništva
Našemu obrtništvu ni postlano s cvetjem. To je pokazal tudi zbor, ki ga je priredilo obrtništvo Šaleške doline 14. t. m. v Šoštanjiu Zbor je otvoril predsednik Obrtnega društva v Šoštanju, velezaslužni krojaški mojster gosp. Jakob Volk, ki je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in njegovemu domu in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču ril zagrebški župan dr. Srkulj iskrene pozdravne' in ministru za trgovino in industrijo Demetro-besede, na katere je odgovoril predsednik vlade'viču, nakar je prešel na glavno razpravno točko:
general Živkovič:
veliko davčno obremenitev obrtništva in trgov-
«Gospod župan, gospodje zastopniki! Naš da-|stva v šoštanjskem okraju. V šoštanjskem okraju našnji sestanek v tej zgodovinski dvorani slav-;je obrtnik velik siromak, kajti dela primanjkuje nega Zagreba, ki je bil vedno središče narod-;na vseh koncih in krajih, in to zaradi tega, ker nega in političnega življenja hrvatskega dela je spričo slabe hmeljske kupčije padla kupna našega naroda, obuja spomine, polne priznanja, | moč domačega prebivalstva. Če pa obrtnik dobi hvaležnosti in spoštovanja za one velike in svetle: delo, je to slabo plačano, da ne zadostuje niti hrvatske duhove, ki so kot nositelji in apostoli za preživljanje družine, kaj šele za kakršnekoli jugoslovenske misli pripravili ustvaritev sedanje' druge reči. V največjem pomanjkanju živijo obrt-naše silne in prostrane kraljevine Jugoslavije. Z: niške družine; njihovi hranilci nimajo stalnih zadovoljstvom ugotavljam, da je Zagreb s svojim j dohodkov in nikakor se ne morejo primerjati nji-bujnim napredkom in procvitom od uedinjenja jhovi dohodki z dohodki nastavljencev in delav-zavzel mesto v naši kraljevini, ki mu gre po cev. Obrtništvo je pričakovalo, da se bo njegov pravici tako po njegovem položaju in velikosti. težavni položaj upošteval pri odmeri davkov, a kakor po zgodovinski vlogi. Kraljevska vlada,! davčna uprava je večini šaleškega obrtništva ki ji imam čast načelovati, bo tudi v prihodnje naložila davke, ki znatno presegajo napovedi, poklanjala polno skrb in prizadevanje napredku j Znano je, da je šaleški okraj eden najbolj obiti blagostanju tega lepega mesta in bo sodelo- j davčenih v dravski banovini. V hišo prihajajo vala za njegov napredek z zasebno pobudo, ki rubežni, in očetje si tarejo glave, kje naj vza-
zasluži vsestransko pohvalo in priznanje.
Današnje stanje Zagreba je najboljši dokaz za to, kolikšni so pogoji v naši uedinjeni domovini, da se poleg prestolnice mogočno razvijajo in dvigajo tudi druga velika in pomembna središča kulture in gospodarskega življenja našega naroda. Veselim se, gospodje, da bom z neposrednim stikom z vami vsemi še bolie snoznal
mejo, da poravnajo predpisani davek, a si ne vedo pomagati. «V stiski moramo prositi,« je poudarjal g. Volk, «vsa odločilna mesta, da nam pomagajo in da naročijo popravo davčne odmere. Obrnili smo se na predpisano pot in vložili rekurze, ki pa so bili odbiti, največkrat zaradi pomanjkljivosti. Ne moremo si najemati strokovnjakov, ki nai bi nam izdelali te rekurze.
Tovariši, danes moramo poslati prošnje na višja mesta, ki jih nujno prosimo, da nam pomagajo v hudi stiski.«
Nato je dobil besedo gosp. Josip R e b e k, ki je v svojem poročilu orisal težak položaj obrtništva v splošnem in njegove naloge v bodočnosti ter poudarjal zahtevo po podružnici Obrtne banke v Ljubljani. Uverjen je, da bodo odločilna oblastva priskočila hudo prizadetemu obrtništvu v Šaleški dolini na pomoč in mu olajšala neznosna bremena.
V daljšem govoru je slikal zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani gospod dr. Pretnar položaj obrtništva in dal nasvete, kako naj si obrtništvo pomaga, da bo prišlo do boljše bodočnosti. Zagotovil je, da bo zbornica šla z vsemi silami prizadetemu obrtništvu na roko in skušala doseči popravo davčne odmere.
Zadružni komisar gosp. Ignac Z a 1 o ž n i k je obljubil, da bo pri banski upravi tolmačil težak položaj obrtništva v Šaleški dolini. Potem je v daljšem govoru vzpodbujal obtništvo, naj se oklene svojih stanovskih organizacij, v katerih je njegova bodočnost.
Gosp. Ivan Rebek iz Celja je pokazal v kratkem in jedrnatem govoru pot, ki vodi do boljšega položaja obrtništva, in to v pridobitnih zadrugah.
Kot zadnji govornik je navajal gosp. Drago Ž a b k a r, zvezni tajnik iz Celja, dolžnosti obrtniških organizacij, ki se morajo v veliki meri pečati z davčnimi vprašanji. Za obrtnika naj se uvede zopet eksistenčni minimum, ki naj prepreči take preobremenitve. Obrtništvo, ako hoče, da bo upoštevano, si mora zgraditi močne organizacije, kateril naloga bo, da ga usposobijo in vzeo-
jijo za samostojnega pobornika njegovih pravic. Teh organizacij naj se obrtništvo oprime, potem bo njegova beseda mnogo več zalegla. Oklene naj se pa tudi svojega stanovskega glasila ♦Obrtnega Vestnika», v katerem naj da duška svoji volji in svoji želji.
V nadaljnji debati so podali gg. Blatnik, Klančnik in Štramba nekatere primere davčnega predpisa. Posebno se je omenjal primer 60-odstotnega vojnega invalida, malega obrtnika gosp. Plešnika, kateremu je bil predpisan davek v višini 5000 dinarjev. Iz vse debate je bilo.razvidno. da je klic šaleškega obrtništva po nujni pomoči upravičen in pravilen.
Končno so bile sprejete predlagane resolucije, v katerih izraža obrtništvo svoj klic po popravi davčnih predpisov, uvedbi eksistenčnega mini-! murna, pavšalizaciji malega obrtnika in zahtevi po zakonitem starostnem in bolniškem zavarovanju.
ZGORNJA ŠIŠKA-DRAVLJE. Sledeči zgledu drugih občin hočemo tudi pri nas ustanoviti Sokola, ki naj pritegne vse sloje k delu za narod in državo in za zdrav rod. Delavni pripravljalni odbor je že dovršil vse priprave in se že vrši telovadba v šoli. Odbor vabi vse narodno čuteče ljudi na odločilni sestanek, ki bo v torek 30. t. m. ob 8. zvečer. Sestanek, ki naj sklepa o ustanovitvi prepotrebnega društva, bo v dvorani Na-; rodno-prosvetnega društva «Vodnik» pri «Ka-meniti mizi«.
GORENJI LOGATEC. Sokol priredi tudi letos tombolo na rožnovensko nedeljo. Dobitki se /.e zbirajo. Nekaj jih je prav lepili iti so precej vredni. Pričakujemo pa še nadaljnjega odziva od društvenih prijateljev. Ker ho ta dan tudi ž"gnanje pri nas, upamo, da bo velika udeležba pri tomboli.
TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. Pretekli teden so bili cigani pri nas. Popravljali so kotle in kuhinjsko posodo. Izvršil pa se je neki vlom v tra-
fiko iti pri g. Papežu v Krmelju, zaradi česar so bili osumljeni cigani takoj izgnani. — Pričakovala se je lepša jesen. Naše gorice so letos lepo obložene, le deževje nam je nagajalo. Pričelo je grozdje pokati in zato bo tergatev prej, kakor se je mislilo. — Letos 5. oktobra priredi Gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču veselico, trgatev s pokušnjami letošnjega pridelka, pri g. Papežu v Kmelju. Zelo pripravna železniška zveza in blizu postaje. Zato vabimo na prireditev gostilničarje, vinske trgovce in druge. Pričetek ob 4. popoldne. Za dobro zabavo in postrežbo bo preskrbljeno.
HOMEC PRI RADOMLJU. V nedeljo 7. t. m. se je pri nas vršila slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne novo ustanovljenega gasilnega društva. Kumovala sla g. inž. Stare in njegova soproga. Slavnosti je prisostvovala skoro vsa vas, nadalje mnogo gasilcev v kamniški župi včlanjenih društev, žiipno gasilno starešinstvo in narodne noše. Župni načelnik, g. Cerar iz Kamnika, je v svojem govoru bodril gasilce novega društva k složnemu in skupnemu delu.
ZAGORJE 015 SAVI. Malokatero leto je bilo v Zagorju in okolici toliko nesreč pri živini kakor letos. Te dni je zopet poginila mali posest-nici Heleni Kušarjevi lepa težka krava. Nujna živinozdravniška pomoč bi bila žival morda še rešila.. Vsi letošnji primeri hudih nesreč nas vedno bolj opominjajo, da nujno potrebujemo živinozdravnika. Pričakovati ni, da bi to storilo oblastvu, zato bi bilo pač seči po samopomoči. Zadnje čase je tukajšnja podružnica Kmetijske družbe napravila korake, da bi se misel nastanitve živinozdravnika le uresničila. Jasno je, da je brez žrtev to neizvedljivo. Le s skupnimi sredstvi všeh okoliških o! čin bi bilo mo«oče izvesti tu nujno potrebno akcijo. Zato je podružnica zaprosila vse prizadete občine, da se izjavijo, nli bi bile pripravljene pri tem sodelovati in s kolikimi zneski.
SV. JURIJ POD KUMOM. V petek 12 f. m. je bila komisija zaradi popravljanja šole. Pravijo, da bo to stalo 60.000 Din. Vse prnv lepo, toda kje naj dobi ubogi kmetovrlec toliko denarja? — Nagle smrti je umrl Hinko Savšek, rudar. V
torek zvečer je še pri sosedu skladal opeko, ponoči ob 3. uri je bil že mrtev. Zapušča ženo in pet malih otrok Bodi mu lahka črna zemlja!
HRASTNIK. (Smrtna kos a.) Umrla je v soboto dopoldne ga. Terezija Cvetkova, soproga rudniškega blagajnika g. Josipa Cvetka. Podlegla je zahrbtni jetiki, stara 36 let. Blagopokoj-nica je bila najboljša mamica šestletnemu edincu Jožku in zelo skrbna soproga. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
FRANKOLOVO. Društvo kmetskih fantov in deklet na Frankolovem priredi 28. t. m. vinsko trgatev, združeno z veselico, šaljivo pošto, bogato licitacijo ter razno zabavo. Vse prijatelje kmečke mladine najvljudneje vabimo na prireditev.
PKA G VRSKO. Predzadnjo neooijo se je vršilo v p radarski šoli uspelo predavanje o sadjarstvu, katerega se je udebiilo veliko šlfvilo l\a-earčanov in okoličanov. Predavatelj inž. g. Fer-lic je s številkami dokazal velik pomen sadjarstva, nato prešel k pravilni vzgoji sadnega drevia in končno opisal za naš kraj najpriporočljivejše sadne vrste. Po predavanju nas je presenetila okusno opremljena in s krasnimi lončnicami okrašena sadna razstava, ki je morala zadovoljiti tudi razvajeni okus. Razstavljeni so bili razno sadje in razni vrtni pridelki, priprava za vku-havanje sadja, sadjarsko orodje, literatura, nov stroj za trošenje umetnega gnojila (izum domačina) in drugo.
SLOVENSKA BISTRICA. Vojaška komanda v Slovenski Bistrici kupuje neposredno od kmetov oves po 1C0 Din, ječmen po 1C0 Din, seno po 60 Din in slamo po 40 Din za 100 kilogramov. Ta način kupovanja izključuje vse posredovalce, k;;r gotovo koristi pridelovalcem, poleg tega pa tudi državi, ki dobi dobro in nepokvarjeno blago. Zato priporočamo okoličanom, da se vabilu vojaškega erarja po možnosti odzovejo.
SV. BARBARA V HALOZAH. Redko lovsko srečo je imel nedavno g. Vidovič Ivan, posestnik in lovec v Slatini, ki je ustrelil v svojem revirju 67 kg težkega divjega kozla. Take divjačine še ni bilo nikdar v ondotnih krajih, ker je od tam do prvih bivališč divjih kozlov zelo daleč. Srerni lovec je zvest naročnik «Domoviue».
M. Silvester:
Na potih usode
(Dalje.)
Ljubica je skušala po ovinkih zvedeti, ali kaj žalujeta za svojima možema. Pa na svoje veliko začudenje je zvedela, da je ljubezen, zakon in ostalo postranska reč. Mlajša je bila. preden se je omožila, revift meščanka in ni imela uikake dote; zato pa je bila zala in brhka kakor roža in je imela poleg tega dvoje pridnih rok, kar je ugajalo postaranemu skopuhu-trgovcu, ki ie zasnubil mladenko, ki jo je zamamilo bogastvo.
«In se ni tej zvezi protivilo srce?» je vprašala Ljubica.
«Postranska reč,» je odgovorila Nemka, «kdor živi v izobilju, ta ne vpraša za občutke srca in si pusti dvoriti od mlajših možakov. To J je bila najboljša reklama za našo trgovino, ki je' v jezo konkurentov vedno bolj uspevala.
Pa se je oglasila še starejša Kočevarica. ki je bila prav v starosti, ko je lahko možakom še zelo nevarna. Z vso mirnodušnostjo se ;e kratko- i malo izrazila, da zadostuje za vstop v zakon že samo trohica spoštovanja do moža, katerega si je izbrala.
«Če gre eden rakom žvižgat, se ujame na vabo zlatnikov hitro drug rnož, ki le preži na lesk žlahtne rudnine. Možaki ljubijo zlato bolj j kakor vse m svetu. Z njim lahko kupiš poljubno j mladeniče in može raznih stanov. Ali pa vpiašaj možak kdaj svoje srce, kadar se nahaja na potu za zlato ribico? Nič! Hlini se, pretvarja, iaže in J bi storil ne vem kake zločine, če bi mu hotel i,do skaliti vodo. Je že mogoče, da se možaku, ki zalezuje ženske, poraja v srcu kaka iskrica ljubezni, vendar ne ljubi iskreno nas, temveč samo
naše zlato, našo lepoto in pridne roke. Možaki ua~ imajo potem, ko smo stopile v zakon, za blesk ovoje firme in za hišne sužnje, ki naj s!crbe za niihov telesni blagor. Sicer se pa. od samih poljubov tudi ne da živeti.»
Ljubica je pri besedah teh žena kar strmela, j kajti razumeti ni mogla, kako se more vezati ženska na moža brez globljega občutka ljubezni, j Ženske so razmotrivale še nekaj časa to za-! devo v raznih smereh, dokler ni bila Ljubica skoro prepričana, da je bolje, si ne kvariti zdravja svežosti telesa z vednim premištjanjem svoje i usodne ljubezni do pokojnika, temveč rajši po-[dvojiti ljubezen do svojih otrok in gledati na to, da prinesejo otroci s seboj v življenje zdrave nazore in plemenito srce.
Vezs ki je spajala suženjstva oproščene ljudi in Uskoke, je postajala od dne do dne tesnejša in že teden dni pozneje ni bilo med njimi nobene razlike. Otroci kot odraščeni so si bili eno, ker jih je spojila žalostna usoda. Ne samo starka, temveč tudi stari guslar je imel vedno več dela, ker oba sta bila nekako v istem položaju, kakor se nahajata ded in stara mati v družini. Poleg tega pa je imela starka še dolžnost, da ne izpre-gleda ničesar, kar bi kalilo dobro razpoloženje prebivalcev podzemskega kraljestva.
Novice, ki so jih donašali razposlani sli, so bile vedno bolj razveseljive. Mihovski grad je ostal še cel in so si Turki razbili ob njem butice. Drug oddelek Turkov, ki je plenil po šentjernej-skem polju, je zašel v zasedo pod Gorjanci (Krvavi kamen) in so ga domačini docela potolkli. Po okolici se je sicer še klatilo nekaj oddelkov Turkov, ki so izgubfli zvezo z glavnim krdelom bega Fenhada, ali se pa niso hoteli za nalašč priklopiti glavni vojski, da ne bi bilo treba oddati gotovih deležev plena svojim poveljni-
' kom. Šele dober mesec po prihodu Turkov preko granice je bila dežela očiščena te nadloge, i Uskoki so se polagoma selili iz svojega pod-; zemskega bivalšča ter so jeli graditi enostavne j zgradbe za sebe in živino. Lesa je bilo v okolici : v izobilju. Dela so se morali poprijeti zlasti mo-| žaki, kar jim ni prijalo, ker so odlagali težja dela j navadno na hrbte svojim ženam in poldorasli : deci. Toda sila kola lomi.
|. Nekega dne je zbrala krog ~sebe starka vse j preostale člane ječmeniške zadruge ter jim sporočala, da bo razdelila plen, ki so ga ugrabili i Turkom. To pa ni bilo lahko delo, ker je morala J nepristransko razdeliti vse, kar se je nahajalo v i vrečah in omotih. Predočila jim je na les spisan | seznam vseh družinskih članov in pa način, kako se naj porazdeli vrednost predmetov. Dejala jim i je, da tvori vsak možak, ki je prekoračil 20. leto, in vsak, ki se je udeležil že kakega boja, eno celoto v deležu, omožene ženske, vdovice in starke brez ctrok polovico deleža, ostali pa ena petinko. Predvsem je pa zahtevala, da si izvolijo poglavarja in troje svetovalcev, ki naj bi opravljali premoženje mladoletnih in sploh prevzeli naloge, ki so pristojale zadružnim starešinam. Soglasno je bil izvoljen za gospodarja podpovelj-nik Marko Belanič, v sosvet pa trije starci, ki so uživali zaradi svoje poštenosti največji ugled v zadrugi.
Razdelitev z novci ie šla še precej hitro izpod rok. Težavneje je bilo z ostalimi dragocenostmi. Na podlagi posebne, od starke spisane listine se je ugotovila vrednost in izročila v varstvo starešini. Ko je bil tudi ta del urejen tako, da je vsakdo navzočih vedel, kako visok delež mu pripada, je poklical starešina na stran svoje svetovalce na zaupno posvetovanje. Po kratkem ■dogovoru so se vrnili zopet k zbranim zadružni-
BOREČI PRI KRIŽEVCIH. Prostovoljno gasilno društvo v Borecih pri Ljutomeru priredi v nedeljo dne 28. t. m. svojo veliko tombolo. Zveze z vlakom iz Gornje Radgone in Ljutomera so zelo ugodne, ker bo začetek ob 15. (3. popoldne). Dobitki so res zelo lepi, in sicer v gotovini, plug, ena vreča (85 kg) najfinejše moke, en seženj drv, blago za moško obleko, ena debela hojka ter nad 400 drugih lepih dobitkov v skupni vrednosti nad 20.000 dinarjev. Ker se za 21., t. m. napovedana tombola ni vršila zaradi skrajno slabega vremena, bo ista sedaj ob vsakem vremenu. Vabimo torej vsa sosedna gasilna društva in občinstvo, da se te lepe prireditve, katere čisti dobiček je namenjen nabavi gasilnega orodja, gotovo udeleže, ker poleg dobre vinske kapljice in svežega piva bodo naše pridne dekline nudile še gibanjce na lopari. Dobitki so sedaj pomnoženi.
Sejmi
29. septembra: Grosuplje, Mengeš, Velika Sie-vica, Škofja Loka, Drnovo, Nova vas na B'o-kah, Rovte, Mirna peč, Lesce, Vransko, Ver-žej, Marenberg, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Pilštanj. 30 septembra: Metlika, Tržič, Kotoriba, Šfri-gova.
2.	oktobra: Dobrovnik, Prevalje (letni in živinski sejem).
3.	oktobra: Dol pri Laškem.
4.	oktobra: Jurklošter, Turnišče, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli 1. 10 Din, U. 9 Din, 111. 8 Din; krave klobasarice 4 do 5 Din, teleta 14 do 15 Din. Kupčija je bila zelo mrtva.
HMELJ. Povpraševanje po hmelju je precejšnje. V Savinjski dolini je doseglo lepo blago ceno do 11 Din za kilogram. Slabše blago se plačuje po okrog 8 Din in še manj.
ŽITO. Cene so po vsem svetu zelo padle. Na ljubljanski borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 202-50 do 222-50 Din, turščico, baško, po 157-50 do 160 Din, ječmen, baški, po 175*50 do 177-50 Din, moko «0» po 365 do 370 Din.
JAJCA. Čene so se okrepile in se nakupujejo jajca po 1-25 Din.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: za
1 dolar okrog 56 Din;
v devizah: za 100 avstrijskih šilingov 795*76 do 798*76 Din; 100 nemških mark 1343 50 do 1346*50 Din; 100 madžarskih pengov 987*27 do 990*27 Din; 100 italijanskih lir 294*70 do 296*70 Din;
1 dolar 56*28 do 56*48 Din; 100 francoskih frankov 220*81 do 222*81 Din; 100 češkoslovaških kron 167*19 do 167*99 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 438*50 do <"9-50 Din.
žena s premiranjem. Na razstavo bo prignana zadružna živina iz področja živinorejskih zadrug v Žabnici, Predosljah, Naklem, Šenčurju, Hrast-ju, Smledniku, Vogljah, Cerkljah, Trsteniku, 01-ševku in Stražišču. Enaka razstava bo v soboto 18. oktobra v Selcih nad Škofjo Loko za zadružno živino tamošnje zadruge. Obe razstavi bosta nedvomno prav zanimivi in poučni, zato je želeti, da ju živinorejci posetijo v čim večjem številu.
Kratke vesti
= Živinske razstave v kranjskem okraju. Na
živinskem sejmišču v Kranju bo v soboto 11. oktobra velika zadružna živinska razstava, zdru-
Politični pregled
Kakor povzemamo iz praških cNarodnih Listov/), je nastalo
v Češkoslovaški siino razburjenje zaradi fašističnih napadov na Sokole in Sokolice.
Italijanska uradna poročevalska agentura cSte-Jani» je objavila te dni rezultat italijanske preiskave o trčenju parnikov «Karadjordja> in «Mo-rosinija» v Pašmanskem prelivu. K temu poročilu, ki vali vso krivdo za nesrečo na našo ladjo, je napisal «Popolo d' Italia», list Mussolinijevega brata, grd napad na oba poveljnika «Kara-djordja» in tudi na češkoslovaške in poljske Sokole, ki so potovali s ponesrečeno ladjo. «Popolo d'Italia» očita kapitanu Prodanu, da je bil usodne noči pijan, in piše, da so bili v enakem stanju tudi poljski in češkoslovaški Sokoli, ki so se vračali z beograjskega zleta. Časopis pravi dalje, da so
kom in jih je starešina takole nagovoril: «Ni še tega eno uro, kar ste me izvolili za svojega gospodarja. Zahvalim se vam za to izkazano zaupanje. Jaz in moji svetovalci vam hočemo biti pravični gospodarji v vseh zadevah. Med nami se pa nahaja obilo bednih, ki so vsekakor naše pomoči zelo potrebni in za katere moramo skrbeti'po naših močeh. Predvsem bi pa rad uredil preskrbo naše ljube vdovice po pokojnem liet-manu. Vsi .veste, da je rešila iz trdnjave, preden je zletela v zrak, le malo in da ji to ne zadošča za življenje in za vzgojo njenih otrok. Tudi če prištejemo zraven še današnji delež, ne tvori to velikega premoženja. Vse to bi pa bila nelepa in plemenitih Uskokov nevredna oddolžitev za vse usluge in vsa junaštva, ki si jih je stekel hetman za naš dom. Sklenili smo torej, da ji izročimo eno desetino vsega zadružnega premoženja.__ s katerim razpolagamo v gotovini in posesti. Če bi pa ne hotela nastopiti lastninske pravice do zemlje, jo za primerno ceno zopet odkupimo z gotovino. Mislim, da boste zadovoljni s tem našim prvim sklepom.*
Vsi so bili s tem popolnoma zadovoljni, kar so tudi z glasnim pritrjevanjem podkrepili.
Nadalje je predlagal novi gospodar, naj se pomaga tudi rešenim ujetnikom, zlasti onim, ki jim je uničil Turek vse imetje, in naj vrže vsakdo v kadunjo, kolikor hoče. Kot prva sta prišla k posodi starka, ki je stresla v kadunjo ves svoj delež, pa tudi stari guslar je storil tako, češ, da mu je smrt blizu, zaradi česar ne potrebuje na tem svetu nobenih zakladov. Sledili so še drugi. Ko je vrgel zadnji svoj dar v kadunjo, je bila ta polna. Razdelitev je prevzela starka, upoštevajoča zopet vse razmere prizadetih ujetnikov. Vse to se je razdelilo brez oporekanja in v popolno zadovoljnost vseh navzočih.
| Vdovici Ljubici se je odvalil od srca težak kamen, kajti z deležem, ki gaje dobila, ji je bila ' omogočena eksistenca. Za sebe se ni bala, ker ; je-imela dvoje pridnih rok, toda največja skrb sta ji bila otroka. Magda se je razcvitala v lepo devojko in kdo bi jo maral samo zaradi lepote, a brez beliča dote. Pa tudi mladega Pera je bilo treba spraviti kam pod streho, da se česa nauči.
Kot nadaljnje vprašanje je razmotrival gospodar, na kak način naj se spravijo domov ugrabljene žene in otroci. To vprašanje je pa bilo hitro rešeno, ker so ga prevzeli na sebe starka, guslar in vdovica Ljubica. Zbrali so okrog sebe bivše ujetnike, jih podrobno izprašali po njihovih do-rnovjih, nato pa sestavili natančen načrt za potovanje. To je navdalo te revne ljudi s takim veseljem, da so jeli kar rajati in prepevati. Saj se jim pa tudi ni bilo čuditi, zlasti ne otrokom, ki so si že tako želeli objema svojih roditeljev, če ti še sploh živijo in niso postali žrtev krivega han-džarja.
Z odhodom so pa hoteli počakati na vsak način še nekaj časa, ker je bilo treba nakupiti še nekaj obleke in obutve, predvsem pa šatore in mezge. Vse to so si hoteli preskrbeti iz Jaške in Karlovca, za kar bi potrebovali seveda nekaj | dni. Končno so se pa zedinili v tem, da si pre= j skrbijo te potrebščine med potjo, dotlej si pa po-I morejo s tem, kar imajo na razpolago.
Najvažnejše vprašanje sestanka je tvorila | točka, kako se naj v bodoče branijo proti sovraž-i niku. Tu jim je zopet priskočila na pomoč starka, j ki jim je dejala: «Kaj hočete še boljšo trdnjavo, kakor jo imate? Ali vam ne zadostuje ta podzem-[ ska stavba, katere ne more izvohati noben Tu-! rek. Če postavimo k vhodom samo po nekaj mož. j nam ne pride do žjvega noben sovražnik, ako bi I že izsledil naše skrivališče. Pustimo tisto raz-
valino v miru in se zadovoljimo rajši z zgradbo, katero nam je ustvarila narava z dolgotrajnim delom. To jamo so poznali že predniki Uskokov in jo smatrali gotovo za zelo važno, sicer bije ne zvezali z gradom s posebnim hodnikom. Če si torej napravimo še nekaj stranskih rovov, ki bi jih uporabljali za vhode in izhode, je naša trdnjava gotova in trdnejša kot je Frankopanov Ozalj ob Kulpi. Čemu naj si zidamo gradove, se v nje zapiramo in se tamkaj naposled damo pobiti. Vaš rod je opešal, zato mora štediti svoje ljudi, da postane iz njih številen in močan. Nam zadostuje enostaven stražni stolp, v katerem bodo opravljale svoj posel samo straže, ki nas bodo obveščale o preteči nevarnosti. Če nam bo kdaj kaka nesreča pretila, se umaknemo v podzemski dom, kjer smo si tudi svojega življenja svesti. Seveda pa moramo skrbeti za to, da si pripravimo v našo skrito trdnjavo zadostno množino živil, obleke in kuriva. Če imamo tega dovolj, smo zavarovani proti vsemu. Vse pa mora ostati samo naša tajnost. Jaz sem govorila, a vi sklepajte!«
Na besede starke r.i odgovoril nihče, ker je bil vsakdo prepričan, da si boljše trdnjave sploh ne more želeti: poleg tega pa jim je bilo prihra-| njeno ogromno delo, ki bi ga imeli z zidanjem | riQve trdnjave.
| Na predlog starke so sklenili, da si ne posta-i vijo skupnega sela, temveč sanio manjše skupine koč, ki bi naj bile kolikor mogoče skrite v šumi, ! v skaiovitem svetu, grmovju ali pa v skritih do-! linah. Zaenkrat sta se določili tudi poročevalska lin selska služba ter stražna obveznost. Vse drugo | bi se uredilo pozneje, ko bi pri?li zopet v normalen tir.
Sokoli ob mrtvih truplih svojih rojakov na ladji zahtevali, naj se navije gramofon, da bodo lahko plesali.
To in podobno pisanje italijanskega časopisja je dvignilo val ogorčenja po Češkoslovaški in
češkoslovaško časopisje ogorčeno zavrača fašistično obrekovanje.
Tako pišejo «Narodni Listy» med drugim: Predvsem je treba braniti pred nesramnim obrekovanjem kapitana Prodana, ki je vzor plemenitega starega pomorščaka.
Podlim sovražnikom vsega slovanstva ni zadostoval samo nizkoten napad na junaško posadko jugoslovenskega parnika, temveč morajo sedaj opljuvati še češke in poljske Sokole in sramotiti njihove žene.
Isti list pravi dalje: «V Milanu in Rimu vedo, da nam je spomin Ljudmile Novolne in Marije Švej-dove, dveh naših Sokolic, nesrečnih žrtev italijanskega udarca v jugoslovenski parnik, svet in nedotakljiv. Podlost italijanskega lista postavlja sedaj te dve nedolžni žrtvi k štirim njunim bratom, umorjenim v Trstu. Dolžni pa smo izjaviti, da je mera naše potrpežljivosti zaradi njihove nesramnosti sedaj polna. Ne bomo klicali po intervenciji našega poslanika v Rimu.
Odgovorimo sami, vsi in složno, s strogim in brezobzirnim nadzorovanjem vseh, ki bi se morda upali še po teh žalitvah našega naroda in vsega slovanstva nositi denar v Italijo.
To je sedaj vprašanje naše narodne časti. Dokler ne dobimo za vse to sramotenje popolnega zadoščenja, ne sme noben Čehoslovak v Italijo.» Vse češkoslovaško časopisje tudi poudarja, da je italijanski očitek proti kapitanu Prodanu tem nesramnejši, ker je prav po njegovi zaslugi ne-
Soteščan:
Vdovčkovi cekini
Šaljiva povest iz pred vojne dobe.
(Konec.)
Tako je Muc razkrival svojo nesrečo sosedu, ki je edini v vasi imel še nekoliko usmiljenja s siromakom. Končno se je tudi ta naveličal njegovih vedno enakih pritožb ter jo ubral k Maz-Iju in Stanetu, sedečima s Črlinko in Tilko na drugem koncu vrta, odkoder se je videlo mesto, kjer so se razstajali Vdovček, Helena in njen bodoči soprog. Ta je sedel na vozu, držeč za vajeti, a še vedno zroč na vas, smehljajočo se mu v večernem solncu, kakor da ga tisoč spominov veže na vsako hišo, stezo in drevo. Večkrat je zamahnil z robcem v slovo odhajajoči nevesti in ko je ta izginila med hišami, je tlesknil z jezikom konjiču, ki je razumel njegov ukaz.
«Izvrsten mož se je našel, kaj ne, Helenica?» je Vdovček tiščal pod pazduho njeno drobno ročico na poti proti domu.
«Vse po mojem okusu«, se je z glavo dotaknila očetove rame. «Hvaležna sem ti, papaček.«
«Golica nima takih mož«, je povzdignil svojega zeta z zaničljivim pogledom na soseda, ki ga je srečal s temnim obrazom, obrnjenim v tla.
«Da bi nas le kdo ne očrnil«, je zaskrbelo Heleno, «na Golici se za vsakim oglom plazita ne-voščljivost in zavist.«
«Hiteti moramo, dragica«, je skrbelo tudi očeta. «Takoj jutri pojdeva v sodnijo k notarju in čez dva ali tri dni nato se popeljeva v mesto zavezat, kar ne bo nihče razvezal. Tudi ženin je bil s tem predlogom zadovoljen.«
«Da, papaček! Ugovora ni bilo čuti iz njegovih ust.«
«Možatost in ljubezen mu dičita obraz. Šele prvič sva se sešla v življenju in komaj sva se spoznala, pa se mi dozdeva že popolnoma domač. Reci, kar hočeš, dragica, nekje sva se morala vi-
sreča zahtevala manj žrtev, kakor bi jih sicer, če bi kapitan ne bil na svojem mestu.
Rezultat državnozborskih volitev v Nemčiji z velikim napredkom narodnih socialistov (fašistov) in komunistov še vedno razburja svet.
Zaradi nezaupanja v nemške razmere
so začeli slabeti na inozemskih borzah nemški vrednostni papirji in so postale inozemske banke zelo vzdržljive pri dajanju kratkoročnih posojil v Nemčijo. Trezni gospodarski svet ne zaupa ropotu z orožjem in grožnjam po prevratu, ki so običajen bojni klic strank, stvorjenih po vzgledu nezdravega povojnega fašističnega nacionalizma.
DOMAČE NOVOSTI
Ponovno opozorilo naročnikom!
Opozarjamo najvljudneje še enkrat vse one naročnike, ki nimajo za letos naročnine še popolnoma plačane, da izpolnijo svojo dolžnost ter ne odlašajo s plačilom one malenkostne vsote, ki se zahteva za naročnino «Domovine». »Domovina« vas s svojo bogato vsebino vse leto uči, razveseljuje in zabava, zato bi bila velika nehvaležnost, če bi ji zaprli duri takrat, ko nanje trka, da vas zdrami in opominja, da je napočil čas, ko mora tudi ona napolniti blagajno, iz katere je ves čas jemala, da ste mogli v redu dobivati list, ki vam je vsem prirasel k srcu in ki bi ga ne hoteli več pogrešati. Zato naj ta teden stori vsakdo svojo dolžnost in pošlje naročnino po prejeti položnici.
Uprava «D o m o v i n e».
deti s tem gospodom. Škoda, da ga nisem vprašal po njegovi domovini, kar je sicer postranska stvar. — Ali ti je pokazal hranilno knjižico?«
«Da, papaček.«
«Kaj ne, koliko denarja in po vrhu še lastni dom! Raduj se, dragica, rešitev je na pohodu.«
Medtem sta Vdovček in njegova hčerka dospela domov. Lojzka ju je že čakala z večerjo, po kateri se je Helena podala k počitku, Vdovček pa je ostal v pisarni, da napravi načrt za prihodnji dan.
Sklenil je, izročiti svojemu nasledniku vse imetje ter si izgovoriti le sobico v prvem nadstropju poleg hrane s skromnim priboljškom. Brez misli na premoženje hoče živeti na starost in morda se mu povrne sreča, ki ga je spremljala kot mladeniča do usodnega dneva, ko se je nastanil na Golici. Tu ga je ostavila v trenutku, ko je na temelju tujih cekinov pričela rasti stavba njegovega bogastva, nad katero so drugi strmeli, sam pa jo je gledal s strahom in skrbjo, da se mu zruši do tal. In jutri bo odložil to breme na rame drugega, močnejšega in sposobnejšega kakor je on sam.
S takimi mislimi je Vdovček legel k počitku. Tema, ki je nastala, ko je upihnil luč, ga je navdala z neko nedopovedljivo praznoto; zavedel se je, da se posljavlja od vsega, zbog česar je nekdaj slovelo njegovo ime. Jutri se bo kot »stari« Vdovček vrnil iz sodnije in zvečer bo njegova mehka postelj — lastnina mladega gospodarja, njegovega zeta.
Mirna in počitka polna je bila za Heleno tista noč. Spala je kakor delavec, ki se zaveda, da je opravil težko delo, a je še vedno potreben krep-čila, da ne omaga pod težo življenja prihodnjega dneva. Z novimi močmi se je dvignila in oblekla; papaček jo je čakal pripravljen na dvorišču in hlapec je božal konjiča, da ju popelje na važno pot. — Drugi teden so se ravno ob tem času odpravili v mesto: Vdovček v svatovski in Helena v poročni obleki brez svatov, godbe in vriskanja, običajnega ob takih slovesnostih na deželi.
*	Kraljica Marija v Ljubljani. V ponedeljek j se je pripeljala z dvornim avtom v Ljubljano | Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu adjutanta podpolkovnika Pogačnika. Po kratki vožnji po j mestu, kjer ji je prebivalstvo prirejalo prisrčne ovacije, se je odpeljala kraljica na ljubljansko vojaško vežbališče pri Devici Mariji v Polju, kjer je počakala na svojega sorodnika španskega princa Alfonza, ki je na vežbališču pristal z aeroplanom, s katerim se je pripeljal iz Bukarešte. Oba sta se nato vrnila z avtom v Ljubljano, kjer sta se jima pridružila knez Pavle in kne-ginja Olga. Visoki gostje so nato krenili nazaj na Bled v Suvobor.
*	Kralj podaril cerkvi zvon. Bosanska Dubica je predzadnjo nedeljo doživela redko cerkveno svečanost. Vršilo se je tamkaj posvečenje treh novih zvonov za katoliško cerkev. Največjega teh zvonov, ki tehta 600 kg, je cerkvi poklonil kralj Aleksander. Ko so kraljev zvon potegnili v stolp, je godba zaigrala državno himno. Pri slavnostnem obedu je domači župnik nazdravil Njegovemu Veličanstvu kralju ter se v imenu župljanov zahvalil za kraljevski dar.
*	Odkritje spomenika kralju Petru v Sisku se je izvršilo v nedeljo izredno svečano ob pri-sostvovanju okrog 10.000 ljudi, med katerimi so bili številni kmetje. Pred spomenikom so govorniki poudarjali hvaležnost napram velikemu pokojniku, našemu osvoboditelju. Zlasti lep nagovor je imel kmečki župan Kuzmac iz Leke-nika, ki je dejal med drugim: Hrvatski kmetje obetamo,, da bomo sinu kralja Petra Osvoboditelja, priljubljenemu vladarju Aleksandru, ostali vedno zvesti ter da bomo čuvali njega in Jugoslavijo.
*	Ravnatelj Narodne tiskarne, g. Fran Jezer-
šek, je obhajal te dni 501etnico svojega rojstva. Prav pred letom dni, dne 18. septembra 1929., je praznoval redek poklicni jubilej, 2oletnico svojega dela v Narodni tiskarni. Požrtvovalnemu in delavnemu možu bodi naklonjenih še mnogo let!
Kuharici Lojzki je bilo poverjeno varstvo nad domom in za pomagalko ji je bila podrejena črno-lasa Tilka, nekdanja Vdovčkova natakarica. Naročeno jima je bilo, pripraviti pojedino, in Lojzki je bilo veliko na tem, da pokaže svojo spretnost in znanost v kuhanju okusnih jedil. Urno se je sukala v svojem širokem predpasniku in lice ji je bilo zapaljeno deloma od vročine, deloma od skrbi, ki jih ji je nalagalo važno opravilo.
Lahkoživa natakarica se je zavedala, da je tisti dan samo navadna služkinja; ubogljivo je stregla svoji prijateljici, njene misli pa so spremljale nevesto, ki bo zdajzdaj spremenila svoj dekliški stan.
«Zdajle stojita pred oltarjem...» je pogledala na uro in obenem Lojzko, listajočo debelo kuhinjsko knjigo.
«Pa res, Tilka,« je odvrnila Lojzka, »sta že izrekla tisto važno besedo.«
«Kdo ve, če bosta srečna?« je Tilka skomignila z ramami. «Kar preveč razlike je med njima: Helena cveti v najlepših letih, on jih je že preživel.«
«Pa je še .čvrst, čeprav ni več mlad«, ga je Lojzka pohvalila. «Vsaka je lahko zadovoljna s takim ženinom ...»
«Jaz že ne, o, jaz že ne«, se je branila natakarica. «Mlademu dekletu pristoja nova obleka, svež šopek in mlad fant/ Starega ne maram ...»
«No, pa mladega vzemi«, jo je nevoljno zavrnila Lojzka. «Kar izberi ga! Nisem ti ga nevoščljiva.«
«Misliš, da ga ne dobim,« jo je ustavila, «še ponujajo se mi; pomisli: štirje mi dopisujejo. Ob priliki ti pokažem pisma, da boš videla.«
«Čuvaj se, Tilka, da ne padeš, če te toliko fantov vleče za nos.«
«Tisto pa ne, Lojzka! Ako bi me kdo potegnil, ga bom potegnila tudi jaz. Sicer pa, ali ne poznaš mladosti? Seveda, ti si jo tudi že preživela.«
«Prav, da so minila tista neumna leta. Tudi ti greš za menoj.*
—-------------r.._ ---------- «UUM0VINA»
*	Zlato poroko je slavil te dni pri Sv. Ani v
Slovenskih goricah g. Lojze Senekovič, neomah-ljiv borec v obmejnih narodniK bojih, ki še danes vkljub svojim visokim letom živahno sodeluje na prosvetnem in gospodarskem polju. Njemu in njegovi družici želimo še nmogo let!
*	Dvojni jubilej mariborskega obrtnika. Dne 18. t. m. je praznoval mariborski brivski mojster d. Fran Novak svojo srebrno poroko in obenem 251etnico samostojne obrti. Jubilant je v mariborskih narodnih in obrtniških krogih znan javni delavec. Ustanovil je svoj čas Slovensko obrt-no društvo, ki mu je bil dolga leta predsednik. Tudi sicer ima Novak za razvoj in napredek slovenskega obrtništva v Mariboru velike zasluge. Še mnogo let!
*	Rimski proces odgcden. Za 22. t. m. je bil napovedan pričetek procesa pred rimskim izrednim sodiščem proti drugi skupini obtoženih primorskih Slovencev. V Trstu so z veliko napetostjo pričakovali poročil o pracesu, medtem pa je zvečer prispela vest, da je bil proces v zadnjem hipu nenadoma odgoden in preložen na mesec oktober.
*	Enoletna nižja gozdarska šola v Mariboru. Banska uprava v Ljubljani je razglasila, da se 3. novembra letos otvori v Mariboru enoletna nižja gozdarska šola, v katero bo sprejetih do 20 gojencev. V prvi vrsti se bodo sprejemali v ta učni zavod sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot •bodoči gospodarji. Ustanovitev gozdarske šole v Mariboru ej važna pridobitev za mesto Maribor, še bolj pa za naše gozdne posestnike na deželi. Zavod bo vzgajal strokovno izobražen naraščaj za naše kmete, lastnike gozdov, in bodo v njem poučevali razen gozdarstva tudi travništvo, sad-jarstov itd. Zavod bo nastanjen začasno v bivšem oblastnem dvorcu v Mariboru, ki ga bodo po možnosti primerno uredili. Za ravnatelja je imenovan g. inž. Zrnago Ziernfeld iz Ljubljane. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, stari
§t39 -----------------------
16 do 24 let. Vsi bodo stanovali in se prehranjevali v zavodu. Svojeročno spisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, je treba vložiti do 15. oktobra, naslovljene na gozdarski oddelek banske uprave v Ljubljani (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole). Priložiti je treba krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo ter obvezo staršev, da bodo krili stroške v zavodu.
• * Semenska rž iz Beltincev. Iz Maribora poročajo: V svrho razmnožitve dobre semenske rži je kupila banska uprava pri semenogojski postaji v Beltincih večjo količino rži, ki je kmetovalcem na razpolago v mariborskem skladišču Kmetijske družbe, in sicer za ceno 1 Din za kilogram. Vsakdo dobi največ do 100 kg semena, poleg tega pa mora obenem kupiti še 130 kg umetnih gnojil in se zavezati, da bo najmanj tret-jno pridelka prodal sosedom.
* Protest čevljarjev proti gradnji Bat'ove tvor-nice. Predzadnjo nedeljo se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani izredni občni zbor Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljano, ki je predvsem zavzel stališče proti gradnji Bat'ove tvor-nice čevljev v naši državi. Zbor, ki se ga je udeležilo okrog 1E0 članov, je vodil zadružni načelnik g. Jernej Pe.rdan. Govorila sta med drugimi načelnik mariborske Zadruge čevljarjev g. Anton Krajcer in zastopnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Fran Iglic. Soglasno je bila ni čevljarji. V resoluciji prosijo čevljarji, da se sprejeta resolucija, ki so jo podpisali vsi navzor-gradnja Bat'ove tvornice ne dovoli. Za upravičeni protest navajajo med drugim: Samo v Dravski banovini se preživlja s čevljarsko stroko okoli 3500 čevljarskih mojstrov, ki zaposlujejo prav toliko število pomočnikov; če računamo še število družinskih članov mojstrov in pomočnikov, ostane po ustanovitvi tovarne Bat'e na zaslužku in kruhu prizadetih 20.000 ljudi. Tvrdka Bat'a bo postala v trenutku, ko otvori tovarno v Jugoslaviji, domače podjetje ter bo dobila pra-
= Stran 5	—	-
vico otvarjati v vseh krajih nele trgovine, temveč tudi popravljalnice, s čimer bo odvzela slehernemu čevljarju tudi v najoddaljenejšem kraju zadnji zaslužek.
*	Zabranitev dogona blatne in zanemarjene živine na živinske sejme. Od mestnega magistrata ljubljanskega smo prejeli: Trgovci z živino in kmetje se opozarjajo na naredbo ministrstva za kmetijstvo, ki prepoveduje dogon neosnažene in blatne živine na živinske sejme. Po tej na-redbi od 1. oktobra 193 0. dalje neosnažena živina ne bo smela več na sejem, ampak bo že pri vstopu v mesto zavrnjena.
*	Nemec ovadil Nemca v Mariboru. Pretekli teden se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru zanimiva razprava proti nemškemu državljanu iz Češkoslovaške, katerega je ovadil mariborski Nemec zaradi izrazov proti naši državi. Nemec Wilfried Hoffmann, doma iz nemškega dela češkoslovaške države, je bil namreč zaposlen kot obratovodja v tekstilni tovarni «Teksta» na Teznu pri Mariboru, kjer imajo skoro vse tovarne na boljših mestih nastavljene Nemce iz inozemstva ali pa domače Nemce. V tej tovarni je bil tudi nameščen mariborski Nemec Franc Felser kot preddelavec, ki bi rad napredoval še bolje. Domišljal si je, da njegovemu napredovanju nasprotuje obratovodja Hoffmann. Ko je hotel meseca julija Hoffmann oditi z ženo in otrokom na dopust,, ga je sovražni Felser naenkrat ovadil pri žandarmeriji, češ, da se je Hoffmann žaljivo izražal o naši državi. Hoffmann je bil tik pred odhodom na kolodvor aretiran in je ostal v preiskovalnem zaporu cela dva meseca, dokler ni bila končana preiskava. V preiskavi je Hoffmann odločno tajil, da bi se bil tako izrazil, kakor ga je Felser ovadil, in je dokazoval po pričah, da si je Felser ovadbo izmislil iz maščevalnosti, da bi ga spravil iz službe. Minili petek se je vršila celi dve uri razprava, kjer so bile priče še enkrat zaslišane in še nove priče. O razpravi se ne more poročati, ker je bila pro-
«0, pa sem še daleč za teboj. Koliko si neki stara, Lojzka?»
«E, leta so, leta, Tilka. Pravijo, da dekle pokaže svojo lepoto, ko doseže trideseto leto...»
«Toliko jih še nimaš, kajneda, Lojzka?«
«Ne vem. Sploh pa o letih ne maram govoriti.«
«No, mlada nisi več in starost se ti še ne pozna na obrazu. Rada bi vedela, čez koliko let te bom dohitela.«
«Tega ne izveš, Tilka; nikomur še nisem povedala..
«In če uganem, Lojzka, ali mi boš potrdila, da sem zadela?«
«Ne! O tem sva končali, Tilka.« — To iz-rekši je odrezala košček testa, ki ga je pričela obdelovati.
Tilka se je zopet ozrla na uro ter uganila, da je prav sedaj končana poroka, če že niso na poti proti domu.
«Jej, jej, čez dve uri bodo doma«, se je Lojika žurila s pecivom, kar je ganilo tudi Tilko, da se je zasukala in pripravila obednico.
Ni ju varalo domnevanje. Še preden sta potekli dve uri, sta dospela novoporočenca z Vdov-čkom; za vozom sta jo brisala Trakar in Trobec kot povabljenca z nekaterimi Goličani, deležnimi enake časti v povračilo za zasluge, nabrane ob času Vdovčkovega županovanja.
Pojedina se je pričela. Za belo pogrnjeno in s cvetlicami okrašeno mizo so sedeli svatje. tihi in skoro plahi, z nevesto in ženinom, globoko zamišljenim. Tisti, ki bi bili radi kaj poveda'i, se niso upali govoriti, ker so molčali tudi taki, ki bi se bili lahko iznebili kake kratke besede.
V tej neprijetni tišini je nenadoma zapel kozarec in ženin se je dvignil z laskavim poklonom in s prijaznimi besedami. Nagovoril je navzočne svate, svoje sosede, katerim hoče postati po-strežljiv in miroljuben sosed. Namesto običajne odkupnine za nevesto je namenil darilo Mucu, občinskemu revežu, ki mu ga namerava osebno izročiti. Izrekel je željo, naj se mu privede sitota,
in proseče je pogledal vsakega posebej, da se mu kdo prostovoljno odzove.
«Hlapca pošljemo ponj«, se je hotel Vdovček prikupiti svojemu zetu, dasi bi se bil najrajši izrekel proti njegovi volji.
Hlapec je izpolnil ukaz in Muc je siromašno oblečen prilezel na ženitovanje. Nezaupno se je ozrl po svatih preko Vdovčka, ki ga je črta kot povzročitelja svoje nesreče; šele na ženinu, ljubeznivo se smehljajočim, je obstalo njegovo trudno oko.
«Prisedite, očka, ne bojte se nas!« je ženin odkazal siromaku prostor zraven sebe.
«Nimam svatovskega oblačila«, se je branil presenečeni starec.
«Vseeno, saj ste povabljeni«, mu je prigovarjal ženin. «Vaše obotavljanje mi greni veselje; dal sem vas poklicati, da boste deležni moje sreče...»
Muc je prisedel in ženin mu je z vso prisrčnostjo stisnil velo desnico.
«Kako se počutite, očka?« se mu je tresla beseda. «Videti ste bolehni in revščina se vam pozna na obrazu.«
«Da, da, nadloge me tarejo,« se je zasolzil starec, «toda nimam nikogar, ki bi mi priskočil na pomoč. Od Nandeta, svojega starejšega sina, sem iz Amerike pričakoval rešitve, pa me je pozabil —- nehvaležni otrok.«
«In vendar vas ni pozabil...» je ženin položil desnico na njegovo ramo.
«Vi veste, gospod, vi ste ga videli? Oh, prosim vas, povejte mi, kako se mu godi. Ah je zdrav? Ali ima kaj prihranjenega za starost? Zakaj me je vendar pozabil...?«
«Očka, ni se vam izneveril vaš Nande! Kmalu ga boste gledali v svoji bližini, deležni njegove sreče...»
«Blizu mene? Moj sin? Gospod, kam naj grem, da ga vidim po dolgih letih nesreče in gorja?*
«Nikamor, tu ostanite! Ali me več ne poznate?«
«Nande!» je starček padel sinu okrog vratu.
«Očka, vas sin je Vdovčkov zet. Vaše revščine je konec. Cekini, ki so vam kupili beraško | palico, so mi pomagali na tuji zemlji do lastnega 1 imetja. Pred letom sem se povrnil v domovino, kjer sem kupil čedno posestvo tam doli med Muro in Dravo; letos me je usoda privedla v domačo vas...»
Napeto so ga poslušali svatje, katere je nepričakovano svidenje ganilo do solz. Spoznali so v ženinu Nandeta, svojega nekdanjega soseda, kateremu je Vdovček iz sebičnih namenov tako velikodušno pomagal v Ameriko.
Tišina, ki je dozdaj pritiskala na svatbo, se je umeknila žarkom veselja in dobre volje. Svatom so se razvezali jeziki in oživljati so se jeil spomini, prijetni Mucu, toda skrajno neljubi Vdovčku, ki je zrl v tla ponižan in osramočen.
Ni še izzvenela napitnica ženinu-domačinu in Heleni, njegovi nevesti, ko se je zunaj na dvorišču začulo smejanje in glasen vrišč. Nekaj mož in fantov se je ustavilo pred hišo; eden je k zidu prislonil lestvo in, kakor bi trenil, je stal na zadnjem klinu ter je snel občinsko desko, s katero so v sprevodu odkorakali po vasi. Takrat so se na drugem koncu vasi oglasili streli v slavo novemu županu, ki so ga osmi dan po volitvah izvolili novi odborniki, Vdovčkovi nasprotniki.
Vdovčku se je stemnilo lice. Molče je zapustil svatbo ter se podal na vrt, kjer je sedel na klopico pod divji kostanj. Po vasi so veselo vriskali in burni «živio» je proslavljal nove občinske očete; pred njim na zidu pa je sameval žebelj, dolgoletni nositelj častnega napisa in znanilec občinskega urada — nema priča minljivosti pozemske slave.
Iz maščevanja nad tem dogodkom se je Vdovček na starost odtegni! vsakemu stiku in občevanju z občani, Muc pa je tem očitneje užival srečo v njegovi nesreču
glašena za tajno. Zagovarjal je Hoffmanna odvetnik dr. Reisman in je bil Hoffirtann po končanem zaslišanju prič oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je bila ovadba vložena le iz gole maščevalnosti.
*	Novice iz Amerike. Zred tedni je v sana-tcriju Hinsdalu blizu Chicaga v 60. letu starosti preminila ga. Helena Zavertnikova, vdova pokojnega Jožeta Žavertnika, bivšega urednika čikaškega dnevnika iProsvete». Naključje je lio-telo, da je umrla prav na dan prve obletnice Jožetove smrti. Pokojnica, rojena Reichova iz Ljubljane, je zvesto stala ob strani svojega moža, ko je bilo v Sloveniji delavsko gibanje še v povojih. sledila mu je v Trst, nato pa na Dunaj in potem v Ameriko. — V Bro_oklynu je umrla ga. Frančiška Plešetova, soproga slovenskega zobnega zdravnika drja. Plešeta.— V Girardu je umrl kot žrtev avtomobilske nesreče rojak Ignac Jeršič. Rojen je bil leta 1878. v Skomru na bivšem Štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1906. Zapušča ženo, sina in štiri hčere, v sftari domovini pa več bratov in sester. — V Chicagu je v bolnici umrla rojakinja ga. Josipina Margoletova, rojena Medvedova, po .rodu iz Malega Gabra pri Št. Vidu. — V Limi je preminil Franc Kromar, star 55 let, doma iz Pristave pri Ribnici; v Ameriki je bil 26 let. — V Cooperstownu je umrl Josip Potočnik, ki je bil tam na oddihu. Potočnik
avgusta umrl rojak Franc 'Zfvaza oviOz.------ngč
je bil po rodu iz Domžal. — V Clevelnndu je nagle smrti umrl Ivan Zadnik, star 50 let, po rodu iz Kozjan na Primorskem. V Ameriki je bil 25 let. V stari domovini zapušča mater in dve sestri. — Iz Shenvooda poročajo, da je tamkaj preminil rojak Josip Jernejšek, ki je bolehal več let. Star je bil 52 let, doma pa iz Savinjske doline. — V Sheboyganu je preminila 40 let stara Elizabeta Glukova, rojena v Gornjem gradu. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri, eno sestro v Dertoitu, eno pa v Sheboyganu. — Piav tam je v bolnici umrl Anton Semič, rojen leta 1883. v Dolnji Poljani na Dolenjskem. Zapušča ženo in šest nedoraslih otrok. V Ameriko se je izselil pred dvajsetimi leti.
*	Pogrešajo ga. Dne 17. t. m. je neznano kam izginil 481etni ravnatelj družbe «Kokra» v Kranju, Aleksander Steiner. Imenovani je bil pri odhodu oblečen v črno obleko in belo srajco. Na glavi je nosil siv dlakast klobuk. S seboj je imel zlato dvookrovno uro in Tanko verižico ter izkaznice nekaterih društev. Ni izključeno, da je Steiner izvršil samomor.
*	Kače v vodnjaku. Te dni je dal mestni odbor v Radečah čistiti tamošnji Studertec. Večina meščanov je uživala to vodo. Zategadelj se niso meščani malo preplašili, ko so videli, da so iz vode potegnili 14 kač, deloma mrtvih, nekaj pa živih. Vsakdo se zdaj -čuva zajeti tam vodo. Na glavnem trgu bi se lahko iz Trinkovega vodovoda napravil izvir in bi to akcijo gotovo vsi pozdravili.
*	Strela pri Sv. Katarini. V nedeljo zjutraj je med silnim nalivom treščilo v zvonik pri Sv. Katarini v Trbovljah ter ga precej poškodovalo. Od cerkvenega zidu je tekla strela do šole ter tik pred šolo šla v zemljo, kjer se vidijo štiri luknje. Nedvomno je strelovod vrhu stolpa "pokvarjen. Pred 35 leti je treščilo v isti stolp med zvonje-njem. Takrat je strela hudo oplazila še danes delujočega mežnarja. Smrti ga je rešil z umetnim dihanjem takratni učitelj g. Pahar, kar starček vsakomur hvaležno pripoveduje.
*	Neznan utopljenec v potoku Mislinju. Pred dnevi so našli v potoku Mislinju pvi Pamečah truplo neznanega moškega, starega 65 do 70 let. Utopljenec je bil precej visoke postave, rjavih oči, topega nosu, brez zob in sivih brk. Oblečen je bil v sivo rižasto obleko in modro srajco, obut jpa v črne čevlje na zadrgo.
*	Smrt v valovih Save. Iz Ljubnega v Savinjski dolini nam pišejo: Dne 21. t. m. je utonil v Savi v Loki pri Zidanem mostu splavar Franc Zmavc, po domače Ugoštinov, sin premožnega posestnika iz Radmirja v Savinjski dolini. Kako
prišlo do nesreče, se ne ve, dasi je bilo po-
| dnevi in je bilo na splavu še pet drugih splavar-| j3'. Francetova smrl ie hud udarec za starše, ker : so z njim izgubili edinega sina, ki bi jim bil s svojo pridnostjo opora na stara leta. Niso še pozabili izgube sina Jožeta, ki je umrl pri vojakih v Skoplju, že jih je zadel še hujši udarec. Utopi.u nca še niso našli.
*	Nesrečni padec z voza. Pred dnevi je nalagal 271etni posestnikov sin Avgust Povše iz Orle vasi na polju pri Št. Rupertu svežo travo,-Stopil je med delom na voz, tedaj pa je nenadoma poskočil konj. Povše je omahnil z voza konju pod zadnje noge. Konja je udarec še bolj splašil in žival je stekla naprej. Voz je zgrabil nesrečnika in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Na sosednji njivi pri delu se nahajajoči Vasletovi iz Groblje so rešili nezavestnega fanta izpod voza, ga naložili na voz ter odpeljali na njegov dom. Poklicani zdravnik dr. červinka je odredjl prevoz v celjsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil Povše pri padcu hrbtenico. Nesrečnika je hudih bolečin kmalu rešila smrt.
*	Žalostne posledice neprevidnega ravnanja z orožjem. Letos februarja meseca je lčjletni posestnikov sin Leopold Lesjak od Sv. Magdalene v šmarskem okraju "v temi pred domačo hišo v šali klical na korajžo. Na njegovo klicanje sta se mu približala dva moška, ki jih Lesjak zaradi popolne teme ni mogel spoznati. Lesjak je držal v rokah veliko dvocevno pištolo, ki si jo je napravil sam. Nabita je bila s smodnikom in s ši-brami, ki jih je Lesjak istotako sam vlil. Neznanca sta ga napadla in je prejel Lesjak več občutnih udarcev s palico, nakar je sprožil nizko merjen strel in zadel enega izmed obeh neznancev v koleno desne noge. Pozneje je Lesjak ugotovil, da je zadel svojega dobrega prijatelja Janeza Čuješa. Čuješa so prepeljali v celjsko bolnico, kjer so mu zdravniki odstranili iz noge tri debele šibre. Več svinčenih šiber pa je ostalo še v kolenskem sklepu. Čuješ šp vedno leži. Te dni se je proti Lesjaku vršila pri celjskem okrožnem •sodišču razprava pred malim senatom. Državni tožilec je obtožil Lesjaka naklepne hude poškodbe, vendar je senat vpošteval zagovor in vse okolnosti ter obsodil L. Lesjaka glede na priznanje, kesanje in njegovo mladost le zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem na štiri mesece zapora.
*	Nesrečen padec z drevesa. V soboto je splezal 22ietni dninar Anton Macuh iz Bezovice pri Konjicah na visoko konstanjevo drevo in klatil zrelo sadje. Nenadoma pa mu je na gladkem deblu spodrsnilo in je zdrknil na tla. Pri padcu si je zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljan je bil v celjsko bolnico.
*	Huda nesreča se je pripetila v Podturnu pri Toplicah. Posestnik in gostilničar g. Fink je dal popraviti 111 s slamo prekriti pod. Pri delu je krovcem tudi sam pomagal s tem, da je podajal slamo. Pri tem pa se je naslonil na vrata, ki niso bila dobro zaprta, izgubil ravnotežje ter padel več metrov globoko na glavo. Pri padcu si je pretresel možgane. Ponesrečenec je ostal v domači oskrbi.
*	Smrt po nesrečnem skoku. V nedeljo je umrla v celjski javni bolnici 471etna posestnikova žena Marija Ježovnikova iz Zavodne pri Topol-ščici, ki si je 11. t. 111. zlomila desno nogo pri nesrečnem skoku z voza, ko sta se ji splašila konja.
*	Smrt v kolodvorski čakalnici. Pred dnevi •zjutraj je stopila v kolodvorsko čakalnico v Hrastniku mlada mamica z bolehnim petmesečnim otročičkom v naročju. Bila je to Marija Knausova iz Suhadola. Pri blagajni je kupila listek za Ljubljano. Hotela je odpraviti svojega bolnega otro-čička v Dečji dom v Ljubljano, kakor ji je prejšnji dan svetoval zdravnik. Ko je stopila od blagajne, je začela opazovati svojega slabotnega otroka in je naenkrat vzkliknila: «Ravno zdaj mi je umrlox V čakalnici se nahajajoči potniki so obstopili ubogo mater z mrtvim detetom v naročju in jo pomilovali. Potrta mamica je dobila denar za vrnjen vozni listek in se napotila namesto v ljubljansko dečjo bolnico s truplom umr-
lega otročička v naročju v svoj domači kraj Suhadol.
*	Žalostna smrt 861etne starke. V petek dopoldne je delala na polju med Obrajno in Radgono v Avstriji ob železniški progi 861etna ženica Tischbergerjeva. Visoka starost ji je vzela že sluh in deloma tudi vid. Ker leži polje, na katerem je bila na delu, na obeh straneh železniške proge, se je okrog pol 10. ure dopoldne podala z ene njive na drugo. Prav v tem času je pripeljal tovorni vlak iz Obrajne proti Radgoni. Starka ni slišala znakov, ki jih je dal strojevodja, ki vlaka zaradi velikega tovora in neposredne bližine ni mogel takoj ustaviti; stroj je zagrabil starko in jo treščil na tla, pri čemer je dobila na glavi težke poškodbe, katerim je v nekaj minutah podlegla.
*	Huda letalska nesreča se je primerila v nedeljo popoldne pri Veliki Gorici pod Zagrebom. Letalo zagrebškega aerokluba, «Tomislav>, v katerem sta se vozila pilot Schon in spremljevalec Krunič, je padlo, na tla in se vnelo. Nekatera druga letala, ki so letela znatno višje, so se takoj spustila na zemljo, toda za Schona in Kru-niča ni bilo več pomoči. Mrtva in ožgana so potegnili izpod razvalin letala.
*	Starši, pazite na otroke! Pretekli teden se ie v Turškem lesu nad Turjem smrtno ponesrečila petletna Florijana Strgarškova. Dete se je igralo okrog očeta, ki je drobil pred hišo steljo. Neopaženo je izginil otrok v hišo. Naenkrat pa se je začulo iz kuhinje grozno vpitje. Mala Florijana se je preveč približala vratcem štedilnika in se menda tudi z ognjem igrala, zaradi česar se je vuela njena oblekca. Oče je takoj strgal z otroka gorečo obleko, a bilo je že prepozno. Dete je bilo tako opečeno po vsem telesu, da j,e čez dva dni v velikih bolečinah umrlo.
*	Medved v Zgornji Kokri. Ker so pastirji v Zgornji Kokri opazili, da jim zmanjkujejo ovce s paše, so o tem obvestili orožništvo, ki je uvedlo preiskavo. Ugotovilo se ie, da je v teku letošnje pašne dobe zmanjkalo "0 ovc. Glede na najdena okostja se je uvidelo, da so ovce postale žrtev neznane zveri. Glede na število bi sklepali, da ; e je pojavil na planini volk, vendar pa kažejo okolnosti na medveda. Ta se je najbrže še pomladi naselil na planini, ker sta že takrat dva lovca naletela na njegovo sled, pred dobrim mesecem pa sta videla kosmatinca dva. pastirja. Baje so ga opazili tudi na Beli, onstran naše meje.
*	Samomor iz strahu pred kaznijo. Duševno omejeni delavec Edmund Hamler iz Črne pri Apačah je avgusta meseca izvršil kaznivo dejanje, za katero je izvedelo tudi orožništvo v Apačah ter izvršilo poizvedbe. Še preden pa se je vršila razprava pred sodiščem, je Edmund iz strahu pred kaznijo segel po lovski puški ter' si končal življenje.
*	Požar v Zgornjih Jaršah. Te dni je pričelo goreti pri kočarici po domače Lenlkovi v Zgornjih Jaršah. Prvo je prihitelo na mesto požara gasilno društvo iz Radomlja, nato pa gasilci iz Homca, Mengša in Duplice. Vsa štiri društva so prihitela z motornimi brizgalnami. Pri gašenju je bil zadet od vodnega curka iz brizgalne gasilec društva iz Duplice, posestnik Niko Zurbi iz Šmarce, ki je padel zaradi tega v nezavest. Ležal je v nezavesti skoro pet ur in so ga šele z umetnim dihanjem spravili zopet k zavesti, ko so poklicali zdravnika drja. Hočevarja iz Domžal. Gasilnim društvom bi priporočali, naj bi nekatere svoje ljudi izvezbala v zdravstveni službi, da bi lahko v podobnih primerih takoj čudili potrebno pomoč.
*	Dve nesreči pri spravljanju drv. Te dni so
pripeljali v krško bolnico ponesrečenega kletnega Janeza Florjančiča iz Sevnice. Florjančič je bil zaposlen pri žaganju in sekanju bukev v občinski hosti v Sevnici. Popoldne se je delo nadaljevalo in nesreča je hotela, da se je podi-rajoče*drevo med padcem tako zaokrenilo, da je z ogromnim deblom udarilo nesrečnega delavca po levi nogi in mu jo zlomilo. — Skoro istočasno je enaka nezgoda dohitela tudi 191etnega Franca
Špana, sina posestnika, ki je bil šele tri dni v službi pri lesnem trgovcu g. Žnidaršiču v Planini pri Sevnici. Ko so spuščali hlode v dolino, je tak hlod nesrečnika pritisnil ob nogo in mu jo dvakrat pod kolenom zlomil.
*	Velika avtomobilska nesreča. Te dni se je pripetila sredi vasi Sratovcev velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Trgovec z mineralno vodo iz Gradca v Avstriji Stachl je prispel z velikim novim tovornim avtomobilom v Slatino Radence ter naložil 2500 steklenic mineralne vode. Šofiral je sam lastnik avtomobila, šofer Heitra iz Gradca, in v njegovem spremstvu je bila tudi njegova okrog 401etna žena. Zaradi obstoječih predpisov o obmejnem prometu sta spremljala transport finančna stražnika, in sicer preglednik g. Hinko Lapuh iz Gornje Ragone in g. Rufenau iz avstrijskega Radkersburga. Z natovorjenim avtomobilom so se okrog 16. vračali iz Slatine Radencev skozi vas Šratovce proti Gornji Radgoni. Na ostrem ovinku sredi vasi je pripeljal nasproti tovorni avtomobil tvrdke Vogler iz Pe-tanjcev. Vozila sta oba pravilno. Ker pa je cesta na tem mestu precej ozka in so ob straneh kupi kamenja, je natovorjen avtomobil Heitre, da se izogne trčenju z Voglerjevim to*:irnim avtomobilom, zavozil v kup kamenja ob cesti ter se prevrnil v obcestni jarek na desno stran in pokopal pod sabo soprogo šoferja Heitre. Nesrečno žrtev je teža popolnoma zdrobila, tako da je krvavela skozi nos, usta, ušesa in izstopila so ji bila tudi čreva. Ostali pri padcu niso dobili nikakih poškodb. Nesrečnica je zaradi 'poškodb umrla.
*	Otrok utoni!. Posestnica Ivana Levstikova iz Senuš se je nedavno zgodaj zjutraj podala na sejem v Škocijan, da proda nekaj prašičev, ker sama oskrbuje gospodarstvo, docim je njen mož odsoten v Holandiji. Doma so bili samo nedo-letni otroci, sedem po številu, med njimi najmlajši štiriletni Edi. Ker morajo po vseh vinogradih močno podbirat gnile jagode, so se tudi domači otroci, katerih najstarejši šteje 18 let, napotili v vinograd, da obero gnilo grozdje. Med eVhanjem je ostal sinček Edi pri hramu in se igral. Usoda pa ga je zanesla k jami, v kateri se zbira voda, ki jo vinogradniki rabijo ob času škropljenja. Skoraj gotovo je deček stopil v vodo, kjer pa mu je na ilovnatih tleh spodrsnilo in ga zaneslo v vodo. Našli so ga mrtvega in je bila .vsa pomoč zaman.
*	Požar v Vogljah. K.tej vesti v zadnji številki nam pišejo: Dovolite, da nekoliko popravimo vest v Vašem listu. V torek 9. t. m. dopoldne ob 10. je nastal požar v Vogljah pri g. Janezu Bobnarju in mu uničil dva skednja ter njegovemu'bratu Alešu (ne Alojziju) tudi v neposrednji bližini stoječa dva skednja. Na pomoč so takoj prihiteli z brizgalno domači gasilci, a nekaj minut njimi so bili na kraju nesreče že gasilci iz Vo-klega s svojo brizgalno in katerim edino se je zahvaliti, da ni vpepelil požar nnkaj korakov proč stoječega velikega hleva, na katerem je bilo polno krme. Tik ob njem stoji velika stanovan-ska hiša, katere bi v tem primeru najbrže tudi ne bilo mogoče rešiti. Po preteku treh četrt ure, ko so domači gasilci s pomočjo gisilcev Iz Vo-klega po velikem požrtvovanju i a naporu požar že omejili, so prispeli z motorno brizgalno gasilci iz Trboj; stopili so tudi v akcijo. Prav tako Šenčur, za njimi pa društva Brnik in Kranj, katerima pa že ni bilo treba delovati z brizgalnami, ker je bil požar še udušen in ni bilo več nevarnosti.
*	Zasledovani sleparji in tatovi. Orožništvo v Trbovljah zasleduje 261etnega bivšega mesarskega pomočnika Ivana B., ki je v Trbovljah osle-paril poslovodjo Konrada Petretiča za okrog 1400 Din, nato pa neznano kam pobegnil. — 201etni Ciril Mele, delavec, doma iz Logatca, se je pri-tnpel pred dnevi na Rakek, ker je prenočeval več dni prei delavcu Mirku Brenčiču. Navo je Meleta vzela noč, a je naslednje jutro Brenčič ugotovil, da mu je Mele ukradel par čevljev in nekaj perila. — Te dni je bil izvršen v stanovanje Katarine Vertnikove v Krčevini drzen vlom. Storilci
j so prišli v hišo skozi okno ter odnesli Vertnikovi sivo moško suknjo, pet brisač z monogramom V. K., nekaj drugega perila z istim monogramom ter več drugih predmetov. Kot storilca zasledujejo orožniki 261etnega Borisa Pusta, pristojnega v mariborsko okolico, ki ima na vesti že več vlomov in ki se potepa po deželi v družbi dveh tovarišev.
*	Hitro zasačen tat v Škofljici. Brezposelni delavec Fran Kosec, pristojen v Šmartno pod Šmarno goro, je pri posestniku Jerneju Kramarju v Gubnišču pri Škofljici v odsotnosti domačih, ki so bili na polju, našel na veznem oknu ključ vež-nih vrat, jih odprl, šel v nezaklenjeno sobo, od tam pa v Čumnato, kjer je iz nezaklenjenega kov-čega ukradel štiri tisočake. Vrli orožniki iz Škofljice so pod vodstvom narednika g. Brezovca tatu že istega dne prijeli in našli pri njem še ves ukradeni denar. Tatu so oddali v zapore deželnega sodišča v Ljubljani.
*	Zasledovan hlapec. Pri posestniku Janku Vilarju v Dobu pri Domžalah je služil nekaj časa 33letni Ivan Kirn, doma iz Sela pri Ratežu. Pred dnevi pa je Kirn pobegnil, ko je še prej ukradel svojemu sohlapcu Ivanu Tomcu večji znesek denarja in nekaj perila. Oškodoval pa je tudi svojega gospodarja Janka Vilarja, kateremu je poneveril nove konjske vajeti. Nepoštenjaka zasledujejo orožniki.
*	Vlomilci so obiskali Krško. Dva neznana vlomilca sta poskusila svojo srečo v noči od sobote na nedeljo in vlomila v trgovino z usnjem, ki jo ima v Krškem g. Rumpret. Ker sta našla vrata trdno zaprta, sta jih navrtala okrog ključavnice, da bi si pridobila vstop v lokal. Napravila sta. že tri za prst debele luknje in bi se jima vlom gotovo posrečil, da ni v tem trenutku prišel po hodniku neki zapozneli potnik, ki je s
'svojo trdo hojo vlomilca gotovo tako prestrašil, da sta zaustavila svoje delo in pobegnila v ulico, ki vodi pod goro, kjer ju je vzela noč.
*	Zaradi preužitka. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu je bil obsojen na 12 let težke ječe 401etni posestnik na Mlakah Jože Kralj, ki je usmrtil svojo mačeho Dorotejo Kraljevo na Kra-sincu, ker ta ni hotela odstopiti od svojih pre-užitninskih pravic.
*	Krvava žaloigra se je odigrala v Remetincu v zagrebški okolici. Kmet Ivan Gluhak se je šele pred šestimi meseci oženil z brhko Maro Neži-čevo. Ker je bil zelo ljubosumen na svojo mlado ženo, je med njima kmalu prišlo do prepirov in tako se je nekega dne mlada žena vrnila na dom svojih staršev. Mož jo je skušal pregovoriti, naj pride zopet k njemu, kar pa je ona odločno odklonila. Prišlo je med zakoncema do razburljivega prizora. V razburjenosti je Gluhak z nožem napadel svojo ženo in jo hudo poškodoval. Ko jo je videl ležati v krvi, se je šele zavedel svojega zločina. Pohitel je na svoj dom in si pognal kroglo v srce.
*	Zlobna roka zanetila požar. Te dni zjutraj pred B. uro je začela goreti pri Laškem Pustova žaga. Istočasno se je pojavil ogenj tudi v hiši poleg mlina. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Laškega s svojo motorno brizgalno, ki je začela bljuvati močne vodene curke v ogenj. Pridnosti gasilcev in drugega občinstva se je posrečilo ogenj omejiti na žago in staro hišo ter obvarovati pred ognjem vsa sosednja poslopja. Ogenj je bil očividno podtaknjen«
*	Z nožem v hrbet. Te dni so se pri Sv. Duhu pri Krškem spopadli v jezi domači fantje in je ob tej priliki Gabrič Alojzij iz vasi Zenj zabo-. del z nožem v hrbet Jožefa Kilarja, ki je bil drugi dan prepeljan v krško bolnico.
*	Zasledovan ropar. Dne 9. t. m. je na potu v bližini Radne skočil iz gozda proti posestniku Matevžu Pečarju iz Dolenje vasi neznan moški ter ga podrl na tla. Neznanec mu je odvzel večjo vsoto denarja, nakar je zopet pobegnil. Kakor so dognali pozneje orožniki, je bil napadalec 191etni bivši pekovski pomočnik Ivan Brauner, doma iz Šentjakobskega dola v mariborskem srezu. Imenovani je srednje šibke postave, svetlih nazaj česanih las in oblečen v sivo zelenkasto obleko.
| * Vlom v gostilno. Nedavno noč je bilo vlomljeno v gostilniške prostore g. Edita Kriegarja, mesarja in gostilničarja v Krškem. Vlomilec se je splazil na hodnik, od tam dospel na verando, kjer je pri gostilniški sobi od okna izrezal kit pri dveh šipah in ju brez šuma odstranil. Na ta način si je napravil' vstop v gostilniške prostore, kjer je s silo odprl omarni predal, v katerem je bilo okrog 70 Din gotovine, 1000 cigaret «Zeta», 100 «Vardar» in 100 «Drina». Ko je vse blago pospravil v žepe, se je nemoteno odstranil skozi glavna vrata, ker je slučajno našel v njih ključ.
*	Vljuden tat. Te dni je v Leskovcu neznan tat izmaknil iz šolske drvarnice skoro novo ročno žago, last učiteljice gdč. B. Tat pa je bil prav vljuden in je na leseno steno drvarnice napisal s kredo: «Hvala lepa za dar!»
*	Sleparska cigana. V Spodnje Bitnje pri Kranju sta se te dni pritepla dva cigana, France Hudorovič in Janez Levakovič, pristojna na Brezovico pri Ljubljani. S seboj sta imela iskrega konjička, s katerim sta prišla k posestniku Francetu Langerholcu. Ponudila sta mu konja v nakup in so se nazadnje pogodili tako, da sta dobila cigana v zamenjavo dozdevno slabšega Langerholčevega konja. Že naslednjega dne pa se je izkazalo, da je ciganski konj, ki je bil videti prej popolnoma ohranjen, pravcata pokveka, dočim je bil Langerholčev konj vendar še vreden kakih 2000 dinarjev. Pri tej priliki sta cigana ukradla Langerholcu tudi železen ključ, ki služi za privijanje vijakov na vozovnih kolesih.
*	Tatovi koles. Minili četrtek okrog 19. se je v gostilni g. Domajnka v Radencih ustavil oskrbnik g. Ignacij Schlager ter pustil svoje kolo znamke «Puch» št. 18.807 brez blatnikov in črno pleskano pred navedeno gostilno. Ko se je za kratko časa vračal iz gostilne, je videl, da mu je neznan "tat odpeljal kolo ter jo brez sledu popihal v temno noč.
*	Vlom v Velikih Laščah. V noci od 18. na 19. t. m. so neznani lopovi vlomili v gostilno g. Franceta Hočevarja v Velikih Laščah. Odprli so vrata in vzeli iz kredence 3C00 Din gotovine, eno škatlo s 1000 cigaretami «Zeta». Zadišale so jim tudi paštete, ki so jih vzeli nekaj škatel s seboj.
*	Vlomilci v hiši, a ljudje si ne znajo pomagati. Pred kratkim je v hiši ge. Herzogove na Starem trgu v Ljutomeru otvoril g. Metod Senčar trgovino z manufakturo in špecerijo. Kajpada se je dobro založil z zimskim blagom, kar so razni nepridipravi z zanimanjem opazovali. Zato so ga v noči od petka na soboto posetili. Še poprej so vdrli v Kumperščakovo hišo na bližnjem Kamenščaku ter odnesli nekaj obleke. V Senčar-jevo trgovino so prišli pri glavnih vratih, ki so jih odprli z železnim drogom. Potem so izpraznili police in predale, kjer so bile zložene pletenine, in pobrali tudi veliko zalogo raznih ostankov. Lotili so se tudi špecerije ter zbasali vse v potne jerbase, ki so jih našli v trgovini, in v vreče," iz katerih so vsipali moko in čebulo kar na tla. V sosednem lokalu, ki pa je bil zaklenjen, sta spala dva vajenca, ki izjavljata, da nista sli-šla ničesar, dasi so vlomilci morali v trgovini precej dolgo šariti. Plen so zanesli na bližnji Ser-šenov travnik, kjer so orožniki našli dežni plašč, nekaj obešalnikov, posodo za bonbone in mr.aj obleke, ki je Kumperščakova s Kamenščaka. Očividno se je tatovom zdela preslaba, ko so imeli dovolj boljšega blaga. Ga. Herzogova je slišala neki ropot, dasi je bila noč vetrovna. Pozvala je nočnega čuvaja Zorca, ki je prišel mimo, naj pokliče orožnike. Zoreč je zvonil pri orožniški postaji, toda električni zvonec menda že dlje časa ne funkcionira. Zakaj ni poklical redarja ali lastnika trgovine, ki stanuje samo nekaj korakov od orožnikov? Tudi drugi sosedje so slišali ropot, vendar se niso upali na cesto. Pravijo, da je bilo na delu štiri do pet tatov in da so imeli najbrž voz s seboj. Neki nočni potnik je videl, kako je skupina moških tekla z bremeni preko ceste pri Seršenovem travniku, toda zbal se je in jo mahnil v stransko ulico. Vlom sam torej ni tako čudna zadeva, kakor je čudno
in nerazumljivo, da se nihče ni upal napraviti potrebnih korakov, da bi prišli vlomilci v pest pravici. Vsaj pregnali bi jih lahko.
*	Strašen uboj. Iz Črnomlja pišejo: Zadnji sejem se je zaključil s strašnim zločinom. Zavratno je bil ubit sin posestnika Cestnika iz Vinice, ki je prišel domov na dopust od vojakov. Nesrečni mladenič in kovač Gorupič sta sedela usodnega dne v Miheličevi gostilni. K njuni mizi je naenkrat pristopil kovaški pomočnik Medved, ki je bil še dlje časa v žeji z Gorupičem in tudi s Cestnikom. Prosil je za kozarec vina, ki mu ga je kovač Gorupič takoj natočil. Medved pa je polno čašo brez besede zlil darovalcu za vrat. Nato je nastal prepir, med katerim je Medved odprl žepni nož. Priskočil je domači hlapec ter mu iztrgal nož iz rok. Medved je odšel proti domu, a se je kmalu vrnil ter se skril za kapelico blizu Miheličeve gostilne. Ko je vojak Cestnik odhajal iz gostilne in napravil nekaj korakov, je že planil nanj iz svoje zasede Medved ter mu zasadil velik kuhinjski nož, ki ga je prinesel od doma, v srčno stran prs. Z nožem v rani je Cestnik še tekel nazaj v gostilno, kjer je zaklical: «Zaklal me je!» ter si iztrgal nož iz rane. V istem hipu pa se je zgrudil na tla in umrl. Medveda, ki je znan po svoji nasilnosti, so orožniki takoj aretirali. Ubijalec ne kaže nobenega kesanja ter zatrjuje samo, da ga je «hudič premotib. Odvedli so ga v zapore okrožnega sodišča v Novo mesto. Njegova žrtev, mladi Cestnik, je bil miren in splošno priljubljen fant ter žaluje vsa Vinica za njim in sočustvuje z njegovimi starši.
*	Vlom pri Figovcu v Ljubljani. V soboto ponoči se je splazil neznan tat v gostilniške prostore pri Figovcu, kjer se je nadejal velikega plena. Zlikovec pa se je vrezal, kajti našel ni ne denarja, ne drugih večjih vrednosti. Naposled je iztaknil v posebni sobi za kakih 100 Din cigaret, last natakarice Amalije Tomažinove. Vzel pa je s seboj tudi več ključev, last gostilničarja Matevža Hartmana, nakar je pri dvoriščnih vratih odmaknil zapah in jo pobrisal na prosto. Zadeva je prijavljena policiji, ki zasleduje tatu.
*	Važno naznanilo bližnji in daljni okolici Ljubljane in vsem, ki radi kupujejo dobro in poceni. Čitajte oglas zanesljive domače tvrdke Novak (Ljubljana — Kongresni trg št. 15) in oglejte si čimprej veliko izbiro in ugodne znižane cene blaga za obleke itd.
*	Gospa, svetujemo Vam, da pred pranjem trdo vodo omehčate z navadno sodo, nato pa pe-rete samo s pravim terpentinovim milom «Ga-zela».
*	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna «Franc Jožefova voda» z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je «Franc Jožefova voda» posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. «Franc Jožefova grenfica» se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za spomenik kralju Petru v Dolnji Lendavi. V Prekmurju se je v pretekli zimi sestavil odbor, ki hoče postaviti dostojen spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju, kateremu se imamo zahvalni za svojo svobodo. Slovenska Krajina, ki je živela 1000 let pot tujim jarmom, hoče javno dokumentirati globoko hvaležnost napram svojemu prvemu vladarju ter prosi za blagohotne prispevke. Pamagajte nam, da se ujedinjeni hvaležno in dostojno oddolžimo kralju Petru I.! Odbor je razposlal posameznikom in društvom nabiralne pole in poštne položnice ter jih prosi, da podprejo s prostovoljnimi prispevki odborovo akcijo. V Prekmurju naj ne bo osebe, ki bi ničesar ne darovala! Prispevki naj se pošljejo naravnost na odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, Dolnja Lendava, čekovni
račun št. 15.485. Najlepša hvala dosedanjim da-lovalcem! Darovali so že: po 1000 Din dr. Pikuš, dr. Peterlin, dr. Strasser, Dolnjelendavska hranilnica, tovarna dežnikov; 500 Din banska uprava, po 800 Din dr. Lipnjik, Baša, dr. Leskovec; '250 Din Weiss; po 200 Din Vukan, Jadran; 150 Din Novak; po 100 Din notar Kramer, «Slavija» (Ljubljana), Wortman, Sikič, Bartoš, Majzelj; po 75 Din Arnstein, Weissenstern; 60 Din Fritz; po 50 Din notar Carli, dr.Boezio, dr. Šunderl, Bar-tanič, Ivanič, Beck, Varga, Engel, dr. Briinner, Tivadar, Bader, Brunner, Maschanzker; po 40 Din notar Požun, Wortmann; 30 Din Ba!kany; po 25 Din dr. Lipold (Maribor), Medin, Sever, Stern; po 20 Din Ecker, Benke, Schvvarz, dr. Pivko, Rituper, Nemethy; 15 Din Gonc; po 10 Din dr. Jerič (Ljubljana), Santo, Kotschy, Penhofer, dr. Rudolfer, Skočir, sodnik Muller. Nabrali so: sodnik Gorenc 450 Din, sresko načelstvo Dolnja Lendava 354 Din, okrajno sodišče Dolnja Lendava 1125 Din, kapetan Alvirovič 700 Din, sodnik Prijatelj 283 Din, sodnik Stefanciosa .60 Din, šole Beltinci 450 Din, Čentiba 45 Din, Gente-rovci 5 Din, Odranci 30 Din, Radmožanci 20 Din, Srednja Bistrica 50 Din, Crenšovci 102 Din 50 p, Dobrovnik 286 Din, Dolina 32 Din, Gomilica 52 Din 70 p, Nedelica 30 Din, Petešovci 86 Din, Velika Polana 80 Din, Rus (Beograd) 120 Din, Hotiza 115 Din, oddelki finančne kontrole v lendavskem srezu 2276 Din, iz neke kazenske poravnave 3C0 Din.
Odhod g. Birse iz Dolnje Lendave. Te dni se je poslovil od nas brat Jožko Birsa, šolski upravitelj v Dolnji Lendavi, ki je premeščen v Ljubljano. Jožko Birsa je služboval v Prekmurju že enajsto leto. Bil je med prvimi slovenskimi učitelji, ki so prišli službovat v osvobojeno Prekmurje, ki mu je kot Primorcu postalo druga ljubljena domovina. Brat Birsa je bil soustanovitelj Sokola v Lendavi; bil je med prvimi prosvetnimi in narodnimi delavci. Njegova zasluga je, da je osnovna šola v Lendavi danes že čisto slovenska. Toda njegova pota so bila posuta s trnjem. Nešteto napadov, trpkih očitkov in zasramovanja je bilo treba prestati. Njegovo delo ni brez uspehov in v tem je zadoščenje. Sokol v Lendavi je priredil bratu Birsi skromen, a prisrčen poslovilni večer. G. Birsi želimo v Ljubljani prijetno bivanje.
Poučna ekskurzija obiskovalcev kmetijskega tečaja v Murski Soboti. Sreski kmetijski odbor iz Murske Sobote je priredil 6. in 7. t. m. za naj-marljivejše obiskovalce šesttedenskega kmetijskega tečaja v Strukovcih poučno ekskurzijo pod strokovnim vodstvom g. inž. Wenka, sreskega kmetijskega referenta v Murski Soboti. V ta namen je najel sreski kmetijski odbor avtobus, ki je prevažal 15 udeležencev. Najprej smo si ogledali v Murski Soboti gozdno drevesnico pod vodstvom g. šumarskega referenta, potem katastrsko upravo in zemljiško knjigo pod vodstvom gg. šefov dotičnih oddelkov, nato pa smo se odpeljali v Rakičan in videli kmetijsko šolo pod vodstvom gospoda ravnatelja. Tam smo občudovali krasno sadno drevesnico in ostale naprave. Ogledali smo si tudi govejo živino veleposestva, nakar smo se odpeljali na veleposestvo Beltince, kjer smo si pod vodstvom ravnatelja g. inž. Mi-kuša natančno ogledali vse naprave in videli med drugim najnovejši gospodarski stroj, to je selektor za zrnje. Zadnje ure popoldneva smo posetili vzorno posestvo g. Slaviča v Banovcih in ugotovili, da se vse doseže z voljo, pridnostjo in strokovnim znanjem. Drugi dan smo si ogledali zelo moderno urejeno gospodarstvo g. Meinla v Freudenauu pri Apačah, ki je napravilo na nas nepozaben vtis. Nazadnje smo obiskali državno vinarsko šolo pri Kapeli, kjer smo v šolski kleti

Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
pokusili več vrst dobre kapljice, pridelane na šolskem posestvu. Za prireditev ekskurzije, ki nam je gotovo zelo koristila, se najsrčneje zahvaljujemo sreskemu kmetijskemu odboru, vsem voditeljem na posameznih gospodarstvih in našemu strokovnemu voditelju g. inž. Wenku. — Udeleženci.
PISMO IZ NEMČIJE.
Herne-Holthausen, septembra.
Doslej se od nas ni še nihče oglasil v naši «Domovini», dasiravno prihaja ta vsak teden v Holthausen v več kakor 50 izvodih. Torej bi prosili v imenu našega društva gosp. urednika za nekaj prostora.
Kakor je že vsem našim rojakom v Nemčiji znano, se je Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih društev pod vodstvom gosp. Pavla Bolhe sporazumela za skupno delo z Zvezo društev sv. Barbare v Nemčiji. Sedež vodstva za skupno delo je v Essnu. To smo si vsi želeli, da se ne bomo kot Slovenci in delavci na tuji zemlji grdo gledali in se preganjali, zakaj v složnosti in edinosti bomo več dosegli kakor pa v nesložno-sti, saj pravi pregovor: Sloga jači, nesloga tlači.
Dne 28. julija 1.1. smo spremili k zadnjemu počitku svojega rojaka in večletnega predsednika društva sv. Barbare v Holthausnu Karla P i s a n c a. Pokojnik, ki je bil star 45 let, se je rodil v Kamnu pri Sv. Juriju ob južni železnici. V Nemčiji je bil od leta 1907. Bil je ustanovitelj našega društva v Holthausnu v letu 1909. in vedno zvest materinemu jeziku. Zal ga je letos 26. junija v rudniku doletela nesreča in je'dobil rano na desni nogi. Ker pa rana ni bila posebno velika, je hodil nekaj časa na delo, nakar je dobil 12dnevni dopust. Pokojnik pa dopusta ni dokončal, ko je že moral zaradi zastrupljenja krvi iskati pomoči v bolnišnici. A vsaka zdravniška pomoč je bila prepozna in je ponesrečenec 24. julija umrl. Pri pogrebu, katerega se je udeležilo do 1700 oseb, so bila zastopana tudi številna slovenska društva z zastavami. Najlepša jim hvala! Posebna hvala pa gre g. Antonu Koncilji, predsedniku naše organizacije, za njegov v srca segajoči nagrobni govor.
Dragi Karel, pred tremi leti si bil še v svojem ljubem rojstnem kraju; bil si z našo zastavo na Bledu, pri Mariji Pomagaj na Brezjah in v Ljubljani. Z zastavo v roki si se poslovil od svojih znancev in sorodnikov na kolodvoru pri Sv. Juriju. A sedaj, dragi Karel, te je spremljala ta zastava k zadnjemu počitku. Izgubili smo s teboj enega najboljših svojih društvenikov. Bog Ti daj večno plačilo! — A. H.
Listnica uredništva
Split. Ako bo fotografija dovolj jasna, jo bomo rade volje objavili.
La Machine (Podporno društvo jugoslovenskih delavcev). Prosimo, da nam poročilo posnete Je enkrat. Uredništvo se ne spominja, da bi prejelo od Vas kakšno tako pismo, ki ga terjate od njega. Pišite, pa bomo objavili.
Praktični nasveti
Ocetne madeže v.volnenem in svilenem blagu izperi v čisti vodi in blago v senci posuši. Ko se je blago posušilo, namoči platneno krpico v raztopini enega dela vode in šestnajstih delov aino-nijaka, in madež doljro zdrgni. Obleko potem zopet v senci posuši.
Madeže od petroleja odstraniš na ta način, da jih izpostaviš solncu ali pa likaš, pri čemer petrolej izhlapi. Najuspešneje jih pa odstraniš, če
nasuješ nanje krompirjeve moke, pokriješ s pivnikom in zlikaš z neprevročim likalnikom.
Kokoši, ki se je zastrupila s semenom od na-gnoja, daj vsake pol ure žličko črne kave.
Za kuhinjo
Drnule ali drenke. Drnule so zrele bolj pozno v jeseni, a so izvrstne kot kompot in izborno nadomeščajo brusnice. Pripravimo jih na sledeči način: Osnaži drnule, poberi jim pečke in stehtaj. Na 1 kg očiščenih drnul daj 1 kg sladkorja ter zmešaj. Drugi dan daj to zmes kuhati in kuhaj toliko časa, da se zgosti, kar traja približno eno do dve uri. Ko misliš, da je mezga kuhana, o čemer se prepričaš na ta način, da deneš malo mezge na krožnik in se pri tem mora prevleči s tanko kožico, jo še toplo nadevaj v segrete steklenice. Drugi dan steklenice zaveži in shrani. Vkuhane drnule daš k pečenki kakor brusnice ali jih pa uporabiš kot kompot. Izvrstne so tudi kot nadev pri orehovi torti in drugih sladčicah, kjer uporabljamo take mezge.
Vinska omaka. Razbeli žlico masti in dodaj žlico moke. Mešaj na štedilniku, da temno po-rjavi, nato prilij tri četrt litra belega vina, dobro zmešaj in malo prevri. Omaki lahko pridaš malo soka od pečenke. Če pa hočeš pripraviti prav dobro vinsko omako, pa prideni še malo čebule, šalotke, nekoliko dušenih gobic, zelenega petr-šilja, par koscev prekajenega kuhanega jezika in malo šunke. Vse to mora biti prav drobno sesekljano. Potem naj vre še deset minut. To izvrstno omako daj k govejemu mesu in k raznim zrezkom. Serviraš jo v posebni skledici.
Karfijola v omaki. Skuhaj karfijolo v slanem kropu in jo daj hladit. Medtem pripravi sledečo omako: žlico olja, žlico kisa, ščep soli in popra stepi z vilicami, da se nekoliko zgosti. To omako polij po hladni karfijoli in daj namesto solate na mizo. Zelo dobra je tudi s to omako polita kuhana mrzla riba.
/Z POPOTNIKOVE TORBE
PISMO IZ MULJAVE.
Muljava, septembra.
Od nas se le redkokdaj oglašamo v »Domovini«, dasi bi prav lahko napisali mnogo lepega in nelepega. Jurčičev dom je bil dozidan in otvorjen že lansko leto. Otvoritev je bila izredno slovesna. Na vrtu Jurčičevega nečaka Franceta se je ob tej priliki vršila velika veselica. Zdaj stoji Jurčičev dom bel in prijazen na vrhu hribčka, viden že iz daljave.
Posebno ponosni smo na naš prenovljeni glavni oltar v cerkvi. Oltar, ki je dočakal če-stitljivo starost nad 500 let, je sedaj kakor nov. Za popravo olstarja je prispevala država in tudi ameriški rojaki so darovali v ta namen, vendar oltar še vedno ni plačan.
Na Muljavi imamo tudi radio, katerega si je nabavil požrtvovalni in za vse napredno vneti g. Lampret. Tako smo ppoučeni o vseh važnih dogodkih širom Slovenije. Ko je radio prišel v vas in ko je prvič zapela kukavica, je bila to za vso vas izredna senzacija. Vse, mlado in staro, je takrat šlo poslušat to silno čudo, a že po nekaj mesecih se je zanimanje za radijske pogovore zelo zmanjšalo. Ljudje se hitro naveličajo vsega
Priljubljena «Domovina» prihaja k nam v mnogih izvodih. Vsi jo z veseljem sprejemamo in čitamo, ker piše iskreno in brez hinavstva.
Vas Muljava spada k župniji Št. Vidu kljub veliki oddaljenosti. Zadnje dni se širi govorica, naj bi se podružnica Muljava odcepila od Št. Vida ter se priklopila k župniji Krki, kamor hodimo iz Muljave k nedeljski službi božji. Nekateri pa zahtevajo, naj bi podružnica Muljava postala samostojna župnija pod vodstvom župnika iz Krke. Uresničenje enega ali drugega pa je še skrito za oblaki prihodnosti. Mnogi si res želijo, da bi bila tu fara, a nekaterim, ki jim je pot do Krke prijeten izprehod, je pač vseeno in si želijo, da bi Muljava še nadalje ostala podružnica.
Šentviški župnik je pripravljen odstopiti podružnico Muljavo proti odškodnini. Na drugi strani pa se krški župnik ne protivi, da bi se v bližini Krke ustanovila nova župnija, ki bi jo vodili in opravljali duhovniki iz Krke. Glavna zapreka pri tem načrtu je ta, da primanjkuje v ta namen neobhodno potrebnega denarja. Da bi se ta potrebna vsota zbrala, se v cerkvi na Muljavi vrši vsako nedeljo redna služba božja, ki jo služi gospod župnik iz Krke. Sklenjeno je, da bo gospod župnik prihajal ob nedeljah maševat v muljavsko cerkev eno celo leto. Ako se bo v tem času dobil za maše potrebni denar, to se pravi, ako bo redno vsako nedeljo kdo plačal za eno mašo, potem se bo na Muljavi drugo leto ustanovila župnija, sicer pa ne. Gospod župnik je napel vse sile, da bi v določenem času imel potrebni denar. Sedeži v cerkvi so bili prodani na dražbi za dokaj visoko vsoto.
Že več nedelj zaporedoma je gospod župnik v pridigi opisoval, kako potrebno bi bilo, da bi se na Muljavi našla taka plemenita oseba, ki bi darovala cerkvi za ustanovitev fare potreben denar. Z vznesenimi besedami je poudarjal, kako bi to za nas bilo častno in slavno, ako bi Muljava postala župnija.
Učitelj g. Samec je začel z veliko vnemo poučevati fante in dekleta cerkveno petje. Sestavil je mal pevski zbor, ki poje ob nedeljah med mašo s spremljevanjem cerkvenih orgel. Vsa čast gospodu učitelju za njegov trud! V kratkem času je naučil mladeniče in dekleta več lepih cerkvenih pesmi, katere so v nedeljo že dokaj lepo in pravilno zapeli. Fantje so vsi zelo dobri pevci in tudi večino deklet moram pohvaliti.
F.
POLJANSKO PISMO.
Gorenja vas, septembra.
Po poletnem delovanju in javnem nastopu prične z oktobrom naš Sokol, ki se prav razveseljivo razvija, svoje zimsko delo. V nedeljo 5. oktobra popoldne ob 3. vprizori lepo igro <V do-lini», ki bo v Sokolski dom gotovo privabila vse Sokolu naklonjeno ljudstvo. To leto smo Sokolski dom prenovili znotraj in zunaj. Druge poprave in potrebne preureditve se pa bodo izvršile še v naslednjih letih.
Zelo lepo napreduje sokolska četa na Savod-nju v Novi Oselici. Z vso vnemo so se oprijeli sokolskega dela skoro sami čvrsti kmetski fantje in možje, dekleta in žene. Grade si že svoj Sokolski dom, ki bo letos pod streho. Seveda ne bo to kaka palača, nego le preprosta lesena stavba s kamenitim temeljem, kjer bodo telovadili, vpri-zarjali igre in lahko prirejali gospodarska in druga predavanja. Tudi šolska mladina bo lahko uporabljala prostor za telovadbo in druge svoje prireditve vsaj dotlej, da se zgradi šolsko poslopje.
Šolske zadeve se bodo po tolikem času zavlačevanja končno le urdile; skrajnji čas je, da bodo deležni tudi ti otroci, ki zaradi oddaljenosti ne morejo pohajati, vsakdanje šole, enkrat najpotrebnejšega pouka. Tudi Poljane dobijo zopet peti razred, ki je bil ukinjen pred leti zaradi premajhnega števila otrok proti volji občanov. Sedaj se je namreč število zopet dvignilo za potrebni razred. Oselica dobi to leto stalno šolo v Stari Oselici pri cerkvi. Prezidalo se je neko poslopje v primerno šolsko sobo in prav lično stanovanje za učitelja z moderno opremo, za kar gre vsa čast občinskim očetom in županu g. Jezer-šku. Ker bo imela občina Oselica tri redne šole in še eno zasilno v Leskovci, bo imela z ureditvijo in gradnjo šolskih poslopij velike izdatke. Kljub svoji obsežnosti pa ima občina razmeroma majhne dohodke, ker ni v občini nobenega večjega podjetja. Zato prosi občina, da ji priskočita na pomoč banovina in država. Oselica je obmejna občina, od katere je nekaj ozemlja pripadlo Italiji. Kot obmejni občini ji bo treba na vsak način s primernim zneskom priskočiti na pomoč.
Cesta Trbija-Fužine, odplavljena pred leti od velikih povodnji, se znova gradi. Dvignjena bo na isto višino, na kateri je most na Trbiji. Delo bo dokončano najbrže šele prihodnje leto in bo s to cesto zelo olajšan promet proti Savodnju.
Letina v dolini letos ni posebna. Zlasti malo je sadja. Druga leta so vozniki in delavci mnogo zaslužili pozimi s spravljanjem in odvažanjem lesa, a to zimo tega zaslužka ne bo, ker se je letos pomladi zaradi slabe lesne kupčije le malo sekalo.
KONJIŠKE NOVICE.
Konjice, septembra.
V	Konjicah se je naselil krojaški mojster g. Bizjak Ivan iz Celja in prevzel krojaško delavnico g. Ignacija Bezovnika, ki je opustil obrt zaradi bolezni. — Gostilničar in hišni posestnik g. Penič Ignacij inštalira hladilno napravo nemške znamke «Hansa». Tudi bo delal umetni led do 1000 kg dnevno. Vse bo na električni pogon, kakor je že uredil mlatilnico.
Umrla je ga. Marija Rebernakova na letovišču v Rogaški Slatini, kjer se je zdravila. Pokojnica se je šele pred nekoliko leti vrnila iz Anglije, kjer je živela dlje časa. Bila je potomka stare konjiške obitelji Bresingerjeve, posestnih prednikov tovarnarja Lauricha.
V	konjiških sodnih zaporih že mesec dni ni nobenega jetnika. Drugod naznanja to dejstvo bela zastava. Ne vemo, ali je to predpisano ali samo običaj.
Pri zadnji občinski seji so prošnjo uradnika Peindla za dovoljenje restavracije na kolodvoru nepovoljno rešili. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj se ovira zidanje novih poslopij v trgu, kjer
Gospodinje, gospodarji ! ! !
RADI PREVELIKE ZALOGE PRODAJAMO PO ZELO ZNIŽANI CENI - ZIMSKO BLAGO ZA žEHSKE OBLEKE IN PLAŠČE:
VOLNENO BLAGO KREP, TVED, VELUR, BARŽUN, BARHEND, FLANELIN ITD ITD
ZA MOŽKE OBLEKE IN SUKNJE:
MODNE, ČRNE IN PLAVE KAMGARNE, ŠPORTNE ŠEVIOTE, LODNE, SUKNA, '	DUBLE ITD ITD
IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA
Posetite tvrdko NOVAK Ljubljana Kongresni trg 15
je že itak silno pomanjkanje stanovanj, saj že preko deset let ni nihče gradil kake nove stavbe v trgu. Konjice bi lahko imele od tujskega prometa lep dobiček, samo če bi bilo na razpolago dovolj stanovanj.
NADLOGA DIVJIH PRAŠIČEV.
Kočevje, septembra.
Tujec, potujoč skozi naselja Stalcerje, Nove Laze in Moravo pri Kočevju, radoveden povpraša, čemu so njive s koruzo in krompirjem ograjene z nad en meter visokim močnim lesenim plotom. Domačin posestnik mu odgovori, da je to zaradi divjih prašičev, in mu potoži o silni škodi, ki jo provzroča ta divjačina.
Glavna pridelka našega siromašnega kraja, koruza in krompir, sta zaradi teh množečih se živali uničena, kajti ubogi posestniki so že sedaj pred dozoritvijo spravili pod streho poldozorelo koruzo, ki jo uporabljajo za hrano domačim svinjam. Prihodnje leto pa sploh ne bomo več gojili teh kultur, ako se pravočasno ne iztrebijo škodljivci.
Kaj je storiti? Streljati po zakonu ne smemo. Lanskoletne zadevne prošnje na velikega župana za pomoč, zapisniki občinskih komisij in peticije na sresko poglavarstvo niso nič zalegli, odnosno še nismo dobili odgovora.
Najemniki lova pa se iz ubogega ljudstva norčujejo iti se posmehujejo, češ, divji prašiči so sedaj še presuhi za streljanje. Torei, glej skozi prste in redi s svojim že tako pičlim krompirjem in koruzo divje prašiče, da bodo pozimi vredni strela! Prisiljeni smo, da ponovno prosimo oblastva za pomoč.
ŠMARSKO DRUŠTVENO ŽIVLJENJE.
Šmarje p r i J e 1 š a h, septembra.
Po dolgem času se zopet javljamo iz našega idiličnega kraja. Tukajšnje Sokolsko društvo že zopet deluje s polno paro. Brat Habjan, hotelir in lastnik sololske dvorane, nam bo v najkrajšem času izročil dvorano v uporabo, in sicer popravljeno, očiščeno, skratka tako preurejeno, da bo v polni meri ustrezala svojemu namenu. Izrekamo mu zato najprisrčnejšo zahvalo.
G. dr. Lorger je izročil že pred tedni šmar-skim kopalcem in kopalkam lep bazen. Tukajšnjemu trgu je bilo kopališče nad vse potrebno, če pomislimo, da je obstojalo za Šmarje najbližje kopališče v daljnem Celju v valovih Savinje.- Z dogratitvijo bazena si je stekel dr. Lorger ne-venljive zasluge na polju zdravstva. Le redki so kraji, ki še lahko ponašajo s tako dovršenim bazenom kakor je naš. Dolžnost nas vseh je, da mu izrečemo iskreno zahvalo za njegovo požrtvovalnost.
Dne 24. avgusta sta se poročila na Brezjah br. Rozman in s. Marija Tinkova. Sokolsko društvo jima je priredilo 22. avgusta družabni večer, ki je pokazal priljubljenost obeh članov med našimi Sokoli. Nad vse lepo je proslavilo naše Sokolsko društvo rojstni dan Njegovega Viso-čanstva prestolonaslednika Petra. Društveni orkester je priredil zvečer pred rojstnim dnem svečani koncert. Vse točke sporeda so bile odigrane davršeno. Br. dr. Šašel je navdušil z lepim govorom vse prisotne za Sokolsko idejo. Na predlog br. prosvetarja se je odposlala na najvišje mesto vdanostna brzojavka. Na praznik so se udeležili svečane sv. maše vsi zastopniki uradov, zastopniki Sokolstva in učiteljstvo s šolsko mladino. Dne 15. t. m. je Sokol pričel z redno telovadbo. Moški člani in starejša vrst telovadita ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 22. ure.
Dne 7. t..m. je imelo tukajšnje gasilno društvo svojo vsakoletno veselico na prostem s sre-čolovom. Obisk veselice je bil prav razveseljiv, le naš gasilski patron je preveč gasil že itak prepojeno zemljo. Med silnim neurjem je treščilo okrog 20. v cerkev sv. Roka. Gasilci, ki so bili zbrani v dobri volji na veseličnem prostoru, so bili takoj na mestu požara in ga že po nekaj minutah pogasili s pomočjo vedra svoietra velikega
zaščitnika sv. Florijana. Če ne bi bili naši nad vse požrtvovalni gasilci v polni pripravljenosti takoj na mestu požara, bi se le težko posrečilo rešiti eno najlepših šmarskih cerkvic, cerkev sv. Roka, ki leži okoli 200 metrov nad Šmarjem in kamor je le s težavo mogoče spraviti vodo — s sedaj razpoložljivimi pripomočki pq sploh ne. Kljub tej nesreči je trajala veselica še pozno v noč in se po malem presledku zopet nadaljevala drugi dan na praznik. Za dobro voljo je poskrbela neumorna ga. Skaletova, ki je iz neusahljivega vira zajemala pristno štajersko kapljico.
K tukajšnji davčni upravi je bil premeščen g. Stanko Bregar, ki nam bo gotovo pomagal pri našem sokolskem delu.
Zimo hočejo odstranit?
Raziskovanja zadnjih dveh let so dognala, da je zima pri nas odvisna od tokov na Atlantskem morju in zračnih tokov na severnem tečaju. Predzadnja nenavadno ostra zima je nastala zaradi tega, ker so s severnega tečaja udrle v Evropo ledene zračne plasti, zadnja topla zima je pa nasprotno bila posledica toplih tokov v Atlantskem oceanu. Sicer so pa vremenosiovci tudi že
eno sobo, da pa ne ve, če bi bil gost z njo zadovoljen. Trgovec je bil močno utrujen in zato je z veseljem sprejel vest, da bo lahko prenočil Takoj je legel k počitku in sladko zaspal. Ob 4. zjutraj so pa začeli razbijati po vratih. Ko je trgovec vprašal, kdo rogovili tako zgodaj, se je začul močan glas: «Odprite hitro, skrajni čas je že! Grobarji so prišli.» Razbijanje po vratih se je nadaljevalo tako, da je moral trgovec končno odpreti. Pred njim sta stala dva grobarja. Stopila sta k drugi postelji ter potegnila z nje rjuho in presenečeni trgovec je zagledal krsto. Spoznal je, da je prenočeval pri mrliču. Grobarja sta prišla po krsto s truplom umrlega^ krčmarjevega sorodnika, da bi jo odnesla v kapelico, odkoder se je vršil zjutraj pogreb.
X Lepa Angležinja v francoski podmornici. Francoska mornarica je imela nedavno vežbe in ena podmornica se je ustavila blizu otoka Korzike. Posadka se je veselila daljšega počitka in vsi so se željno ozirali na obalo otoka. Mornarji se pač radi povesele v pristaniških mestih in tako je tudi posadko francoske podmornice mikalo na suho. Naenkrat pa so zagledali, da plava nekdo proti podmornici. Presenečenje je bilo tem večje, ko so spoznali, da plava ženska. Priplavala je do podmornice in prosila," naj pokličejo kapitana. Ko so ga poklicali, mu je v slabi francoščini povedala, da bi si zelo rada ogledala podmornico. Bila je Angležinja. Kapitan je njeno
prej vedeli, da je vreme na zemlji v zelo tesni j pro§njo odk,onilj sklicujoč se „a vojaške pred-
zvezi s tečaji.	v •	' piše. Angležinja se pa ni dala odpraviti. Dejala
Večni led na tečaju povzroča, da se zrak zbog ^ da smatrala Francoze vedno za zelo ustrež-različne toplote premika ter pnha3a s tečaja v _ , d- jn da ng verjame) da bi jo pustil kapi_ Evropo, Severno Azijo in Severno Ameriko. Raz- Lan zaradj vojagkih predpisov utoniti. Do pod-umljivo je tedaj, da so se Američani lotili tudi mornice je prip!avala, nazaj pa ni Več mogla, ker vprašanja, ali, b. se ne dal-led s tečajev v prvi | sq moči zapu§čale. Kapilanu ni preostajalo vrsti seveda s severnega tečaja, odstraniti. Ugo-|drugo negQ sprejeti pogumno plavalko v pod-tovili so, da to ni nemogoče, in bas te dni so se m0rnic0; da bi se odpočiia. Posadka ni protesti-
v ameriškem časopisju na novo pričele razprave o tem. Strokovnjak, ki je bil že sam na Grenlandiji in v Severnem ledenem morju, je izjavil, da bi odstranitev ledu s severnega tečaja niti ne bila tako čudovito in ogromno delo. Po njegovem mnenju bi zadostovalo, če bi vse države Severne Amerike, Evrope in Severne Azije stavile na razpolago vsoto, ki jo je požrla zadnja svetovna vojna. Predlaga pa tudi, naj bi vse države
rala, zlasti še. ko se je izkazalo, da je Angležinja zelo lepa. Pogostili so jo z vsem. kar so imeli v zalogi. Ko se je najedla in spočila, je odplavala nazaj na otok. Angleški listi pravijo, da bi bi.o vprašanje razorožitve na.mor ju takoj rešeno, če bi vladala za konferenčnimi^ mizami taka slogi kakor med prebivanjem morske vile v francoski podmornici.
X Z vodo vročih vrelcev ogrevajo stanovanja.
sveta dale za to akcijo svoja vojna brodovja. Od-	,	, t , , ... . v., „ .
stranitev ledu bi se pa izvršila na ta način, da bi! Revkjavik, glavno mesto Islandije je štelo pred se iz Severnega ledenega morja odvažale ogrom-! vojno _ okroglo /000 preoivalcev, a danes šteje
ne ledene plošče, ki bi bile pripete k ladjam, po Atlantskem oceanu do toplih pasov, kjer bi se
i okroglo 26.000. Razvoj postaja vedno hitrejši, ko je postala dežela po vojni samostojna in se
pustile Ker je tu morje toplo, bi se led stalil, j
j je poleg kmetijstva začelo razširjati ribištvo, ki
prinaša danes deželi, ki šteje samo 105.000 duš, ogromne dohodke. Na eni strani najdemo še stari
na tečaju pa bi se ne mogel več tvoriti nov v
takih količinah. Ako bi se to ponavljalo nekaj . , .	___,
let, bi bilo Severne ledeno morje oproščeno vseh | Reykjavik z lesenim, hisami, na drug, pa nasta
ledenih mas in ker bi se zaradi tega zelo dvig-
nila toplota morske vode, bi se polagoma stalil tudi led na Grenlandiji in drugod na kopnem.
Posledice tega bi bile neclogledne. Velik otok Grenlandija bi naenkrat postal najrodovitnejša in najbogatejša dežela. Sibirija bi postala pravi raj in žitnica vsega sveta; prav tako bi pa tudi na Alaski in v Severni Kanadi zacvetelo najbuj-nejše kulturno življenje. Človeštvo bi tako pridobilo ogromne površine nove plodne zemlje, ki bi bila zelo rodovitna, a nudila bi tudi mnogo premoga, petroleja in rudnin. Pričelo bi se torej od vsepovsod pravo pravcato izseljevanje v tečajne pokrajine, dežele bodočnosti.
Še večji pa bi bil vpliv na Evropo, Azijo in Severuo Ameriko. Zima v današnjem zmislu bi izginila. Pri nas ne bi nikdar več videli niti snega niti leda. Drevesa bi ostala zelena vse leto, polja bi rodila najmanj'dvakrat.itd. Skratka, na zemlji bi se izvršila izprememba, ki sr je prav niti predstavljati ne moremo.
X Po!eg mrliča je spal. Čudno pustolovščino je doživel neki trgovec tia potovanju po Italiji. Hotel je prenočiti v nekem južnoitalijan-skem mestecu, kjer so imeli drugi dan sejem. V edinem hotelu pa niso imeli nobene proste sobe, Ker se p^ trgovec na noben način ni dal od-srnati. ie krčmar priznal, da ima na razpolago še; svetinjo.
jajoče novo mesto. Mestna občina je zgradila za 2000 otrok moderno šolsko poslopje, v katerem se uporablja film kot učno sredstvo; pod telovadnico je plavalnica, v katero je napeljana voda iz toplih vrelcev, ki jih je na Islandiji veliko število in so tako vroči, da se morejo v njih skuhati jajca. Prav ti vroči vrelci so predmet najda-lekosežnejših mestnih gradbenih načrtov. Mestna občina gradi 21 km dolg vodovod, ki bo z vročo vodo iz vrelcev ogreval vse mesto. Napeljava v zasebne hiše je za mestno prebivalstvo obvezna.
X Starost dreves. V kalifornijskih gorah ra-sejo ogromna igličasta drevesa. Ko je moralo nedavno eno teh veličastnih dreves končati življenje in so prešteli letnice v njegovem deblu, so dognali, da je živelo 2425 let; njegove veje so torej šumele v vetru že 500 let pred Kristusovim rojstvom. Pred leti je vihar na Teneriffi pod-rl še večjega velikana. Strokovnjaki so z vso natančnostjo proučili njegov prerez in skorai soglasno določili satrost na 8000 let. Znani so tisočletni hrasti in lipe, ki so stari kakor evropska mesta. Rastejo še cedre in ciprese, ki so bile priče, križarskih vojn. V Indiji rase sveto drevo, ki so ga bili vsadili 245 let pred Kristusom. Na Japonskem skrbno čuvajo in negujejo jelko, ki je rasla že leta 629. po Kristusu in ima danes 12 metrov v premeru. Oprli so jo s stebri in pobožni verniki pobirajo po tleh njene igle in jih hranijo kot
Pozor*, kmetovalci!
Jesen je tu! Potrebovali boste sode za namakanje sadja za žganje in moU. Nudi se Vam ugoden nakup novih sodov, držečih približno po 200 litrov. Sodi so po Din 105-— dokler traja zaloga.
Julij Zupan v Ljvbljani, Sv. Petra cesta št 33.
Jas Ana Cilag
KAJENJE JE S TRUP!
Vsakdo se l,ihko igraje odvadi zdraviu škodljivega kajenja z našimi EX-tal>letami. Po 14 dneh je prenehal kaditi naistrastnejši kadilec, ako je uporabljal 3krat na dan EX-tablete. So popolnoma neškodljive! 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 ovojev 145 Din franko. Razpošilja po povzetju:
..AURORA" Sekt. 53. Novi Sad, Zel!einička nI. Dr. 38.
s svojimi 185 cm dolgimi, divnirai Lorelei lasmi sem dobila iste vsled uporabi pomade, katero sem sama i/oašla. Ista jo priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za dober ražvoj, za goste in močno lase.
Pospešuje pri damah, gospodih in otrocih za raz\oj gostih in močnih las in daje it-, po kratki uporabi prirodni in običajni sijaj ter varuje lase prezgodnjo osivelosti, celo do visoke starosti. Cilag pomada odstranjuje prhljaj v teku 48ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Cilag poraada, katera je z vso pravico nridobila svetovni sloves, kajti dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las popolnoma preneha že po nekoliko dneh, a nove korenine takoj požano. Ta uspeh • dokazuje uioj SOletni jubilej ter miljoui zahvalnih pisem, katere sem prejela iz celega sveta.
Cena velikemu lončku Cilag pomade 60 Din, a dvojno 90 Din. K vsakemu lončku pa je potrebno: 1 stekl. special-šampona (za 20kratno umivanje glave) 25 Din. Poštnina posebej. Pošiljamo proti povzetju ali proti takojšnjemu nakazilu denarja i.z tvornice za Jugoslavijo. Naročilo naslovite natančno: ,AUHQRA'Sekt. 59, Novi Sad, Zeljeznička 38

Iščemo prodajalce
po deželi za posnemnlnike, brzoparilnike, pletilne stroje, kolesa itd. (tudi zu postranski zaslužek). «'I ehna». družba, Ljubi jana. Mestni trg št. 23/1. 334
Ženitna ponudba.
Starejši samec brez doma s 25.000 Din lahko	pošlje
naslov oglasnemu oddelku <Domovine^, pod:	Mirno
življenje. ' ^	410
Ženitna ponudba.
Bclje izobražena, inteligentna gospodična srednjih let, slovenskega in nemškega jezil a zmožna, z gotovim premoženjem, dobra kuharica in gospodinja, se želi spoznati zaradi takojšnje možitve z boljšim obrtnikom, mesarjem ali gostilničarjem ali državnim nastavljen-cem. Resne ponudbe na naslov: 1. Zingerl, Pečica, pešta Podplat.	•	409
Iz šole.
Katehet: «Jožek, kaj je bil sv. Peter?*
Jožek, ki tega ni vedel, je molčal.
Katehet: «No, sv. Peter je bil a—po—*
Jožek: <Apotekar!>
Vzrok.
Janezek: «Očka, ali lahko ostanem danes doma? Ne počutim se dobro.»
Oče: «K.ie pa?»
Janezek: «V šoli.»
Pri vojakih.
Kaplar: <Redov Zguba, kakšna je tvoja puška? Blatna in umazana kakor gnojne vile. Dva dni zapora !*
Redov: -Javljam, gospod kaplaf, da šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel vašo puško 1»
je edino sigurno delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo proti pijančevanju ter je prinesel že mnogim tisočim mir ii srečo v hišo. Tudi brez vednosti pijanca uporabljiv (pomeša se lahko v jedila in pijače). Pri zadostni uporabi pri 95" „ vseh slučajev uspeli zagotovljen. 1 doza 20 tablet 45 Din, 1 steklenica 75 Din 3 steklenice 200 Din, 6 steklenic 350 Din.
Naslov za naročila: j ,AURORA' Sekt.5?, Novi Sad, Zeljeznička 38
Pogodil jo je.
«Atek,» vpraša Piteček, «ali bi mogel poročili staro mater ?>
«To ne gre.* pravi oče, «saj je to moja ma!i».
«A ti, očka,* ugovarja Petrček, ti pa si le vzel mojo mamo .. .*
Stanovanje.
-Kje stanujete?* vpraša orožnik prvega potepina.
«Nikjer.»
Nato vpraša drugega: «In vi?»
■ Pri svojem tovarišu kot podnajemnik!*-
Tega ni vedel.
Sodnik: <Torej ti si kmetu ukradel kravo*.
Cigan: «Ukradel sem le verigo, a še to sem tako mimogrede vzel s seboj. Da se je verige držala krava, res nisem vedeli*
Lahka zmaga.
Tone: «Povej no, Nace, kako je bilo leta 1915. v vojni?*
Nace: «Slrašno je bilo petnajstega leta. Naša kompanija se je skrivala po grmovju, Vsakili pet minut je naš stotnik rekel: ,Fantje, le pripravite se, da gremo v boj!' Mi vojaki pa smo pili žganje vsak iz' svoje steklenice ter se pripravljali na smrt. To ie trajalo.do noči, tedaj pa je prijahal oficir in naznanil, da smo zmagali!*
Negotova zadeva.
Dušan in Vera občudujeta na razstavi neko velikansko sliko. Dušan: »Vidiš, Vera, tale slika bi bila prav primerna poleg zofe, če si jo bova mogla nabaviti, s pogojem seveda, da dobiva stanovanje, ako se bova sploh kedaj poročila.«
Nesporazum.
Dobrosrčna dama: «Dragi starček, v tem stanovanju, v katerem so celo stenice, se pač ne morete počutiti dobro. Kaj ne, da jih štejete gotovo že osemdeset?«
Starček: «Preteklo noč, ko je sijal mesec na posteljo, sem jih naštel celo devetdeset...»
Nista se razumela.
Miha: «V tej hiši stanuje moja ljubica, lepa kuharica Mica, ki mi pripravi vsak večer pečeno gos. Moram ti reči, da jo res zelo ljubim.»
Tone: «To je zadeva okusa! Jaz imam rajši kuhano gos.»
Saiomcnska sodba.
V Ameriki sta se obmetavala s kanini dva pobalina. Pa je vrgel prvi kamen proti glavi drugega. Drugi je glavo odmaknil in kamen je pri-1 tel v šipo ter jo razbil.
Drugi pobalin je moral pred sodnika, ki ga je obsodil v povračilo storjene škode z utemelje-vanjem: « Če bi v usodnem trenutku ne odmaknil glave, bi gotovo ostala šipa cela ...»
Črna mreka.
Žuža: «Ali res pomeni srečanje črne mačke !nesrečo?«
Maža: «Res, res, če jo sreča miš.»
Svojevrstno vprašanje.
Jaka: «Če se za vaše pismo tako mudi, ga ! vrzite kar v vlak, ki se čez pol ure odpelje proti , Mariboru. Na vašem mestu bi poslal pismo eks-| presno.«
Matija: «Kaj, ali bo potem vlak vozil hitreje?»
Oblastveno koncesijonirana	407
šoferska šola, Gojko Pipenbacher,
Ljubljana, Gosposvelska cesta št. 12. Teorija, vožnje.
CM ust ust
•re "'las o izbora: kakovosti pravega
Vsaka beseda 50 par. NatmanlS znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja te treovslrt oulas« vsaka beseda i Din. Za pošilianje ponudb tn dajarue naslovov Se posebej 2 Din. Znesrk te orlk>žltl naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE., l.iubliana. Prešernova ulica št <.	Teleion št 3492.
Nači-te in proračune
za gradbe izvr.šuje Teb nični biro «Tehna», l.jub-ljaua. Mestni trg št. 25/1 — Zahtevajte poset inže-n jer ja-arb itekta.	335
Kovači!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba «lllrija», Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, telefon št. 2820.	30
Dame, pozor!
Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju dam-skib oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici in lastnici modnega atel,,eja. Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg št. 24,111. Uspeh zajamčen. Pravtam se izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd. po najnovejših modelnih krojih po zmerni ceni. Dobivajo se vsakovrstni modelni kroji j.o meri. 408
Stenske ure,
ki gredo 14 dni in bijejo, od Din 3SO navzgor
Budigjke, stenske In žepne ure kupite najbolje In najceneje pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5, Prešernova ulica 4
Budiljke iz lesa
od Din 84 navzgor
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto

Najuspešnejše sredstvo za refo domače živine je 363 brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelite? in omastitev domače, posebno klavne živine. Jaseu dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zraven rotovža), Ljubljana66.
Glasba osrečuje . .
če jo slišite, prav posebno pa, če se sami z njo bavite! Ni treba, da je Vaš dom brez godbe I Stopite z nami v stik in si izberite primeren poceni Instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in
brezplačni veliki katalog!
Dobavimo Vam direktno iz tovarne
V Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na naslov:
C---T"
-...a. -.i,-;-
MEINEL&HEROLD
MARIBOR št 104-B
Pomlajevanje.
Znano je, da nikako bogastvo ne more dati človeku one sreče, ki jo uživa v svoji mladosti v polnem zdravju, moči in aktivnosti. Toda na žalost ostane naš organizem zdrav, močan, sposoben za delo in aktivno življenje samo dotlej, dokler so njegove življenjske žleze zdrave. Slabe ali celo bolne žleze ne dovajajo več organizmu dragocenih fermentov in hormonov energi je, zaradi cesar krvo-tok in premena materije ne delujeta in v organizmu se nabirajo strupi (sečna kislina, urati i. dr ), ki so ravno glavni krivci vseli naših nadlog in naglega staranja. Na srečo so slavni znanstveniki: Braun, Sekar, Karno, Gilbert in drugi iznašli sredstvo, da |e po dovajan ju fiziološkega'ekstrakta (kakor Kale-fluida D. Knleničenka) iz žlez mladih živali v bolni organizem človeka zopet vračajo izgubljeno zdravje, mladostna moč in aktivno življenje, t. j. organizem se enostavno pomlaja.
Kalefluid čisti kri, regulira krvotok in premeno materije; po tzvršenem kurzu zdravljenja ponehajo: slabost, nervoznost, nagla utrujenost, bolečine, potrtost in bivši bolnik uživa zopet vse radosti življenja mladih let.
Brezplačno pošljemo .brošuro: «Pomlajenje in lecenje organizma*. Nas naslov: Beograd, Kralja 1 Milana 58, Miloš Maikovič.
Kalefluid se dobiva v vseh lekarnah in dro- 1 gerijah.
Ako želite, da ostanejo Vaša gospodarska pos opja z oitalini vred dobio i rebarv; na, morate nabavljati barve, pokost (firnež), lake in druge tem slične redmete ed no pri
DRAGU FRANZU
V LJUBLJANA, Stari trg št. 24 295
Postrežba točna1.	Cene solidne!
Zahtevaite brezplačni CENIK
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
Din 99'-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
Din 120-
Sletno jamstvo. 243
Razpošilja se le proti povzetju.
Slabi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh iz ust je zoprn. Obe hibi odstranite, če uporabljate krasno osvežujočo Chlorodont-pasto. Zobje dobe krasen si ja j slonovine. posebno z uporabo zobčaste Chloro. dont-ščetke, zakaj ta čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi. ki povzročajo gnilobo. Poskusite na jprej z malo tubo Chlorodont* paste, ki stane 8 Din. Clilorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chlorodont, Maribor 55.
Ppima gonilna jermena
in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
CAOfcZ & tfRi-AR, Ljubljana, Kolodforssa ulica 35
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega ti,.a najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-žički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.



Pped uporabo
Prava uteha
Po uporabi
za
• v
zivcno bolne
je moje pravkar izišlo razjasnilo. V tem razjasnilu se obiavljajo mnogoletne izkušnje o razlogih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakomur, ki ga pismeno zahteva od dolenjega naslova.
Tisoči zahvalnic dokazujejo nenadkriijiv, edinstven uspeh neumornega, vestnega raz-iskavanja za blaginjo trpečega človeštva.
Kdoi? pripada veliki četi živčno bolnih,
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi, oslabljenju spomina, živčnem glavobolu, nespečnosti,, želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, bolečinah v sklepih, splošni ali delni telesni slabosti ali drugih neštevilnih pojavih,
mora zahtevati mojo knjižico utehe!
Kdo jo pazljivo prebere, pride do utešljivega prepričanja, da obstoji enostavna pot do zdravja in življenske radosti.
Ne čakajte, temveč pišite še danes na naslov:
Ernest Pastemack, Berlin SO., Mšciiaelkirciipiatz 13. Abt. 321.