primorski dnevnik 11 2ačel izhajati v Trstu DrftHK1^3 1945, njegov Drocw?dnik PARTIZANSKI PIVNIK pa 26. novem- CfirJ943 V Vasi ZakriŽ nad riuKnim’ razmnožen na t'r?stl1- Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal f>.,karni »Doberdob« v g:0VcHu Pri Gorenji Trebu-dn i 18‘. sePtembra 1944 maJa 1945 v tiskarni n?i iHenija<< P°d Vojskim P" lllr|ji, do 8. maja 1945 l: v 0svobojenem Trstu, ka iz^la zadnja števil-ti ' J® edini tiskani par-snfnfki DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 198 (13.731) Trst, torek, 4. septembra 1990 Devetnajst Italijanov, med njimi dve Tržačanki, se bo danes iz Amana vrnilo domov V Parizu diplomacija išče mirno rešitev zalivske krize Husein včeraj pri Kohlu in Mitterrandu, danes v Rimu - Tudi Craxi v Parizu Novinarji prisilno zapuščajo Bagdad - V Iraku so uvedli racioniranje številnih živil Irak zahteva hrano za talce BAGDAD — Iraški zunanji minister Tarik Azlz je včeraj pred-'a3al državam, »ki imajo svoje dr-|avijane v Iraku«, naj takoj po-?*iejo živila, da »zadostijo potre-jiam teh ljudi«. Po pisanju iraške tiskovne agencije Ina je Aziz to Predlagal na srečanju s predsednikom mednarodnega odbora Bdečega križa Corneliom Somma-tugom, s katerim se je pogovarjal i6 v nedeljo. Po Azizovih besedah j® Irak »tarča imperialistične blokade in zato ni kriv za lakoto tulih državljanov«. Bagdad je torej ponovno segel Po talcih. Tokrat pa z njimi noče Zaščititi iraških vojaških objektov in industrije, temveč obiti gospo- darsko blokado. Če so včeraj iraški časopisi ob napovedih racioni-ranja živil navajali, da je ljudstvo pripravljeno jesti tudi slamo in blato, pa je lahko sedaj vsakomur jasno, da bodo lakoto prvi očutili tujci, ki jih Bagdad še vedno cinično imenuje za »goste« in se dosledno izogiba besede talec. Ob taki nespodbudni vesti ima človek občutek, da Irak dobesedno izziva Zahod in na pladnju ponuja povod za vojaški poseg. Med drugim naj bi se Aziz pogovarjal s Sommarugom predvsem o iranskih vojnih ujetnikih kot to predvideva 'tretja ženevska konvencija, ker tujci v Iraku in Kuvajtu niso ujetniki, temveč le »gostje«. PARIZ — Ali bo svetovni diplomaciji uspelo rešiti sedanji zaplet v Zalivu, kjer se napetost stopnjuje iz dneva v dan. Včeraj je Pariz postal stičišče svetovne diplomacije, saj se je na različnih nivojih razpravljalo o možnih rešitvah zalivskega vprašanja. V poznih popoldanskih urah je pripotoval v Pariz iz Bonna, kjer se je med drugim sestal s kanclerjem Kohlom tudi jordanski kralj Husein, ki si želi se soočati s predsedniki petih najbolj razvitih zahodnoevropskih držav ter z njimi vzeti v pretres novosti in morebitne diplomatske posege v zvezi z rešitvijo zapletene krize v Zalivu. Husein namreč predlaga takojšnji odhod iraških vojaških sil iz zasedenega Kuvajta, ustanovitev medarabske vojaške sile, ki naj bi delovala na ozemlju Kuvajta ter ustanovitev vojaških enot OZN, ki naj bi delovale v Savdski Arabiji poleg seveda podpisa pogodbe z Irakom kot jamstva za naftne interese zahodnih držav. Husein bo danes dopotoval v Rim. V dopoldanskih urah pa se je s francoskim predsednikom republike Mitterrandom srečal socialistični tajnik Craxi, ki je zastopal generalnega tajnika Organizacije združenih narodov za problematiko zadolženosti tretjega sveta. Craxi je dejal, da možnost vojaškega spopada še ne tiči za vogalom, saj bodo prav diplomatski predlogi lahko odločilno pripomogli pri rešitvi položaja. Craxi se je nato srečal še z generalnim tajnikom OZN De Cuellar-jem, ki se je po neučinkovitih srečanjih z iraškim zunanjim ministrom Azizom umaknil v Pariz. Kriza v Zalivu je bila v ospredju tudi včerajšnega uvodnega dne konference Komisije za trgovinstvo in razvoj pri NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vrh v Amanu ni prispeval k reševanju zalivske krize AMAN — Poskus generalnega tajnika Organiza- . cije združenih narodov Pereza De Cuellarja, da bi po diplomatski poti preprečil zaostrovanje napetosti v Perzijskem zalivu ali celo iztrgal obljubo o iraškem umiku iz Kuvajta, je dejansko propadel. Njegovo srečanje z iraškim zunanjim ministrom Tarikom Azizom, ki se je v jordanski prestolnici Amanu zaključilo v noči na nedeljo, ni namreč niti najmanj prispevalo k zbliževanju med »zahodnim« in »arabskim« svetom (stališča OZN naj bi bila po Azizovem mnenju namreč prvenstveno protiarabska). Na nedeljski tiskovni konferenci, med katero je poročal o poteku srečanja in o njegovem izidu, je De Cuellar izjavil, da odhaja iz Amana »razočaran in prestrašen« ter da svoja upanja polaga edinole v nedeljsko izredno srečanje med predsednikom ZDA Bushem in ZSSR Gorbačovom. Po De Cuellarjevih besedah naj bi Aziz zavzel ostro stališče proti OZN, zlasti pa proti njenim prizadevanjem za reševanje zalivske krize. Predpostavka njegovih stališč je bila, da Kuvajt že po zgodovini pripada Iraku in da morebitno rešitev kuvajtskega vprašanja lahko najdejo samo članice Arabske lige. Glede na to, da se arabske države ob tem vprašanju ne morejo zediniti (kot je znano, proiraško navdušenje stalno narašča tudi med ljudstvom), je De Cuellar Azizu ugovarjal, da bi se varnostni svet OZN moral vsekakor udeležiti morebitnih razgovorov Arabske lige. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Kljub ustrahovalnim posegom predstavnikov srbskih oblasti Uspela splošna stavka na Kosovu T\ v • vv • • i .• Država grozi z mnoztcnm odpusti BOGO SAMSA PisrTb^BLJANA — Po agencijskih vesteh, informacijah do-izi]n!*'ov *n telefonskih razgovorih je bilo včeraj Kosovo kot °' ^tav*ca' ki so jo razglasili albanski sindikati, je Tjrk'6^ zaiela vse albansko prebivalstvo, Srbi, Črnogorci, ttiesj in drugi pa se tudi niso počutili najbolje, tako da so ne pretepenih. To je ae ulice povsem opustele. razi Bil° incidentov, ne ranjenih, Sji/Bdljivo, saj na ulicah ni bilo Albancev, ostali so sanio bj l. ln Črnogorci, milica torej ni imela objektov, v katere ih , k)ala in namerila vodne topove, ni bilo »iredentistov« v^eparatistov«, ki bi jih pretepali. Zato pa je v Prištini ka bojazen pred današnjim dnem, ko se bo stavka kon-sp in ko bodo Albanci ponovno odšli ha delo. Jih bodo °bla k V tovarniška poslopja, trgovine in urade? Srbske Udoi i.80 napovedale, da bodo odpustili vsakega, ®zil stavke. Na Kosovu pa je 240 tisoč ljudi v c_____ 0(lst tSU' ^ oci tega je po uradnih srbskih podatkih 70 vsi .j k°v Albancev. Po uradnih srbskih podatkih so skoraj rj0v^n zadnjega stavkali. Bodo odpustili vse, kot so napove-vihic Bnako vprašanje velja za zasebne trgovine in trgo-obrate' °brtniške in podobne delavnice. Za vse tiste, ki bi takoj6 2aPrb' 80 napovedovali, da jim bodo dosledno in thi ji °dvzeli licence in trgovine zaprli z jeklenimi veriga-n železnimi ključavnicami. To so inšpektorji naredili le ki se bo delovnem v redkih primerih, ker srbskim inšpektorjem ni bilo po godu, da bi hodili v ozke uličice. Albanci šo torej stavkali doma in niso odšli na svoja delovna mesta. Izjema so bile samo tovarne, kjer tehnološki postopek zahteva vsaj minimalno vzdrževanje, kot je bil to primer Feronikla v Glagolovcu, kjer je manjša skupina albanskih delavcev pazila, da niso ugasnile peči. Slovenski poročevalec je bil v Podujevu, ki daje vtis mesta, katero so pred kratkim zapustili vsi prebivalci in pustili za sabo le redke nesrečnike, ki morajo čuvati, kar je še ostalo. Včeraj je bil mračen, deževen dan, ki je še poglabljal tesnobo, katere se ni bilo mogoče znebiti. Miličniki so bili s svojimi oklepniki, majhnimi transportnimi kamioni in vodnimi topovi stisnjeni na dvorišču policijske postaje. Agencija Tanjug je na veliko objavljala uradne vesti, češ da je na Kosovu vse normalno, in poudarila, da so na pošti delali, da so vozili vlaki in tudi hekaj avtobusov. Ista agencija pa je še poročala, da so na veliko mobilizirali poštarje in druge uslužbence iz srbskih občin, ki meje na Kosovo. Zmanjkalo je kruha, ni bilo bencina, najhuje pa je v bolnišnicah. Srbske oblasti namreč dosledno odstranjujejo albanske zdravnike, prebivalci pa srbskim ne zaupajo. Prišlo je do strahotnih prizorov, ko so miličniki aretirali zdravnika med operacijskim posegom. Tudi šole so bile prazne, saj so sindikati pozvali šolarje, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Peterle in Biasutti v nedeljo počastila 25. jubilej Drage V nedeljo je bila pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah slovesnost ob 25. obletnici Drage. Slovesnosti so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi predvsem predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti (na sliki pri vhodu v park). Pomen jubileja študijskih dnevov pa je naglasila tudi prisotnost številnega občinstva, ki je s toplim aplavzom pozdravilo prisotnost visokih predstavnikov slovenske vlade. Tudi to je bilo priznanje prireditvi, ki je še do včeraj veljala za disidentsko. Med slovesnostjo je tekla tudi. beseda o položaju slovenske manjšine v Italiji. (Foto Križmančič) NA 6. STRANI Neuspeli lov na medvedka pri Padričah povzročil Veliko zanimanje •ned prebivalci NA 7. STRANI Ko postane urejeno in brezskrbno življenje mladih »brez perspektiv« Nerazumljiv trojni samomor v južnotirolskem Pradu GUnther Reisgi Roland Zlschg Kurt Schttpf BOČEN — Le lakonično sporočilo na armaturni plošči avtomobila: »To življenje je brez perspektiv«, je ostalo za tremi mladimi Južnimi Tirolci iz Prada (Prato dello Stelvio), ki so si v nedeljo po sobotnem večeru v neki diskoteki v Suldnu vzeli življenje z izpušnimi plini nedaleč od vasi Eyrs. V Pradu ljudje skoraj ne morejo verjeti, da so 23-letni Gunther Reisigl in 21-letna Kurt Schopf in Roland Zischg napravili samomor. Že res, da je bilo med mladimi v Pradu zadnje mesece že nekaj samomorov, a to so bili osamljeni primeri in ne skupinski samomor. Se več, trojica ni imela nobenih finančnih problemov, vsi so izhajali iz do-brostoječih družin in so bili zaposleni. Imeli so torej »perspektive«, ki bi si jih marsikateri njihov vrstnik želel. Morda pa je prav ta življenjska gotovost in urejenost botrovala tragediji. Medtem ko se val nacionalne emancipacije in evforije še stopnjuje • V Parizu Ruska federacija z Jelcinom išče rešitev iz vse težje gospodarske in družbene krize MOSKVA — Poslanci vrhovnega sovjeta Ruske federacije na drugem, jesenskem delu zasedanja razpravljajo o približno 50 zakonskih aktih, osrednja pozornost prvih sedem dni zasedanja pa naj bi po besedah Borisa Jelcina veljala zlasti sprejemu programa za ozdravitev katastrofalnega ekonomskega stanja, saj celo v Moskvi primanjkuje kruha in krompirja. Predsednik vrhovnega sovjeta Ruske federacije Boris Jelcin je pred včerajšnjim zasedanjem najvišjega ruskega zakonodajnega organa opravil 22-dnevno turnejo od Moskve do Kamčatke, na kateri je doživel ovacije, kot so jih v najboljših časih doživljali veliki državniki. Ob včerajšnji otvoritvi zasedanja je Jelcin poudaril, da je prednostna naloga sprejem programa, ki bi omogočil ozdravitev katastrofalnega ruskega gospodarstva, predsednik ruske vlade Ivan Silajev pa je kot edino sprejemljiv osnutek označil program akademika Šatalina, imenovan »500« dni. Gre za izpopolnjeno inačico programa, ki ga je Jelcinov štab spomladi predstavil kot načrt »400 dni«, a je ob skupnih močeh tako Jelcina kot Gorbačova in ob mentorstvu akademika Šatalina dobil nov naziv. Poslanci Ruske federacije bodo prvih sedem dni zasedanja razpravljali prav o tej platformi, ki je po Jelcinovih besedah lahko solidna osnova za podpis ekonomskega sporazuma med republikami. V včerajšnjem nastopu je Jelcin poudaril nujno odpravo zveznega diktata, ki še vedno duši podjetja, poslanci pa so dnevni red razširili s kar 65 dopolnili. Na poslanskih klopeh je med drugim poseben zakon o podjetjih in podjetništvu, zakon o lastnini, ki odpira širok manevrski prostor reprivatizaciji, zemljiški kodeks, kmetijska reforma... Kot je dejal eden od Jelcinovih namestnikov Ruslan Hasbulatov, bo najvišji ruski zakonodajni organ v kratkem moral izdelati tudi dva kapitalna dokumenta in sicer rusko enačico novega zveznega dogovora in federalni dogovor Ruske federacije. Na to med drugim opozarja tudi najnovejši primer v zvezi z zasedanjem vrhovnega sovjeta Tatarske ASSR, v glavnem mestu Kazan, ki je v sestavi Ruske federacije. Poslanci so namreč razglasili suvereno Republiko Tatarstan. Tatari so 3,5-milijonski turškojezični narod na jugovzhodu Rusije, z močnim industrijskim, ekonomskim in kmetijskim potencialom, njihovi poslanci pa vseskozi opozarjajo na dejansko krivično statusno uredi- tev lastne avtonomne republike. Gre skratka za potomce nekoč mogočnega Džingiskana, ki pa so v novejši zgodovini doživeli gorje pod Stalinom, ki je zlasti krimske Tatare razselil bogu za hrbtom po vsej Sovjetski zvezi. (Tatarska) Ruska domoljubna skupščina pa si po drugi strani prizadeva za razglasitev »Kazanske pokrajine«. Vrhovni sovjet SSR Moldavije pa je zaradi zaostrenih družbenih in političnih razmer v republiki razglasil predsedniško upravo. Politična temperatura je namreč od 19. avgusta, po razglasitvi Gagauške republike v sestavi SZ, dosegla vrelišče, že tako naelektrene razmere pa je še poslabšalo dejstvo, da je tudi (ruskojezični) Komite narodnih deputatov Prid-njestra razglasil lastno republiko. Republika Moldavija ima okrog 4,2 milijona prebivalcev, od tega je okoli 64% Moldavcev, 14% Ukrajincev, 13% Rusov, 4% Gagauzov in 2% Judov. Gagauzi so star muslimanski narod (bolgarski Turki), njihov jezik pa je precej podoben turškemu. Od okrog 185 tisoč Gagauzov jih kar 150 tisoč živi v Moldaviji. Dejanska lakota in nacionalno nezadovoljstvo napovedujeta napeto politično jesen. MIHA LAMPREHT Komunistično ljudstvo odkrilo da se voditeljem lahko žvižga V Ljubljani umrl pisatelj in esejist Jože Javoršek LJUBLJANA — V sedemdesetem letu je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj in esejist Jože Javoršek. Jože Javoršek, s pravim imenom Jože Brejc, je bil vsestranski književnik. Pred vojno in med njo je objavljal pesmi in jih leta 1947 izdal v zbirki Partizanska lirika. Potem pa še s komentarji. Po triletnem študiju v Parizu in nekajletnem zaporu se je sredi petdesetih let znova oglasil z dramatiko, s kriminalno zgodbo, pa s farso Povečevalno steklo. Delo je bilo uprizorjeno v ljubljanski Drami in' po peti reprizi umaknjeno z repertoarja. Njegovo zadnje dramsko delo je bilo posvečeno Primožu Trubarju in uprizorjeno v Velikih Laščah, kraju, kjer se je rodil leta 1920. V šestdesetih letih je objavljal romane, potopise in eseje: v prozi je uveljavljal moderno pripovedno tehniko, v esejih odpiral vrata v avantgardne literarne tokove ali pa odkrival vrednote manj znanih kultur kakor v knjigi Indija Koromandija. Po letu 1968 se je Jože Javoršek intenzivno posvečal polemiki, ta ,pa je zbudila mnoge kritične odmeve. Serija knjig s polemičnim in kritičnim vrednotenjem sodobnikov in njihovega dela se je začela s knjigo Kako je mogoče biti Slovenec leta 1969, se nadaljevala s Hvalnico zemlji, z zbirko polemik Samotni jezdec, Nevarnimi razmerji in Črno krizantemo ter končala z lani objavljenimi Spomini na Slovence v dveh knjigah. V njih je z nepotešljivo polemično strastjo obravnaval delo svojih sodobnikov: Edvarda Kocbeka, Vitomila Zupana, Dušana Pirjevca, Tarasa Kermaunerja in še marsikoga. Jože Javoršek je na osvobojenem ozemlju vodil Radio Osvobodilna fronta in o tem svojem delu leta 1979 napisal dokumentarno in hkrati spominsko knjigo. Bil je tudi prvi direktor Radia Slovenija po osvoboditvi. Jože Javoršek se je v slovensko književnost zapisal tudi kot izvrsten stilist in mojstrskj oblikovalec slovenskega jezika. Za svoje literarno delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, nagrado Vstaje slovenskega naroda, Kajuhovo in Župančičevo nagrado. (dd) MODENA — KPI ni še doživela take izkušnje. Vse je bilo kot na nogometnem igrišču, z navijači ene ekipe na tej strani, z nasprotniki na drugi, z vsesplošnim kreganjem na tribunah. Med razpravo o krizi partije ter o temeljnem programu nove politične tvorbe smo bili v Modeni priča marsičemu, od žvižganja do psovanja, od vzklikanja v podporo in spodbudo do prerekanj med občinstvom, ter med občinstvom in govorniki. Zadostovalo je, da sta za isto mizo sedla zastopnika fronte za DA in fronte za NE, to sta Lucio Magri in Piero Fassino, pa se je občinstvo razklalo, in so stopila v ospredje navijaška razhajanja. Slišali smo tudi žvižganje, kar je popolna novost za KPI. Do ‘nedavnega, pravzaprav vse do danes, je bilo iz-žvižgavanje partijskega voditelja povsem nepojmljivo, prava kletvica. »Psihološki zid« komunističnega ljud- stva je tako podrl Magri, ki.so ga imeli na piki že zaradi njegovega stališče, po katerem je bilo nasprotovanje manjšine v Montecitoriu težka, a premišljena poteza. »Lahko še spregledamo spremembo v imenu partije, ne moremo pa pristati na postopno premikanje na desno, na sprejemanje stališč, ki so vse preblizu vladi.« Na ta stavek, ki ga je izrekel, kot bi grozil z odcepitvijo, je velika večina dvorane reagirala z nezadovoljstvom, z žvižganjem in glasnim ugovarjanjem. Iz dvorane se je dvignil tudi bradati možakar, ki očitno ni soglašal z Mag-rijem. Naprtil mu je tudi smrt PDUP (Magri je bil tajnik stranke), nato pa ga je pozorno pogledal v obraz in mu zabrisal, kot bi šlo za strašno psovko: »Zagorel!« Tudi Fassinu niso prizanesli. Nasprotniki, seveda, čeprav so bili le-ti manj številni. Magrijevih navijačev je bilo številčno manj, poleg tega pa niso igrali na domačem igrišču. Razlike v dvorani pa so bile razvidne predvsem ko je šlo za aplavze, ki so spremljali polemične izjave zdaj tega, zdaj onega govornika, kot bi želeli s tem ironično podčrtati Veltronijeve besede: »Hoteli smo se izogniti soočanju med DA in NE, ker je to naš praznik, ne pa kongres. In v nedeljo res ni bilo soočanja, saj so za mizo sedeli še'bivši francoski veleposlanik v Italiji Gilles Martinett, tajnik demokratičnega federativnega gibanja Giovanni Moro in koordinatorka ženske sekcije KPI Mariangela Grainer. Njihove inteligentne in akutne izjave v briljantnih posegih - ki so se po pravici povedano nagibali vsi k Fassinu - pa niso bile deležne posebne pozornosti. V dvorani je bilo vse preveč dela z navijanjem za »notranja« antagonista. ~ „ Politične zločine v »trikotniku smrti« bo KPI raziskala in rehabilitirala žrtve RIM — Zavesa molka, ali ža nekatere zapoved molčanja, ki so jo komunisti razpeli okrog tako imenovanega trikotnika smrti v Emiliji Romagni, se počasi odstira. Tudi v tem primeru je sosledje dogodkov na moč podobno dogodkom na evropskem Vzhodu, ki smo jim bili priča v preteklih mesecih. Tudi v Emilii Romagni je v prvih povojnih letih prišlo do umorov, ki jih zgodovina doslej ni objasnila in o njih skorajda ni govorila. V trikotniku smrti med Parmo, Reggio Emilio in Bolonjo naj bi v prvih povojnih letih umrlo od petsto do tri tisoč ljudi; najprej so to bili fašisti in nacisti, pozneje pa je menda šlo za prave čistke, ki niso prizanašale niti antifašistom, niti bivšim partizanom. Slo je za osebna maščevanja, naklepne umore in obračunavanje, torej za dejanja, ki se kot nekakšen zli duh vlečejo po vsaki vojni. Prvič je jasno o tem govoril Togliatti leta 1946, prve odstranitve z vodilnih partijskih položajev v Emiliji Romagni pa je izvedel komaj dve leti pozneje. Po 45 letih je o tej neslavni .strani zgodovine KPI spregovoril nekdanji partizan in poslanec Otello Mon-tanari, ki je sedaj predsednik inštituta bratov Cervi in kustos muzeja. Partija ga pri tem ni ovirala, nasprotno, pobudo je podprla in napovedala širšo razpravo ter poglobljeno analizo o teh tragičnih dogodkih. Kot običaj- no pa so dokaj netravmatično odkrivanje negativnih plati polpreteklosti KPI začele spremljati polemike, obtožbe in obsodbe, kritike in še marsikaj. Iz vrst KPI so padli prvi predlogi o rehabilitaciji nedolžnih, ki so bili kaznovani za zločine, ki jih niso nikoli zakrivili. Kaže, da bo o tem razpravljalo tudi partijsko vodstvo. Na kritike je med prvimi odgovorila predsednica poslanske zbornice lottijeva v nedeljski številki Unitd, na članek pa je repliciral socialist Del Bue, ki je med pp/i-mi pripomogel tudi k začetnim polemikam. lottijevi sicer pripisuje zaslugo, da je neprizadeto govorila o umorih v trikotniku smrti, očita pa, jih, da bržas skriva v sebi še marsikatero resnico, vsaj sodeč po zgodovinskih netočnostih, ki jih je v članku naštela. V poskus odkrivanja resnice pa so se divje zagrizli misovci, ki sedaj zahtevajo dostop do arhivov notranjega ministrstva, zahtevajo imena, podatke, številke iz tistih let. Končno pa zahtevajo tudi odstop predsednice poslanske zbornice, »ki je kot voditeljica federacije KPI v Reggio Emilii leta 1945, prav gotovo vedela, kaj se dogaja. Iz članka, ki ga je objavila nedeljska Unitd pa je razvidno, da še naprej brani "tovariše", ki bi jih bilo treba uvrstiti med najbolj krvoločne povojne kriminalce«. NADALJEVANJE S L STRAHI OZN (Unctad), ki se je sestala Pr®p tako v Parizu. Podražitev surove nat in vseh njenih derivatov bo zaradi se danje iraške agresije in zalivske kriz še odločneje porinilo kar 41 že n3 revnih držav v še večjo revščino. Včeraj je v Bonn dospel tudi izraee ski obrambni minister Arens, ki i med pogovorom s kanclerjem Kohl0® poudaril nujnost politične re^^T?j Prav včeraj so med drugim poh01 vest, da je Izrael zaprosil Združene o žave Amerike, da bi mu posredoval več novega orožja. S tem naj bi °^re pili sedanje protiraketne obrambn sisteme. ZDA sicer še niso v to privoh' le. . ~ Bogato diplomatsko dejavnost 5 včeraj obogatili še delegacija evr0P skega parlamenta, ki je pod vodstvo® Formigonija obiskala v Kairu e9iPl^V" skega predsednika Mubaraka, vod) PLO Arafat pa je dospel v Alžir, kj® je v teku izredno srečanje med zunanjimi ministri' držav Magreba. V večernih urah pa je dospela vest, da Je tajnik Arabske lige Šadli Klibi odstopil- j V Iraku se medtem nadaljuje odhoo žena in otrok tujih državljanov. Včeraj je dospelo v Aman po dvanajstih uran naporne vožnje po puščavi še 18 Ita® janov (12 žensk in 8 otrok, med te®1 sta tudi dve Tržačanki, Teresa Sold®' tich in hčerka Alessandra), ki bosta i danes prispeli v Italijo. Včeraj so ffl0' rali zapustiti iraško državo tudi številni novinarji. Televizijski ekipi fran' coske Antenne 2 so pred izgonom v bližnjo Jordanijo pobrali vso filmsk? gradivo. Položaj postaja vse bolj krih' čen. Na bagdadsko letališče ne sffle več pristajati nobeno tuje letalo, v državi pa so začeli racionirati proda]0 riža, sladkorja in mleka v prahu, nadaljuje se tudi masovni odhod Afričanov proti Jordaniji, kjer naj bi jih bil° nastanjenih že preko 100 tisoč. • Vrh v Amanu NADALJEVANJE S 1. STRANI Poleg tega je zalivska kriza zadobi® že mednarodne razsežnosti, tako da igri niso več samo arabski interesi. Zaradi tega, je poudaril De Cuellar, »1® treba upoštevati svetovne interese m načela«. Azizovo togo in povsem odklonilno stališče je torej onemogočilo, da bi se podrobneje pogovorili o vprašanju zahodnih talcev. De Cuellar je izra® namreč zadovoljstvo nad iraško odlp' čitvijo, da »osvobodi« tuje otroke in ženske, vendar je Azizu razložil, da 1® tak ukrep popolnoma nezadosten, sal so v Iraku zadržali na tisoče tujcev. Na amanovem srečanju naj bi 11 _ vzeli v poštev niti Gadafijevega »P®' miritvenega« predloga. Libijski voditelj je namreč predlagal, naj sile Združenih narodov v Kuvajtu zamenjaj iraške čete, ameriški vojaki v Savdsk Arabiji pa odstopijo prostor arabski® in drugim islamskim četam. Irak naj bi dobil otok Babijan v Perzijskem zalivu in naftno polje Rumaila, Kuvajtčani pa naj bi po tem načrtu sami odločili o svoji usodi. Na vprašanje novinarjev, ki so s udeležili tiskovne konference, ali J Aziz zahteval, naj kuvajtsko vpraša® rešijo vzporedno z izraelskim, pa le "L Cuellar odgovoril, da »iraške zasedo Kuvajta ni mogoče primerjati z izrae sko«. »En greh pa ne more opravičev® ti drugega,« je dodal. Samo izhajajp® iz »korenin« kuvajtskega vprašanja mogoče rešiti krizo. Korenine pa s° iraški zasedbi in priključitvi Kuvajt® To preprosto pomeni, da se Irak mor umakniti iz zasedene države. , Po De Cuellarju se je treba t°r ' čim prej odločiti, kaj storiti: čas n mreč vse bolj očitno dela za Sada® Huseina. Pričakovano in še nejasn^ odločitev naj bi sprejela Bush bačov. Prav Bush pa skuša zn pričakovanja, saj je v nedeljo da na dnevnem redu omenjenega sr Čanja sploh ni zalivske krize. • Kljub grožnjam uspela stavka na Kosovu naj se ne udeležijo pouka, da se tako prepreči kakršnakoli možnost manifestacij in s tem onemogočijo represivni ukrepi, ki so bili vedno še posebej naperjeni proti dijakom in študentom. Hkrati z vestmi s Kosova pa prihajajo vesti iz Knina, da so že v nedeljo ponovno vzpostavili sistem straž, oboroženih kontrol prometa, skratka, da je v kninski občini stanje spet tako, kot je bilo pred dvema tednoma. O tem poroča nedeljska »Politika«, ki utemeljuje potrebo po oboroženih stražah, češ da so nameravali poslati v Knin nekaj avtobusov s hrvaškimi miličniki. Oborožene srbske straže so v noči med 2. in 3. septembrom ustavile v vasi Kosovo v kninski občini dva avtobusa dalmatinskih romarjev, ki so se vračali iz Ljubljane v Split. Na cesti so postavili barikado, katero so stražili mladoletniki, pravi otroci, toda oboroženi s strelnim orožjem. Ko so se hoteli vrniti v Knin, so za avtobusom spet postavili barikado, položaj je bil skrajno napet, zlasti, ker so bili romarji večinoma starejši ljudje, bolniki, invalidi, žene z otroki. Končno so le dovolili, da sta se avtobusa vrnila v Knin, kjer so nekje našli dva miličnika. Vendar oborožene srbske straže še vedno niso dovolile, da bi avtobusa odpeljala, prišlo je do novih pogajanj in do odločilnega telefonskega razgovora, po katerem so dovolili odhod avtobusov, toda ne skozi vas Kosovo, temveč po daljši okoliški cesti. Iz Knina so se iz rok oboroženih srbskih straž romarji izvlekli ob 1.30 ponoči. Tudi ta incident priča, da je Knin še vedno v izjemnem stanju, da imajo oblast oborožene srbske straže, čeprav pa je treba dodati, da so po drugih občinah z večinskim srbskim prebivalstvom straže izginile. Zelo verjetno gre za primer, ki naj bi preusmeril pozornost s Kosova, in za novo zaostrovanje odnosov. Vse skupaj je možno povezovati tudi s predlogom kon-federativne ureditve, ki ga na predlog in vabilo Zveznega državnega predsedstva pripravljata novi, demokratično izvoljeni vodstvi: slovensko in hrvaško. Sedaj menda usklajujejo .besedilo, ki je že bilo pripravljeno, tako da ne bo velikih razlik med slovenskim in hrvaškim predlogom. Možno je, da bo o tem razpravljala že v četrtek slovenska vlada, medtem ko je slovensko predsedstvo o predlogu konfedera-tivne pogodbe govorilo že v preteklih dneh. Besedilo seveda ni znano, saj gre za zdaj samo za osnutek predloga, ki bo nujno predmet obširnih razprav slovenske skupščine in hrvaškega sabora, poleg tega pa gre tudi za predlog, ki se težko vključuje v vedno slabše medrepubliške odnose, ko je očitna dvojna želja sedanjega srbskega vodstva: ohraniti v bistvu neokrnjen sedanji boljševiško realsocialistični družbeni ustroj, katerega povezuje z veliko Srbijo, ki naj bi vključevala poleg obeh pokrajin (Kosovo in Vojvodina) še tri južne republike (Makedonijo, Črno goro in Bosno in Hercegovino), pa še nekatere predele Hrvaške, kot je na primer Knin. Na Hrvaškem potresni sunek povzročil preplah brez škode ZAGREB — Seizmološki zavod Republike Slovenije je sporočil, da so na^an ve observatorija na Golovcu včeraj ob 12. uri in 48 minut zabeležile potresni sunek 110 kilometrov vzhodno od observatorija. V središču 1?. ter-potresa (v okolici Stubiških Toplic na Hrvaškem) znašala 4,3 stopnje po R® jevi lestvici, jakost pa je bila med 6 in .7 stopnjo po Mercallijevi lestvici. Kot poročajo dopisniki iz Zagreba, so potresni sunek močno čutih ^ prebivalci Zagreba. Ljudje so zapustili domove in delovna mesta ter se za . v na ulice in v parke. V številnih tovarniških obratih so prenehali z delo ' a glavnem hrvaškem mestu pa je nastala precejšnja prometna gneča, saj 5 nekaj časa ugasnili vsi semaforji. ^ji. Včerajšnji potres so občutili skoraj po vsej Hrvaški in tudi v Slov Poročil o gmotni škodi in morebitnih poškodovanih ni. (dd) Preiskava o tragediji v Kreki TUZLA — V zvezi s tragedijo v rudniku Dobrnja so neuradno sporočili, da so tisti, ki jih je zaslišala preiskovalna komisija, izjavili, da so 18. avgusta v jami varili in popravljali trak. V jami naj bi ostali jeklenki acetilena in kisika, ki ju niso še našli. Neuradno so tudi sporočili, da so preiskavo osre- dotočili na premogov prah, ki ^ jt° edini lahko povzročil tako si ^ je eksplozijo. Zaslišani so povedali, jamo 22. avgusta, po končani s eJls začela z vodo škropiti prva ® tu(ji tega niso Kot kaže, pa druge izmene ni tako nevaren, ker je manj POČovP^ Moker pi-em09°netljiv' Nekoliko narasla tudi funt št. in marka Dolar je že krepkejši lira pa je nazadovala MILAN — Dolar in marka sta se ceraj občutno ovrednotila nasproti lri' a zeleni bankovec tudi nasproti j^arki. v Milanu je veljal dolar 1.177 lr Proti 1.159,2 v petek, v Frankfurtu Pa 1,5832 marke proti 1,5622, kolikor ni Ze od 10. avgusta, ko je znašala nje-9ova vrednost 1,5975 marke. Pač pa je vrednost ameriškega denarja upadla na Japonskem: na borzi v okiu je znašala 143,55 jena, se pravi '95 jena manj kakor ob zaključku Pre]šnjega tedna, sicer pa je zeleni ankovec zdrknil že na začetku opera-9 celo do 143,32 jena. To velja pripisati skoraj izključno znatnemu zredče-lu naročil v dolarjih, kajti investitorji akajo na objavo podatkov o gibanju ^zaposlenosti v Združenih državah p-tnerike, o katerih že kaže, da ne odo nič kaj razveseljujoči. Tudi sicer Prevladuje previdnost, kajti pri ameriškem gospodarstvu so se pokazala Pred nedavnim prva znamenja prave ecesije, zaradi česar se utegnejo was-higtonske oblasti kaj kmalu odločiti a hahljanje kreditne politike. Študija ISTATo letih 1970-80 Porast inflacije ni mogel zavreti dohodkovne rasti RIM — Inflacija zadnjih let ni uPočdsnila rasti dohodkov, am-Pak jo je tu pa tam celo še pospešila. Tako vsaj izhaja iz študije vsedržavnega statističnega zavoda ISTAT o razvoju narodnega dohodka po osebi v razdobju med 3970. in 1980. letom. Tedaj so se dohodki v realnih terminih povečali kar za 37,3%. Ne samo, njihov porast je bil najdalj zaznaven ravno takrat, ko je dila inflacija na višku: leta 1973, "P so maloprodajne cene poskočile za 10,4%, se je kosmati narodni dohodek po osebi povzpel za 6,2%, za kolikor se ni v vsem obdobju povojne gospodarske ob-nove, a leta 1974, ko je bila infla-Clio 19,4%, je narasel za 4,4%. Iz-Vzemši leto 1975, ki ga je označevala krizna stagflacija (stagnaci-lo + inflacija) in ko je dohodek Podel, velja, da je raven dohod-hov vsa poznejša leta ob razmeroma visoki inflaciji napredova-0: 1976. leta (inflacija +16,5%) Zq 6,1%; ieta 1977 (infl. +18,1%) Za 3,l%; ieta 1978 (infl. +12,4%) Za 3,4% in leta 1979 (infl. g^N%) za 6% na realni podla- . Po konjunkturnem preobratu, ki c bil značilen za začetek osem-_ Osetih let, sta inflacila in stag-ocija za daljša obdobja sobivali Joga ob drugi, vendar pa neugodne gospodarske razmere niso Prepre(,iie še nadaljnjega, dasi-■ avno nekoliko bolj omejenega zboljševanja dohodkovne ravni. di/io izjemo vidijo analitiki in-dtuta ISTAT v letu 1982, ko se je jdoola inflacija nekako pri 16,3%i d ko se je povprečni dohodek krčil za 0,1%. Jroti koncu preteklega deset-.Jlo je bilo naraščanje dohodkov je n-0 P0basnejše kolikor hitrejše bilo upadanje inflacijske stopate- 1985 - inflacija +8,6%, doho-6 io +2'4%; 1986 - inflacija + dohodek +2,2%; 1987 - in-ml'0 +46%- dohodek +2,9%; , - inflacija +5%, dohodek 1989 - inflacija +6,6% in °bodek +2,8% Na milanskem tržišču so cenili marko na 743,83 lire, torej znatno bolje kakor v petek (741,56). Banca dJtalia in Bundesbank nista posegli. V Milanu je šlo v promet 83 milijonov dolarjev in 93 milijonov mark. Za včerajšnji milanski fiksing pa je značilno tudi to, da si je funt šterling spet precej opomogel, potem ko je minuli teden - kmalu po dosegi najvišje vrednosti nasproti dolarju - naravnost strmoglavil. Včeraj je bil kotiran 2.208 lir proti 2.199 v petek. Kot tretjo značilnost včerajšnjih poslov v Milanu gre omeniti ponovno ošibitev lire znotraj evropskega denarnega sistema, saj je zgubila na vsej črti, ppsebno pa nasproti nizozemskemu forintu (660,27 lire proti 658,2 v petek), belgijskemu franku (36,224 lire proti 36,105) in francoskemu franku (221,77 lire proti 221,16). Evropska denarna enota (ecu) je veljala na včerajšnjem milanskem fiksin-gu 1.539,5 lire proti 1.537 v petek. Zlato se je v Parizu podražilo s 65.900 na 66.750 frankov za ingot. Predsednik Conable v Beogradu Svetovna banka bo še podprla reforme SFRJ BEOGRAD — Včeraj se je mudil v Beogradu predsednik Svetovne banke Barber Conable. Z zveznim sekretarjem za finance Branimirom Žekanom, zveznim sekretarjem za ekonomske odnose s tujino Francem Florvatom in še nekaterimi drugimi predstavniki zveznega izvršnega sveta se je razgo-varjal o zdajšnjih družbenogospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Kakor je sporočil sekretariat za informacije, je bilo na pogovorih izraženo zadovoljstvo nad ugodnim razvojem sodelovanja med Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, posebno pozornost pa so posvetili prizadevanjem za uresničitev druge faze jugoslovanske družbenogospodarske reforme, za katero vlada pri Svetovni banki veliko zanimanje. Njen predsednik Conable je potrdil pripravljenost na finančno in strokovno podporo reformnim spremembam. V tem letu naj bi ta mednarodni finančni organizem odobril Jugoslaviji nekaj nad eno milijardo dolarjev pomoči, kar je več kot v vseh poslednjih petih letih. Zastoj zalivskih pogajanj prizadel skoro vse borze Padec v Tokiu in Parizu MIB nazadoval za 1,97% TOKIO - Novi mednarodni borzni teden se je začel pod negativnim vtisom zaenkratnega neuspeha pogovorov med sekretarjem OZN de Cuellarjem in iraškim zunanjim ministrom Azizom oziroma v znamenju napovedanega sovjetsko-ameriškega sestanka, ki bo prihodnjo nedeljo v Helsinkih. Zastoj v pogajanjih za izhod iz zalivske krize je najbolj prizadel tokijsko borzo, ki je že itak največja žrtev Sadama Huseina. Indeks Nikkei je padel kar za 2,15% na 25.420,43 točke. Tega sta kriva tako neuraden glas o skorajšnjem vojaškem posegu ZDA v Perzijskem zalivu oziroma vnovičen porast naftnih cen kakor vest, da bodo sprožile japonske finančne oblasti preiskavo o tem, zakaj so delnice družbe Honshu (papir in les) nenadno tako močno poskočile. Močno je nazadoval tudi francoski indeks CAC 40 v Parizu: -2,74%. To pripisujejo pomanjkanju spodbud spričo včerajšnjega zaprtja newyorške borze ob labor dayu in negotovosti glede krize v Zalivu. V Frankfurtu je borza malenkostno nazadovala (-0,02%), na drugih tržiščih pa ni bilo kdo ve kakšnih sprememb, če izvzamemo seveda milansko borzo, kjer je kazalnik MIB nanovo zdrknil in to kar za 1,97%. Vrnil se je torej pod raven 900 (894) in povečal zaostanek za 2. januarjem na -10,6%. Mimo Zaliva in nedeljskega srečanja Bush-Gorbačov sta na Piazzo Affari vplivala bližajoči se tehnični obračun (10. septembra) in izjave ministra Formice glede obdavčitve Capital gaina (vsekakor ne pred letom 1991). Z ustreznimi zakonskimi predpisi, ki so jih izdali avgusta V Jugoslaviji pričeli urejati trgovske posle V teku avgusta je v uradnih listih Jugoslavije izšla kopica predpisov, ki so zanimivi tudi za tuje vlagatelje. Mednje vsekakor spada zakon o trgovini, ki je v skladu z razvojnim trendom te panoge. Ko je jugoslovanska vlada ob koncu leta 1988 izdala zakon o podjetjih in tujih vlaganjih, so mnogi pričakovali, da bodo ti ukrepi pospešili prav industrijsko sodelovanje. Predvideno je bilo namreč, da bo prišlo do naglega razvoja malih in srednje velikih zasebnih podjetij. Žal so premiki na tem področju še dokaj skromni: potencialni partnerji se ne morejo odločiti za večje investicije, ki bi prinesle dolgoročne sadove v sorazmerno dolgem obdobju, medtem ko se je na široko razvila trgovina na drobno. Taka pobuda zahteva namreč manjšo investicijo in temu primerno manjše poslovno tveganje. In prav zaradi teh trendov je novi zakon o trgovini zanimiv za slehernega poslovneža, ki bi želel ubrati to pot. V temeljnih določbah so navedene tako oblike trgovanja in posredovanja trgovskih storitev. V drugem členu je poudarjeno, da moramo obravnavati celotno jugoslovansko ozemlje kot enotno tržišče in da družbenopolitične skupnosti ne morejo administrativno ovirati prostega pretoka blaga. Zanimiv je seznam opravil, ki spadajo med trgovske storitve. Navajamo le nekatera: agencijske, posredniške, zastopniške in borzne storitve; skladiščenje, dostava in odprava blaga, kontrola kakovosti in količine blaga; ekonomska propaganda, prirejanje sejmov in druge storitve, ki so običajne pri trgovanju. Kot vidimo, je tu paleta možnosti dokaj široka, a vendar prihaja do določene sistematizacije poslov, ki so se v zadnjem obdobju v Jugoslaviji razvijali divje. Člen št. 9, katerega določila bodo sicer stopila v veljavo komaj 1. januarja 1991, vnaša specifične elemente preverjanja delovanja trgovskih podjetij. Trgovec bo moral voditi posebno "trgovsko knjigo", ki bo vsebovala evidenco o nabavi in prodaji blaga. Trgovec bo moral tudi zagotoviti pristojnim organom pristopnost te evidence. Naslednji odstavki pravijo, da bo treba voditi evidenco o nabavi blaga na podlagi računa, odpravnice in prejemnice. Evidenca o prodaji blaga se bo vodila na osnovi računov, traka registrske blagajne ali paragonskega bloka. Vse listine bodo morale vsebovati podatke o vrednosti blaga. Ravno tako je navedeno, da bo morala biti pri prodaji evidentirana posebej cena blaga s prometnim davkom in brez njega. Dalje je tudi rečeno, da mora trgovec v prodajnem objektu zagotoviti evidentiranje vsake posamične prodaje ali nabave blaga. Ti predpisi so precej podobni tistim, ki so že vrsto let v veljavi pri nas v Italiji. Jugoslovanski zakonodajalec - vsaj trenutno - ni predpisal, da morajo kupci hraniti potrdila o plačanem blagu, kakor velja to za italijanske stranke. Govori se tudi, da bo v najkrajšem času uvedena še finančna policija, ki bi morala preprečevati malverzacije in prikrivanje dohodka oziroma neod-vajanja prometnega davka. Preko 20 členov je namenjenih varstvu potrošnika, saj je tudi preprečevanje konkurence v bistvu zaščita kupca. Trgovec na drobno bo moral skrbeti, da bodo maloprodajne cene napisane na vidnem mestu, da bo na jasen način navedena kakovost blaga; trgovec bo tudi odgovoren, da bo v vnaprej pripravljenih paketih dejanska količina blaga navedena na zavojčku. Med vrsticami pa je navedeno, da mora biti embalažni papir v sorazmerju s količino in vrednostjo blaga. Pri zveznih upravnih organih bodo ustanovljene posebne komisije, ki bodo morale posredovati v primerih nelojalne konkurence in preprečevati monopolistične težnje. Ravno tako so dane večje pristojnosti tržni'inšpekciji. Medtem je tudi Slovenija izdala zakon o trgovini oziroma o predpisanih normah, ki jih morajo imeti trgovski lokali. A o tem drugič. ODO KALAN Poziv vsem udeležencem v prometu k večjemu izkoriščanju železnice in kombiniranih prevozov Kako se glasi sporazum o tranzitu čez Avstrijo RIM — Kakor smo že poročali, je tovorni promet čez italijansko-avstrij-ske mejne prehode že spet redno stekel, in sicer na podlagi sporazuma, ki so ga dosegli 27. avgusta v Bruslju ob dejavnem posredovanju pristojnega evropskega komisarja Karla Van Mi-erta ministri za prevoze Bernini (Italija), Streicher (Avstrija), Zimmermann (Zvezna republika Nemčija) in May Weggen (Nizozemska). S sklenitvijo tega dogovora so Avstrijci in Zahodni Nemci preklicali omejitvene ukrepe, Italijani pa posledične protiukrepe, tako da so začeli kamioni 31. avgusta vnovič nemoteno voziti z italijanskega ozemlja v srednje in severnoevropsko zaledje oziroma v obratni smeri. Poglejmo nadrobneje, kaj bruseljski sporazum pravzaprav predvideva, priporoča in določa. - Do ponovnega odprta avtoceste Inn-tal-Brenner za promet (kar se bo zgodilo verjetno najkasneje 1. julija 1991) bo treba tovorni promet, kolikor le mogoče, čim smotrneje porazdeliti med cestne in železniške prometnice oziroma multimodalne strukture in to na širši površini, pri tem pa izkoriščati vselej najkrajšo progo. Špediterska podjetja naj se pričnejo v večji meri posluževati železnice in komibiranih prevozov cesta-železnica, posebno še, če imajo opraviti z razvajanjem gradbenega materiala, kovin, kovinskih odpadkov, lesa, rudnin in skratka vsega takšnega blaga, ki ga ni treba prav nujno prevažati po cesti. Železniške uprave in družbe, ki se bavijo z razpošiljanjem mešanih tovorov, naj sprejmejo v najkrajšem času vse potrebne ukrepe za to, da se bo povečala ponudba železniških, zlasti pa kombiniranih prevozov, sicer med drugimi naslednje: - potenciranje splošne ponudbe prevozniških storitev; - časovno omejitev postankov kamionov na tovornih avtopostajališčih samo na neobdohno potrebno; - predvsem pa pospešitev carinskih formalnosti. Železniške uprave, družbe, ki upravljajo kombinirane prevoze ter avtopre-vozniška in špediterska podjetja naj ustanovijo skupen organizem (odbor), ki naj bi ob sprotnem proučevanju najšibkejših plati prevozniškega sistema iskal možnosti za kar najbolj opti- malno izkoriščanje železniških prometnic in kombiniranih prevozov po cesti oziroma po železnici. Švicarski zvezni svet naj čimprej in v duhu evropske solidarnosti odobri poseben pravilnik, ki naj dovoli tranzit enega dela težkega tovornega prometa po švicarskem ozemlju (Švicarji so vabilo, kakor znano, odklonili, šlo pa je predvsem za prošnjo Italije in Zahodne Nemčije, naj bi omogočili vožnjo na odseku med Baslom in Chi-assom tudi tovornjakom iznad 40 ton). Čez most pri VVildbichlerju v Avstriji bo smelo do 15. septembra največ 1.500 kamionov na dan; od 16. septembra do 31. decembra bo dnevno število kamionov znašalo največ 2.500, 1. januarja 1991 se bo zvišalo na kakšnih 3.000 (kajti tedaj naj bi odprli za promet vse štiri avtocestne steze), najpozneje okoli 1. julija 1991 pa naj bi dovolili vožnjo po vseh avtocestnih nadvozih brez sleherne omejitve. V prvi fazi - od zdaj pa do 15. septembra - bo šla prednost tovornjakom, ki prevažajo kvarljivo blago. Predpisi o vožnji po edini stezi čez achenski prelaz oziroma po cesti čez fernski prelaz odrejajo, da se mora od- V Sloveniji in Furlaniji italijansko-jugoslovanski seminar o vodenju mešanih podjetij ^ANj — Center za usposabljanje vodilnih de-sk cev pri Gospodarski zbornici Slovenije prireja ž P*i s Trgovinsko zbornico v Vidmu in tamkaj-CRpp Centrom za socioekonomske raziskave Ujp, F 4-tedenski seminar v angleščini o vodenju ki podjetij. Namenjen je voditeljem podjetij, z It°1deluie]0 ali nameravajo razviti poslovne stike me j;13?', oziroma, ki bodo vključeni v vodilne tea-od 3aojansko-jugoslovanskih podjetij. Seminar bo 6ejn L do ^6. septembra v Ratnju (Artegna) na Vi-Kran' ,n in od 19. do 28. novembra na Brdu pri JU. Seminar v Ratnju bo obsegal sledeče teme: ltaiuZbenopolitični in kulturni kontekst sodobne dovof- ^udij primerov registracije in pridobitve PoihsV^a za opravljanje komercialnih in eko-9*cah ' stor3tev P1”3 občinah, gospodarskih zbor-i.Uca ostalih institucijah - predavatelj bo dr. rrajj. f'ezzetti, raziskovalec na Univerzi v Vid-PodarrzJ}° okolje - zemljepisni, demografski, gos-trg0Vj kl in psihografski vidiki (študij primerov 9qs1ov 6 izmenjave in mešanih italijansko-ju-itQr z anskih podjetij - predavatelj prof. Aleš Lo-°kvir ■ verze v Vidmu); politično-normativni n zakon o podjetjih (študij primerov usta- navljanja mešanega podjetja v Italiji in razreševanje problemov, ki pri tem nastanejo - predavatelj dr. Marco Tronti, raziskovalec na Univerzi v Trstu in konzultant); tipologija strukture podjetij in iz nje izhajajoča strategija (študij primerov in obisk pomembnih podjetij v severni Italiji - predavatelj dr. Riccardo Pastore, konzultant ENI, MASTRA, AGRI-PROJECTS, Milan); načrtovanje in nadzorovanje podjetniških sistemov (študij primerov finančne kontrole in ocenjevanje vrednosti podjetij - predavatelj prof. Giorgio Brunetti z Univerze v Benetkah); finančno vodenje podjetja (študij primerov finančne problematike v konkretnem podjetju iz Furlanije-Julijske krajine - predavatelj prof. Flavio Pressacco z Univerze v Vidmu); vodenje proizvodnje in tehnološke inovacije (študij primerov projekcije proizvodnega procesa na konkretnem primeru in sistem integralnega zagotavljanja kakovosti - predavatelja inž. Domenico Mer-lo in Edi Battistuta iz konzultantske hiše Tech-Quality, Videm in Gorica); marketing in komunikacije (študija primera: primer projekta trženja za italijanski trg - predavatelj prof. Aleš Lokar z Uni- verze v Vidmu); metode vodenja (študija primera: primeri stilov vodenja v različnih tipih podjetij -predavatelj prof. Vladimir Nanut z Univerze v Trstu); delovna razmerja v Italiji (študij primerov: delovni konflikti, ki nastanejo znotraj podjetij -predavatelj dr. Arnaldo Camuffo, raziskovalec na univerzi v Benetkah); najboljši primeri mešanih jugoslovansko-italijanskih podjetij in drugih podjetij (obisk teh podjetij). Na Brdu bodo proučili jugoslovanski kontekst ustanavljanja in delovanja mešanih podjetij, predstavili najboljše primere takega sodelovanja in obravnavali širši normativni, kulturni in gospodarski okvir poslovanja s tujino. Na osnovi izkušenj in potreb, ki bodo izšle iz seminarja, se bo spomladi 1991 študij nadaljeval (še dva modula po 10 dni v Italiji oz. Jugoslaviji) s še bolj praktično obravnavo problematike mešanih podjetij. Prijave na seminar sprejemajo do 10. septembra. Potrebna šta visokošolska izobrazba (izjemoma višješolska) in aktivno znanje angleškega jezika. Informacije: Center za usposabljanje vodilnih delavcev, Brdo pri Kranju, telefon 0038-64-25667. vijati promet v smeri jug-sever čez Achen, v smeri sever-jug pa čez Fern. V takšni meri v kakršni bo ponovno odprtje mostu pri Wildbicherju omogočilo razbremenitev prometa na cesti za Lofer (E312), bodo na tem odseku dovolili maloobmejni promet (po nemških cenitvah naj bi šib za 300 do 400 kamionov dnevno v obeh smereh). Posledice odprtja mostu bodo preverili najpozneje po petnajstih dneh. Tovorni promet se spet dovoli tudi na avstrijski državni arlberški cesti. Vse zainteresirane strani se . obvezujejo, da se bodo v prihodnje redno posvetovale oziroma obveščale glede sprejemanja kakršnih koli morebitnih enostranskih ukrepov. Predstavniki Evropske skupnosti in Avstrije potrjujejo namen, da najpozneje do konca tega leta sklenejo pos-ben sporazum o urejanju tovornega prometa po cesti v tranzitu. Bruseljski sporazum nazadnje še predvideva ustanovitev meddržavne delovne skupine, ki naj bi prispevala k lažjemu in skladnejšemu reševanju problemov na področju tovornih prevozov v osrčju Evrope. Od 7. 1. m. v Milanu MACEF 90 MILAN :— Prihodnji petek, 7. septembra, bodo odprli na milanskem sejmišču MACEF Autunno 90, ki bo trajal do vključno ponedeljka, 10. septembra. Gre za jesensko izvedbo tradicionalne mednarodne razstave najnovejših izdelkov iz kristala, keramike in porcelana, srebrnine, zlatnine, ur, dragocenih kamnov, darilnih predmetov in razne opreme oziroma malih aparatov za gospodinjstvo. Razstava, katere spomladanska izvedba (februarja) je privabila 130.374 obiskovalcev, od tega 13.931 iz tujine, bo zajela 120.000 kvadratnih metrov uporabnega prostora, sicer 7.000 stan-dov v dolžini 28 kilometrov, razporejenih po 41. salonih v 19 paviljonih. Razstavljalcev bo 3.200, od teh okoli 300 tujih. Prireditev bo odprta neprekinjeno od 9. do 18. ure vsak dan. Stranke deželne večine za enotno stališče o zakonu za mejna območja VIDEM — Deželni sekretarji strank, ki podpirajo Biasuttijevo vlado, so se včeraj v Vidmu sestali z deželnimi parlamentarci in s predsednikom deželnega odbora, da bi skupaj preučili vprašanje zakona za obmejna področja, ki ga je pred časom odobrila poslanska zbornica in o katerem bi moral sedaj razpravljati senat. Medtem se je o problemu izrekla tudi Evropska skupnost, ki je ocenila, da nekatere smernice zakona niso v skladu z načeli ES. Senator Andreatta, ki je poročevalec večine, je tudi že napovedal nekatere spremembe, s katerimi naj bi zakon uvedel inštrumente za promocijo deželnega gospodarstva na Vzhodu. Po daljši razpravi, v kateri so prišla do izraza razna stališča (nekateri to bili mnenja, da bi morali v soočanju z vlado poleg vprašanja zakona postaviti še druge nerešene probleme, kot so prihodki Furlanije-Julijske krajine, drugi pa so v bistvu soglašali s smernicami sen. Andreatte), so udeleženci srečanja sklenili, da se bodo spet sestali, da dosežejo skupno stališče vseh deželnih sil. Na tem srečanju bodo tudi oblikovali delegacijo, ki se bo sestala z državno ijlado, da sliši njeno stališče, predvsem pa da zagovarja interese Furlanije-Julijske krajine. Med srečanjem se je predsednik Bi-asutti med drugim zavzel tudi za srečanje s kolegi iz Veneta, s katerimi naj bi preučili novo stanje in možnosti po spremembi v vzhodnoevropskih državah. Zakon bi moral namreč nekatere ugodnosti raztegniti tudi na del dežele Veneto. Tragedija blaznosti v nedeljo zvečer v kraju Ranzano pri Pordenonu V spopadu s karabinjerji ubit neprisebnež ki je s streloma iz pištole umoril bolničarja PORDENON — Furlanijo je spet razburila tragedija, ki korenini v neuravnovešenosti. V nedeljo je v vasi Ranzano pri Fontanafreddi risar Lu-igi Mezzarobba ubil bolničarja Dina Zorzetta, nato pa padel pod streli karabinjerjev, ki so ga skoraj sedem ur lovili po poljih in ga skušali zaman prepričati, naj se preda. Po doslej znanih podatkih je Lui-gi Mezzarobba, ki je bil pacient središča za umsko zdravje v Sacileju, v nedeljo popoldne hotel zažgati hišo, v kateri je živel s starši. Zakonca Mezzarobba sta namreč opazila, da je njun 38-letni sin začel polivati hišo z bencinom in zažigati stole. V strahu sta poklicala na pomoč center za umsko zdravje, ki je takoj poslal v Ranzano rešilni avto z bolničarjem Dinom Zorzettom in šoferjem Fioravantejem Grandom. Zorzetta, ki je bil star 50 let in je imel veliko izkušenj z neuravnovešenci, so poslali, ker je poznal Mezzarobbo in mu je pred tem večkrat pomagal (med drugim mu je pred dnevi zdravil vnetje ušesa). V centru za umsko zdravje so bili prepričani, da bo bolničarju prav zaradi poznanstva uspelo pomiriti razburjenega risarja. Tragedija se je odigrala bliskovito. Komaj je zagledal Zorzetta, je Mezzarobba v krizi neuravnovešenosti izvlekel pištolo in ubil bolničarja z dvema streloma. Takoj nato se je obrnil proti Grandu, kateremu pa je uspelo pobegniti in obvestiti karabinjerje. Mezzarobbovi starši pa Morilec Luigl Mezzarobba so medtem zapustili lastno hiše in se zatekli k sosedom. Umor bolničarja je očitno še bolj razburil neprištevnega risarja, ki se je hotel znesti še nad truplom. Nesrečneža je polil z bencinom in ga hotel zažgati, ko je pripeljala ^prva izvidnica karabinjerjev. Poskus'mož postave, da bi blazneža pomirili in ga pripravili k predaji, je bil zaman. Mezzarobba je pobegnil proti poljem, da bi se izognil aretaciji. V prvem mraku se je začel v okolici Ranzana pravi lov na moža. Prvi izvidnici karabinjerjev so priskočili na pomoč še drugi, ki so s pomočjo Žrtev Dino Zorzetto psov začeli zasledovati bežečega. Malo pred 20. uro so mu prišli na sled, toda Mezzarobba se je prebil skozi obroč s pištolo v roki. Tudi - poseg helikopterja ni zalegel. Blaznež je večkrat ustrelil proti helikopterju, ki se je moral kmalu oddaljiti zaradi teme. Končno se je Mezzarobba skril na polju med koruzo, karabinjerji pa so se poslužili kombajna, da bi ga prisilili k predaji in bi preprečili nadaljnje prelivanje krvi. Kaže, da je v tem času prišlo še do dveh oboroženih spopadov, dokler ni ob 1.15 Mezzarobba padel pod rafalom iz karabinjerske brzostrelke. Po pričevanju znancev je bil Lui-gi Mezzarobba že dolgo let na zdravljenju pri centru za umsko zdravje v Sacileju. Luigi Mezzarobba se je rodil v Franciji, kamor so se njegovi starši preselili zaradi dela’ V Franciji se je tudi izšolal za reklamnega grafika, toda s službo je imel velike težave. Najbrž je njegova neuravnovešenost koreninila prav v teh problemih. Pred petimi leti se je Luigi Mezzarobba vrnil v Italijo, kjer je s pomočjo centra za umsko zdravje v Sacileju dobil stalno zaposlitev v nekem podjetju v Brugneri. Toda očitno mu zaposlitev ni dajala zadostnega zadoščenja in njegovo zdravstveno stanje se je p°' slabšalo. Da bi se izognil bolnici, je pred časom zbežal v Francijo k bratu, ki pa ga ni hotel sprejeti. Zato se je Luigi Mezzarobba moral vrniti v Sacile, kjer je dva meseca živel v hotelu. V soboto pa se je vrnil domov k staršem, ker mu je pošel denar. Dino Zorzetto, ki je bil že neka] let v službi pri centru za umsk° zdravje v Sacileju, zapušča ženo in dva otroka. Njegova smrt je dramatično odjeknila v furlanskem mestecu, še zlasti ker je mnogim priklicala v spomin soroden dogodek, ki s® je pripetil pred štirimi meseci v San Vitu ob Tilmentu. Tedaj je psihiater nekega centra za umsko zdravje G1' rolamo lacobelli obiskal na domu pacienta Graziana Selva. Neprištev-než pa je zdravnika pričakal v zasedi in ga do smrti zabodel z nožeiDi nato pa se predal možem postave. Čeprav sta minila že dva tedna od prvih množičnih poginov Znanstveniki še niso ugotovili vzroka ribje »kuge« na Jadranu KOPER — Kljub temu da ribe v Jadranskem morju umirajo že vsaj 14 dni, strokovnjaki še niso dokončno ugotovili vzrokov. Že to po svoje dokazuje, da gre res za nenavaden pojav. Mnogi namreč ne pomnijo, da bi se kdaj zgodilo kaj podobnega. Skoraj povsem jasno je namreč, da ribe ne poginjajo zaradi onesnaženosti, saj so prizadeti v prvi vrsti ciplji, ki pa so vajeni tudi najbolj umazanih .morskih kanalov in lagun. Zdaj pa se pogini vrstijo vzdolž večjega dela jadranske obale. Tudi domneva, da gre za bakterijo Pasteurella pisces, še ni znanstveno potrjena. V ribogojnicah vedo le to, da z antibiotiki lahko ščitijo svoje mladice, čeprav so začele umirati tudi v gojiščih, to pa sedaj že povzroča dodatno škodo. V zadrski ribogojnici na Ugljanu so morali uničiti kar tri tone dragocenih gojenih brancinov, v portoroški Marikulturi in izolskem Delamarisu pa so sklenili, da bodo kar se da zavarovali kletke z ribami tako, da se bolezen ne razširila tudi v njihove kletke, saj bi v tem primeru lahko prišlo do znatne škode. Zelo verjetna je domneva, da uživanje okuženih rib ne škodi človeškemu zdravju, saj so ljudje normalno jedli ribe, tudi ciplje, in zaradi tega doslej še nihče ni imel težav. Inšpektorji še niso ukrepali in v ribarnicah normalno prodajajo ribe. Poznavalci vedo povedati, da se okuženi ciplji začnejo obnašati, kot bi bili omamljeni in prav kmalu jih obda debela plast sluzi. Seveda pa vse ribe niso enako občutljive in ne podležejo vse tej kužni bolezni, ki razsaja pod morsko gladino. Večina ribjih vrst je še zmeraj povsem zdrava. V strokovnih inštitucijah (klicali smo veterinarske inšpektorje, biologe, laboratorije, Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, Zavod za ribištvo,itd.) so nam obljubili informacije takoj, ko bodo zvedele kaj novega. Na Morski biološki postaji v Portorožu pa smo zvedeli, da se je tudi letos, več milj od obale, pri mor- skem dnu (več kot 20 metrov globoko) pojavilo pomanjkanje kisika in da tam umirajo tudi tiste živali z morskega dna, ki ne morejo ubežati pomanjkanju kisika. Zapisati pa moramo, da ta »aneksija« po vsej verjetnosti ni v nobeni zvezi s prej omenjeno »ribjo kugo«. Kje se je bolezen najprej pojavila je težko reči, dejstvo pa je, da so pogine rib opazili tako ob italijanski kot tudi na jugoslovanski obali jadranskega morja in pojav ni omejen zgolj na severni Jadran. Tako je morje v nekaterih krajih na italijanski strani naplavilo prave jate mrtvih rib, množično pa umirajo tudi v ustju reke Mirne, Limskega kanala, pri Zadru in tudi v Piranskem zalivu. Najbolj prizadeti so ciplji, ki so dolgo veljali za najbolj trdoživo morsko ribo, saj se je lahko prilagodila še tako neprimernim ekološkim razmeram. Poleg cipljev pa ribja »kuga« desetka tudi brancine in druge najboljše vrste bele ribe. Ameriški investitor se sooča z nepričakovanimi težavami Stavka poreških krupjejev zaradi prenizkih prejemkov POREČ — Okoli sto delavcev po-reške igralnice Laguna, v katero je ameriško podjetje American Palače Laguna Casino AT Holywood vložilo tri milijone dolarjev (85-odstotni delež v mešani družbi) kapitala, je minuli teden stavkalo. Sredi večera so goste enostavno zaprosili, da zapustijo igralnico. Razlog - prenizke plače. Krupjeji so prejšnji mesec (nočno delo, prazniki, nedelje) zaslužili le po 400 dolarjev in poleg tega še 30 odstotkov od zbrane napitnine. Ameriški solastnik sprva ni vedel, kaj bi in je na pomoč poklical policaje, ko pa so ti videli, da je v igralnici red in mir, so spoznali, da so prišli po nepotrebnem. Poreški krupjeji so stavkali samo en dan, ker so se kasneje z delodajalci začasno dogovorili za nekoliko višje plače (480 dolarjev) in ugodnejšo razdelitev napitnine (50 odstotkov). Ko so podpisovali pogodbe o zaposlitvi, so jim obljubljali po 400 dolarjev plače, vendar v času, ko je dolar še nekaj veljal, zdaj pa hočejo po 600 dolarjev in vsaj polovico napitnine. Spora še niso rešili in čakajo na lastni- ka - ameriškega podjetneža, da se dokončno dogovorijo o zahtevah. Ob tem pa je zanimivo še nekaj - da tudi ameriški poslovneži niso najbolj zadovoljni z zaslužkom v jugoslovanskih igralnicah (podobno mešano p°d' jetje so ustanovili tudi v Ohridu). Razlogov je več - med obiskovalci je man] petičnih gostov, kot so pričakovali; oziroma - zdi se, da je v Jugoslaviji počasi že več igralnic, kot dobrih RJ' ralcev. Ob vsem klestijo dobiček visoke dajatve. Od skupnega prihodka mora igralnica plačati 20 odstotkov zveznega davka, 15 odstotkov republiške ga in še pet odstotkov za JR^ To je že na začetku 40 odstotko manj. Potem je treba poravnati še vse stroške in plače in na koncu ostan manj kot so pričakovali. Ob vsem J popolnoma jasno, da so Amerikan® prinesli denar samo zato, da bi hitreje pobrali kar se da več in če jim zdaj to ne uspeva,“ne bi bilo tudi m čudnega, če bi se ameriški podjetnik hoteli umakniti iz posla. To pa bi bi^ seveda lepa klofuta tistim, ki si Pr'za0 devajo v Jugoslavijo za vsako cen privabiti tuj kapital. . B. S- V novem Tomosu bo dela za vseh 1.200 uslužbencev Cirino Pomicino bo odprl pordenonski velesejem Peterle jutri sprejme predstavnike italijanske in madžarske narodnosti KOPER — Po skoraj enomesečnem kolektivnem dopustu in teden dni pred napovedanim koncem stečajnega postopka po zagotovilih Jadrana Pišo-ta, direktorja splošnega sektorja, lahko zapišemo, da se preostalim približno 1200 »po uvedbi stečaja začasno zaposlenim« delavcem nekdanjega Tomosa ni treba bati za zaposlitev. Prizadevanja za preobrazbo nekdanjega primorskega gospodarskega velikana, ki naj bi se preoblikoval v holding s tremi novimi, prilagodljivejšimi podjetji za proizvodnjo dvokoles, žag in stabilnih motorjev, namreč že dajejo rezultate in se že kažejo tudi v podo-pustniški proizvodnji. Organizacijske izboljšave, tehnološke spremembe, prvi deli nove opreme in preglednejši ekonomski odnosi že omogočajo racionalnejše poslovanje in nadaljnje izboljšave, ki so predvidene v študiji milanske svetovalne firme Ambrosetti. Kdaj in kakšen naj bi bil dokončen razplet stečajnega postopka nam odgovorni še niso mogli povedati. Očitno namreč še ni znana' bilanca stečajnih terjatev in razpoložljive stečajne mase, v okviru katere bo pomemben del predstavljal tudi izkupiček od začete prodaje približno 400 Tomosovih stanovanj, ki naj bi jih odkupili njihovi uporabniki in tako olajšali odplačevanje finančnih obveznosti nekdanjega Tomosa. (J.. O.) PORDENON — V Pordenonu bodo v soboto odprli 44. vzorčni velesejem, ki bo do 16. septembra v središču pozornosti gospodarstvenikov furlanskega mesta. Letos bo sejemski trak prerezal minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Paolo Cirino Pomicino. V svojem sporočilu je uprava pordenonske velesejemske ustanove poudarila, da prisotnost ministra Cirina Pomicina podčrtuje pomen vzorčnega velesejma, ki so ga že v prejšnjih letih otvarjali prav tako vplivni predstavniki italijanskega političnega.življenja in ministri od Andreottija do Gave, Santuza, Pandolfija, Marcore in Anselmijeve. Odprtju velesejma bodo prisostvovali najvidnejši predstavniki deželne in krajevnih oblasti. Pred svojim pozdravnim nagovorom bo minister Cirino Pomicino v soboto podelil v imenu velesejemske ustanove priznanje predsedniku Ljudske banke FriulAdria Angelu Scottiju za njegova prizadevanja za gospodarsko rast pordenonske pokrajine, nato pa bo podelil priznanja predstavnikom tistih tvrdk, ki so s svojimi standi že več kot 30 let prisotne na velesejmu. Nagrada bo priznanje za zvestobo velesejemski prireditvi, obenem pa za gospodarsko vitalnost teh podjetij, ki so tudi s svojim delom prispevala k uveljavitvi sejma. Poleg uradne slovesnosti so prireditelji pordenonskega velesejma za otvoritveni dan pripravili zelo bogat spored. Najprej bo ob koncu uradnih govorov nastopila madžarska folklorna skupina Bokreta iz kraja Szany v županiju Gyor, nato pa si bodo gostje ogledali sejem. Popoldne so na sporedu in sicer od 15. do 18. ure nastopi štirih folklornih skupin. Poleg že omenjenih Madžarov bodo nastopile še bolgarska, novozelandska in portugalska folklorna skupina. V sejni dvorani bo popoldne na sporedu še okrogla miza o problemu kreditov za kmetijstvo, zvečer pa se bodo obiskovalci lahko nasmejali s komikom Ginom Bramierijem. LJUBLJANA — Predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle bo jutri v Ljubljani priredil sprejem za predstavnike italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Sprejem bo v dvorani Izvršnega sveta in bo nedvomno tudi priložnost za pogovor o problemih, s katerimi se spoprijemata obe narodnostni skupnosti. Iztok Bandelj spet predlagan za predsednika sežanskega IS SEŽANA — Po mnenju sežanske volilne komisije ni ovire, da bi dosedanji član občinskega izvršnega sveta, ekonomist Iztok Bandelj na naslednji seji sežanske skupščine, ki bo sredi septembra, nastopil kot kandidat za mandatarja občinske vlade. Za to funkcijo je tokrat Bandlja, ki je bil v enem prejšnjih poskusov že izvoljen kot predsednik IS, pa je zaradi zapletov v izbiri sodelavcev odstopil, predlagala sežanska krajevna skupnost. Njen predlog je podprlo tudi 12 delegatov iz različnih skupščinskih zborov. Komisija se je tudi strinjala, da bi v primeru, če bi kandidat dobil večinsko skupščinsko podporo, lahko še na isti seji na njegov predlog izvolili tudi izvršni svet. Kot nam je povedal sekretar skupščine in tajnik volilne komisije Marjan Suša, naj bi po novem občinski izvršni svet štel 9 članov, po skrajšanem postopku pa bi ga lahko izvolili le v primeru, če bodo pred tem spremenili skupščinski poslovnik. (JO) Posezonske cene še niso privabile tujih turistov PORTOROŽ — Potem ko s« italijanski turisti pospravi*1 kovčke in zaključili svoje avgustovske počitnice, je ob morju spet manj tujih turistov v pr'' merjavi z lanskim letom. Tre' nutno je na Obali in Krasu P® računajoč skoraj praznih P0^ niških domov) 7631 turistov, a* 13 odstotkov manj. Seveda J. tujcev kar 19 odstotkov maW' domačih turistov pa za 23 0 •r;«--s4 MM-A- s CR0M^«/- .4. & * &**#** MINISTERO DELL* INTERNO - DIRETSONE GENERALE Dl P. S. ScMfc Patol« • SanMa CmArtk # c \4mVteuht* /J f t f —•.... #*<** *''* ,>^4 , . - ■ • - . *. /G •• SntprantKfm* lt»la tl 4ti frrrpltaSiri nc4l , stotbff) 4»ieare**tl> tHii t» 'V< tt-^4 t /dfajak-m**: k ■' VŠ f l'eriferla MtNBfERO temktmrkn « P^tatU - S*n*rf* lSi*r«k # wp«Iiwwta • 'A~ D*m**nmi* 'fari *,*?*•<« t**™*™ - ^ Jf MPfr-t« Ate 4jt<-• /it £ t U- 0 t*~~ 'A U.~ •>. -—f: •/ 8 CONNOTATJ CffCMATICI . ., ' ” § t J*™** • < ? st i, !*$»>**«> i ...f vapsut f ■ n*m % < il iž rt 3 t MINISTERO DEL^tSM"-K s/ « Mtef* - S«r*fe}8 alt ^ CofHomr /iči. či-!--C't t-rl^ a..,. PitUTHiM . Dape«n*0m*. / J , „ „ Kolo U ..... .§1.- J’.. r 2l4.S ''\ CiH*din*nio ■ l*i nUutittdfi (M pr*gh»4iHit4H . . ... , . . „ MatirodtlVarruto t//>• ’ ’ . - ' . ifM4, «*.<./ ^ IdtnUfiealo prr ’ - CON MOTATI CRCMAT1C1 g ^ Ffpmmtn & f G * S**#** .......... A« f Pt* i frt htruti'*# 3tosi»it!sh*l6?* V nedeljo bo na bazovskl gmajni slovesnost ob 60. obletnici ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Štirje junaki, ki so prvi zanetili plamen upora proti fašizmu so v zavesti vseh slovenskih ljudi na Primorskem postali simbol narodove samobitnosti, njegove upornosti in želje po svobodi. Ni zato naključje, da je bil štirim junakom postavljen spomenik takoj po osvoboditvi in da se vsako leto pred tem spomenikom ob obletnici usmrtitve zbirajo vsi iskreni demokrati, ki so jim pri srcu vrednote človekovih pravic, enakopravnosti, sožitja in miru. V prejšnjih tednih smo objavili fotografije s proslav pred spomenikom bazoviškim žrtvam in fotog- rafije skrunitev, tokrat objavljamo izvlečke iz poročil in komentarjev evropskih časopisov o procesu in o usmrtitvi štirih junakov. O tem niso poročali samo slovenski in jugoslovanski časopisi, sodni razpravi in usmrtitvi je z veliko pozornostjo sledil tisk iz vsega slovanskega sveta, pozorni pa so bili tudi nemški, francoski in angleški časopisi. Obsodba fašističnega režima, kot izhaja ii objavljenih izvlečkov, je bila zelo ostra, poleg tega pa je zanimivo tudi dejstvo, da so poročevalci daljnovidno napovedovali kam vodi politika fašističnega režima. Na fotografijah pa so kartotečni listki štirih junakov iz arhiva italijanske policije. spremstvu močnih vojaških oddelkov odvedene polne tri ure peš v majhno vas Bazovico na italijansko-jugoslo-vanski meji ter tam od zadaj ustreljene! The Manchester Guardian 8.IX.1930. TRŽAŠKA RAZSODBA. Naj si ima današnja italijanska justi-ca še toliko napak, odlašanje se ji nikakor ne more očitati. Pretekli torek je stalo pred izrednim fašističnim sodiščem 14 Slovencev iz Istre, ki so po mirovnem sklepu vsi italijanski državljani. Obtoženi so veleizdaje. Glavno obtožno točko tvori poizkus, pognati v zrak uredništvo tržaškega fašističnega lista. V petek so bili obsojeni in ponoči istega dne so bili oni štirje, ki so bili obsojeni na smrt, ustreljeni. Verjetno je, da obstoje za naglico, s katero' je bila izvršena smrtna kazen, drugi razlogi kot samo sodna ekspeditivnost. Obsojenci so bili po lastni izjavi teroristi, toda takšni teroristi, do katerih vsako svobodno javno mnenje negle-de na etična načela goji simpatije, takšni teroristi, ki so skušali osvoboditi tudi Italijo. Še preden se je razprava začela, je bilo jasno, da je to javno mnenje na njihovi strani. Prošnje in protesti so zaman prispevali v Ženevo v nadi, da rešijo njihovo življenje, toda neusmiljena brzina italijanske justice je nameravan udar v obraz onim, ki jim je svoboda ljubša kot pravično maščevanje zakona in reda. Zločin, radi katerega so umrli ti ljudje, je isti, radi katerega je pred 48. leti umrl v istem mestu Oberdank, ki ga vsa Italija časti — zločin, ki je obstojal v tem, da izsili pravico, ki je tiranstvo ni hotelo dati. Njim kot Slovencem je pomenil fašistični režim poleg izgube vseh svoboščin, ki so nam drage, dobro premišljen raznarodovalni in tla-čilni pohod, proti kateremu niso imeli drugega orožja kot orožje, ki se ga je njihov tlačitelj nekoč tako spretno posluževal — namreč veleizdajo. Ako vse to upoštevamo, lahko rečemo, da šo ti ljudje postopali proti Italiji, kot je Italija postopala proti Avstriji, a Italija kakor Avstrija sta se prepričali, da je bilo vredno plačati to ceno. Onim pa, ki se dobro spominjajo zgodovine, je to najbolj poučen primer monstroz-nega procesa. Vozroždenje Pariš 10.IX.1930. PO TRŽAŠKEM PROCESU. Tržaški proces, ki ga je z veliko naglico in odločnostjo izvršilo tržaško izredno sodišče, je mračna stran v sodobni zgodovini. Kaže nam, da obstaja v Evropi ognjišče ostre nacijonalne borbe. Treba je samo prečitati italijan- sko časopisje poslednjih dni, pa se človek prepriča, kakšno ogorčenje vlada na severovzhodni meji Italije. »Popolo dJtalia« se v uvodnem članku ob priliki obsodbe štirih Slovencev, kaznovanih po tržaškem izrednem sodišču, zaganja v jugoslovanska plemena ter jih s peno v ustih obsipava s sramotilnimi izrazi. Italijanski časopisi jim celo očitajo udeležbo v borbi proti Ogrom in Italijanom za časa revolucije v 48. letu. Prebivalstvo Istre in ozemlja, ki meji na Trst, v svoji, večini ne sestoji iz Italijanov. Samo mesto Trst in nekatera druga pristanišča so imela pred vojno italijansko večino. V še večji meri seveda se to nanaša na dalmatinsko obrežje, ki spada k Jugoslaviji. Toda »Popolo dTtalia« piše, da so predhodniki fašistične vlade »za inozemski denar pristali na inscenacijo sramotnega bluffa, ki je iznašel ne obstoječo!?) slovensko narodnost, radi katere smo izgubili Dalmacijo«. Bistvo tržaškega procesa ima svoj izvor v poizkusih fašističnih oblasti, da zanikajo obstoj Slovanov v Italiji, v reakciji obupanega krajevnega prebivalstva in v surovem tlačenju vsakršnega poizkusa nasprotovanja. •Volkszeitung Berlin, 12. septembra 1930. SETEV SOVRAŠTVA ...... Bil je brez dvoma akt nespameti, da je obsodila italijanska justica slovenske zarotnike na smrt in jih dala usmrtiti po najhitrejši poti. Akt obrambe v sili za italijansko državo to ni mogel biti, ko je šlo v resnici le za osamljen slučaj terorja, manj pa za fanatike, ki bi bili mogli težko povzročiti večje revolte. Mussolinijeva Italija je zopet enkrat dosegla, da so vzpla-polali plameni narodnega sovraštva na balkanskem čarovniškem ognjišču. Vsaka druga vlada bi bila na mestu fašistične dovolj diplomatska, da bi vprizorila kriminalni slučaj Slovencev tako, da bi se nacijonalna nasprotstva ne bila tako razvila. Fašizem pa, ki mu ugaja, ako more groziti svojim sosedom z oboroženo roko, se s hladnim preračunanjem igra z vojno nevarnostjo, ker pričakuje na ta način ojačenja nacijonalističnega duha v italijanskem prebivalstvu. Mussolini je ponovno izjavil, da je Italija z »zmago« v svetovni vojni dobila premalo ter se mora radi tega oboroževati, da uveljavi italijanske »zahteve« napram drugim zmagovitim državam. Za temi zvenečimi frazami je duh roparskega imperijalizma, ki smatra vojno za edino sredstvo k povečanju svoje moči in k zadovoljitvi svojega pohlepa po plenu. Berliner Bdrsen Courier Berlin 13.IX.1930. NA POTU V SARAJEVO. TRŽAŠKA OBSODBA. Dr. Karel Trampler. Objavljamo ta članek, ki zelo resno zadeva evropsko in ne samo italijansko vprašanje, obenem izrecno podčrtavamo, da ne odobravamo kakorkoli motiviranega političnega zločina. Dne 5. septembra je italijansko izredno sodišče v Trstu obsodilo štiri Slovence na smrt. V soboto zjutraj pa je fašistična milica izvršila razsodbo. Obsodba je kruta in ne pozna milosti. Juridično je neizpodbitno: obsojenci so izvršili sabotažne čine, zažgali so italijanska šolska poslopja ter podtaknili v uredništvu italijanskega časopisa bombe, ki so zahtevale smrtne žrtve. Vendar pa stojimo ganjeni in polni spoštovanja pred temi štirimi možmi, ki so padli pred italijanskimi puškami. A zdi se nam, da je potek neizprosne razprave v Trstu daleč prekoračil okvir čina in kazni in z resno bojaznijo gledamo razplet, ki mora biti usoden za vso Evropo. Čin obsojencev ima svojo predzgodovino, ki preočitno spominja na oblastnika Gesslerja in njegovega ubijalca Tella, da bi ostali ob njem s človeškega in političnega stališča hladnokrvni. Arbeiter-Zeitung Dunaj — 14.IX.1930. TRST. Štiri prazna mesta. — Fašizem je izgubil Trst za Italijo. (Od našega italijanskega sotrudnika). V tržaškem pristanišču je 10 italijanskih bojnih ladij. Vsa milica je mobilizirana. Mesto je polno vojaštva in s Krasa se slišijo streli vojaških vaj. To ima podobo kakor vojna pretnja Jugoslaviji, pa je le pretnja fašizma lastni deželi. Kar bi bilo moglo kot zubelj preskočiti in vžgati v slovanskih deželah, namreč tržaška obsodba, to je jugoslovanska vlada potlačila in izolirala z največjo previdnostjo. Toda to je le državno-politična stran današnjega položaja. Ima pa tudi zgodovinsko, za katero prihajajo v poštev druge velikostne in časovne mere. Kar se cesarski Avstriji ni posrečilo skozi desetletja, namreč napraviti iz Trsta Slovanom naklonjeno mesto, zlomiti italijanski duh jadranskega pristaniškega mesta, to je dosegel fašizem. »Kri je čisto poseben sok« — tudi v politiki. Da to razumemo, si moramo pojasniti, kaj sta pomenila dan obsodbe in noč pred usmrtitvijo za prebivalstvo Trsta ter za slovenski in hrvatski pro-letarijat v mestu in na deželi. Publika izrednega sodišča je bila naravno prerešetana trikrat. Kljub temu se je zaslišal po govoru višjega državnega pravdnika v dvorani vzklik: »Ne na smrt! Ne na smrt!« V avtu, ki jih je odpeljal po smrtni obsodbi, so obsojenci zapeli slovanske pesmi. S smrtjo pred očmi so kazali Marušič, Miloš in Valenčič največjo vdanost v svojo usodo, najmlajši v čet-vorici, 22-letni Bidovec pa je izražal kljubovalno neustrašenost in zaničevanje. Tudi Peterle in Biasutti na slovesnosti v parku Finžgarjevega doma Draga je po 25 letih še vedno aktualna in v osrčju slovenske politike in kulture Znanstveniki o zvezdnatih atmosferah Po petindvajsetih letih Draga ni več zbor disidentov in ljudi, ki jih je komunistični režim odpisal, ampak sestavni del slovenskega političnega življenja. Tisti, ki so Drago potisnili izven uradno priznanega slovenskega prostora, so danes izginili s prizorišča, Draga pa je še tu. To je bilo v bistvu sporočilo osrednje nedeljske slovesnosti pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Priznanje je Dragi dala prisotnost predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in številnih slovenskih ministrov, ki so prisostvovali letošnji prireditvi. V treh dneh so prišli slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za kulturo Andrej Capuder, minister za Slovence po svetu Janez Dular in minister za informacijo Janez Stanič. Priznanje je Dragi med nedeljsko slovesnosti dal tudi predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, največje priznanje pa je nedvomno bila ogromna množica ljudi, ki so prišli iz zamejstva, Slovenije in držav različnih celin. V nedeljo popoldne je goste in udeležence pozdravil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Med drugim je dejal, da je Draga v 25 letih čuvala plamenček demokracije in krščanske vrednote. Bila je odprta za dialog med nasprotujočima si taboroma, trmasto pa je vztrajala kot »resonančna škatla šibkega oporečniš-tva«. Njeno delo je bilo delo za slovenstvo, skušala je najti tudi stike z nasprotno mislečimi, ko pa so jih le-ti odklonili, je šla premočrtno po svoji poti in ob 25-letnici doživela nenavadno priznanje in potrdilo. Pred mikrofonom so se nato zvrstili ugledni gostje. Prvi je spregovoril predsednik Dežele FJK Adriano Biasutti, ki je izrazil priznanje prireditvi in dejal, da niti sam ni pričakoval, da bo v tako hitrem času postal predsednik slovenske vlade človek z njegovemu enakim političnim prepričanjem. Poudaril je, da je dežela FJK že dolga leta gojila dobre stike s Slovenijo in tudi s prejšnjim režimom, seveda v upanju, da se bo sosednja republika lahko demokratično in suvereno upravljala, kot se sedaj. Biasutti je omenil težave na poti v demokracijo^ ki naj bo uspešna na vseh področjih, daljši odstavek pa je odmeril vprašanju slovenske manjšine v Italiji. Sam je priznal, da je izrečene teze že večkrat izrazil in resnici na ljubo nismo slišali kaj posebno novega. Dejal je, da pomeni manjšina še nerešeno vprašanje in da pot do rešitve ni lahka. Ne-kater stvari je lažje zagovarjati kot pa uresničiti. Treba je prepričati nekatere ljudi, da je zgrešeno nergati zaradi slovenščine. Treba je prepričati tudi osrednjo italijansko vlado, da ne more vztrajati pri centralističnih izbirah in da mora spoštovati krajevne avtonomije in manjšine. Tudi parlament bi moral izpolniti svoj dolg do manjšine. Biasutti je jasno dejal, da zakonska rešitev morda ne bo dobra za vse in da bodo morda prav Slovenci najmanj zadovoljni, pomembno pa je narediti prvi važen korak, da stvari ne ostanejo, kot so. Skratka, Biasutti je ponovil nekatere obljube in dal razumeti, da bo zakon omejen do tiste točke, ki bo sprožila nezadovoljstva, vendar bo to kljub vsemu boljše kot nič. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v svojem pozdravu Dragi dejal, da sam ni mislil, da bo lahko ob 25-letnici prišel pred mikrofon kot predsednik slovenske vlade. Podčrtal je, da je bila Draga vedno v sredini slovenstva in da bi bilo sedaj nespametno prekiniti s takšno tradicijo. Glede vlade in njenih načrtov pa je Peterle dejal, da nova vlada kljub težavam in z velikim optimizmom gradi novo slovensko stavbo. Cilj je suverena slovenska država, ki bo odprta v Evropo. Prav glede Evrope je predse-nik naglasil, da mora v njej prevladati merilo kvalitete in ne kvantitete, skratka, tudi majhni narodi imajo pravico do suverenosti in enakopravnosti in v to smer gredo prizadevanja sedanje vlade. Peterle je nato napovedal, da bo Slovenija v začetku oktobra odprla svoja vladna predstavništva v treh svetovnih političnih centrih. Glede manjšin je predsednik dejal, da morajo imeti pravice, ki bodo na evropskih standardih. Spopadi dveh 'totalitarizmov so povzročili vrsto težav, sedaj pa je - je dejal Peterle -med pogovori z italijanskimi partnerji naletel na veliko razumevanje. Odpadle so namreč ideološke ovire, slovenska vlada pa bo storila vse, kar je v njeni moči, saj se čuti odgovorno za usodo Slovencev zunaj Slovenije kot tudi za usodo italijanske skupnosti v Sloveniji. Poudaril je, da se je v tem smislu pogovarjal tudi z italijanskim ministrskim predsednikom Andreottijem. Peterleta so prisotni pozdravili z dolgim in pomensko nabitim aplavzom. Drago sta pozdravila tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan (Foto Križmančič) Pod šotorom nedeljske Drage Brezigar in predsednica Sveta slovens kih organizacij Marija Ferletič. Ob osrednji slovesnosti je nedeljska Draga nudila zanimivo predavanje in popoldansko okroglo mizo. Oboje in sama diskusija bi zahtevali daljšo analizo, odmerjen pa nam je trenutno le prostor za bistveno. Župnik Janez Pogačnik je podal dokaj lucidno analizo o vlogi cerkve v sedanjem slovenskem življenju. Osrednja naloga cerkve je v etični prenovi slovenske družbe, seveda gre tu za duhovno pastirstvo. Ob tem pa je Pogačnik pozval kristijane, naj se politično in drugače javno udejstvujejo in naj ne gojijo le intimne vere. Skratka, cerkev ostane duhovna ustanova, naloga kristijanov pa je, da se aktivno vključijo v politično, gospodarsko in kulturno življenje. Pogačnik je omenil tudi odnos z drugače mislečimi in jih označil s splošnim -imenom liberalci. Naglasil je, da je z njimi možno in potrebno odprto Sodelovanje, seveda s tistimi liberalci, ki priznavajo in spoštujejo vernike in njihove vrednote. Cerkev je odprta za prenovo slovenske družbe in stvarnosti, v tem smislu pa bo delovala tudi kot vest politike. Glede strank je Pogačnik izpostavil Slovensko krščansko demokratsko stranko, dodal pa je, da nikakor ni nujno, da se kristijani angažirajo samo v eni stranki. Popoldanska okrogla miza je bila posvečena padcu petdesetletne diktature. Spomenka Hribar je to veliko spremembo imenovala kot zmago ljubezni nad sovraštvom, ki je označevalo prejšnji režim. Sovraštvo je bilo razredno, vendar se je nekdanji množični upor proti nečloveškim odnosom v komunizmu spremenil v sovražno tlačenje z vrha. Govornica se je zavzela za družbo, kjer bo toliko resnic, kolikor bo ljudi. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar si je v svojem posegu zastavil vprašanje, zakaj med Slovenci v Italiji, vsaj v delu ljudi, spremembe v Sloveniji niso sprožile tolikega navdušenja, kot bi bilo pričakovati. Jevnikar je to pripisal dejstvu, da je veliko naših ljudi razočaranih, saj v demokratični Italiji doživljamo nelahke trenutke. V teku je še vedno asimilacija, praznijo se slovenske šole, ponujajo nam zakonske rešitve, ki še zdaleč niso zadovoljive, vse to pa maje upanje in zaupanje. Slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle je barvito orisal koroško stvarnost in tamkajšnje spore, ki so nastali tudi zaradi tega, ker je prejšnji režim v Sloveniji Korošcem vsiljeval svoje vzorce in rešitve. Med aplavzi je zaključil, da je sedaj prišel čas resnične narodne oblasti. O položaju Slovencev po svetu je spregovoril Janez Zorec iz Pariza, ki je opredelil tudi prispevek omenjenih Slovencev za demokracijo. Vsa predavanja je seveda spremljala debata z različnimi toni in z različnimi vsebinami. Prišle so seveda na dan različne slovenske duše: od tistih, ki so odprte za več resnic, pa do tistih z večjim ideološkim in manj strpnim nabojem, vendar je demokracija tudi v teh razlikah. ACE MERMOLJA V Nabrežinskem bregu se je včeraj dopoldne začel mednarodni znanstve-ni simpozij astronomskih fizikov na temo »Zvezdne atmosfere: onstran kla' sičnih modelov«. Simpozija se udeležuje približno 6 evropskih in ameriških znanstvenike''-V uvodnih referatih je tekla beseda 0 spoznanju, da so za razumevanje zu^’ njih plasti zvezd potrebni izsledki atomske fizike in natančni številčni iZ' računi. Skratka, ogromnost vesolj lahko bolje razumemo s preučevanje® zakonov najmanjšega, se pravi s tak imenovano subatomsko fiziko. Zunanje plasti zvezd so izjemnega pomena, saj se tu poraja elektromaflj netsko sevanje, ki ga lahko astrofiz® merijo s posebnimi napravami. Tovf; stne raziskave omogočajo tudi no'' tehnološki inštrumeti. Zgradili so ogromne teleskope, s katerimi lahk° opazujejo zvezde in ozvezdja na raz' daljah, ki so bile še v bližnji pretek' losti »nedosegljive«. Sateliti pa prev® žajo izjemno komplicirane naprave, k zbirajo ogromno število informacij ® jih pošiljajo na zemljo. Sateliti so P°' stali bistveni pripomoček za spozna-vanje vesolja. Seveda pa vsega ni ®°j goče izmeriti in videti s tehnološki®1 napravami. Največje daljave moraj® znanstveniki razbirati z izračuni in ®' potezami, rezultate pa morajo med s® boj primerjati in preverjati, kar je tun smisel in cilj simpozija v Nabrežini, k bo trajal do petka. Ravnatelja simpozija sta Lucio CO' vellari s tržaškega Astronomskega servatorija in Ivan Hubeny iz ameris kega centra Goddard Space FligM 1 Greenbelta v Marylandu. Srečanje p° teka pod pokroviteljstvom Europea Phisical Society. Lega Lombarda in Lega Nord sedaj tudi v tržaški stvarnosti »Za novo deželo Julijsko krajino od Trsta do Gorice, Pulja in Reke« »Lega Lombarda« stopa tudi na tržaško politično prizorišče. Prva njena poteza bo ljudski plebiscit za ustanovitev samostojne dežele Julijske krajine s pokrajinami Trst, Gorica, Pulj in Reka v okviru nove italijanske federativne tvorbe, sestavljene iz treh republik: na severu, v sredi in na jugu polotoka. Tržaško podružnico političnega gibanja senatorja Umberta Bossija, neke vrste mešanico nostalgije, separatizma in protislovnega federalizma z uradnim nazivom »Lega Nord-Venezia Giulia« so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili njen tržaški pobudnik Adriano Ivancich, voditelja Lige Venete Franco Rochetta in Marilena Marin ter deželni svetovalec Lege Lombarde Alessandro Patelli. Na srečanju je bilo slišati gesla, politična stališča in ocene zgodovinskih dogajanj iz tradicije izumrlega Marchesichevega indipendenstičnega gibanja, iz »zakladnice« Liste za Trst ter seveda iz besedišča novih političnih strank, ki po zgledu Lege Lombarde in Lige Venete nastajajo v severni Italiji kot gobe po dežju. Ivancich je, kot se spodobi za melonarsko miselnost dela tukajšnjega javnega mnenja, zaigral na znano struno »izgubljenih ozemelj« nekdanje Julijske krajine in seveda kritiziral Osimski sporazum, in sicer v tonih, ki spominjajo na nekdanjo hladno vojno. »Lega Nord-Venezia Giulia« se torej predstavlja kot konkurent Listi za Trst, čeprav hoče svoja stališča »olepšati« z delovno skupnostjo Alpe-Jadran in z gesli o »prebujanju narodov, ki odmevajo od Lombardije do Julijske krajine ter od Slovenije in Hrvaške do Litve in predelov ob Volgi, kjer prebiva nemško govoreče prebivalstvo«. Nova deželna enota - kot si jo zamišlja Ivancich - bi morala temeljiti na pristaniški osi Trst-Reka in stremeti po »avtonomizmu in separatizmu, ki sta sicer nasprotna pojava od nacionalizma«. Ivancich je vseskozi govoril samo o prebivalcih Julijske krajine (it. giuliani), Slovence (sicer bežno) pa sta kot sestavni del nove federalistične tvorbe omenila Rocchetta in Marinova, voditelja in ideologa Lige Venete. »To gibanje je že pred petnajstimi in več leti napovedovalo sedanje spremembe v Vzhodni Evropi, borci za svobodo in demokracijo v teh državah pa imajo marsikaj skupnega z Ligo Veneto in Lego Lombardo,« je bilo slišati na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi Mario Prata iz Pordenona, voditelj »Lega Nord-Friuli«. Rocchetta je tudi dejal, da italijanska država močno manipulira zgodovino, pri čemer je omenil znano morsko bitko pri Visu leta 1866, ko je avstrijska mornarica premagala italijansko. »Za Italijane je bil to poraz, na avstrijskih ladjah pa so se bojevali predvsem beneški mornarji, zato je bila bitka pri Visu za nas zmagovita bitka,« je še pristavil Rocchetta, ki je tudi predlagal, naj bi v skupnost Alpe-Jadran vključili tudi baltske države. Liga Veneta in Liga Lombarda sta doslej svojo mrežo razpredli v Liguriji, Piemontu, Lombardiji, Emiliji-Romagni in Venetu, sedaj pa je na vrsti tudi naša dežela, ki da »sicer že uživa delno avtonomijo, je pa še preveč odvisna od oblastniških spletk centralistične oblasti«. Na srečanju z novinarji je bilo slišati tudi nekatere pikre pripombe na račun Liste za Trst, češ da je preveč vezana na tradicionalne stranke in na »stolčke«, in na račun Furlanskega gibanja, ki je na zadnjih volitvah podpiralo Andreottija, ki da »gotovo ni politik, ki bi se zavzemal za federalizem in avtonomizem«. Lega Nord-Venezia Giulia se bo že predstavila na prihodnjih volitvah, v svojem simbolu ima tudi tržaško helebardo in leva v zastopstvu simbola mesta Reke... (st) Od petka do nedelje na Žrebčevem Zanimiv športni praznik ob 25-letnici ŠD Breg Ob letošnjem praznovanju 25-letnice ustanovitve Šp® tnega društva Breg so društvene sekcije že priredile tun1 je v posameznih športnih panogah, ki so za to organiza®^ značilne že od začetka njenega delovanja. Da bi primer sklenili jubilejno leto, pa tudi zato, da bi ob bližnjem za ga ku nove športne sezone ponudili nekaj takega, kar je dolinsko športno društvo »neobičajno«, so odborniki p°® . lili na praznik na odprtem. Na videz gre sicer samo za e izmed številnih šager, ki so vse od junija pestrile prav vS . poletni konec tedna, v bistvu pa se želi ta priložnost Pr® staviti in izkoristiti kot srečanje vseh prijateljev druš Breg in športa nasploh. Bregov športni praznik bo tokrat na prireditvenem Pr^ stom SKD Slavec, na Žrebčevem nad Ricmanji. V obi' dneh, od petka, 7. septembra, do nedelje, bosta poleg q_ čajnih šagrskih značilnosti, kot so seveda ples, kulturni sp red in bogata gastronomska ponudba, na voljo tudi d športno-rekreacijski priložnosti, ki sicer ne sodita v ob® 1 no društveno delovanje. Gre za orientacijski pohod, ki 9^ ŠD Breg prireja v sodelovanju z dolinskimi taborniki _ Modrega vala, in za balinarski turnir v sodelovanju z r jj manjsko gostilno »pri Zdenki«, kjer bo turnir v soboto ‘ ^ potekal. Orientacijski pohod je prav tako napovedan soboto: zbirališče prijavljenih skupin - pobuda je nainej/n0 na predvsem nižješolcem - bo ob 15.30 ob vhodu v Do j Glinščice, točneje ob tamkajšnji koči Premuda. Podrobn J potek pohoda je za sedaj še neodkrito presenečenje, zak čil pa se bb pozno popoldne na Žrebčevem. j Poleg tega bo športni praznik na Žrebčevem pon® tudi obilo zabave: vsak večer bo namreč na programu pleS’ za katerega bo v petek igral ansambel Happy day, v 50 ^ skupina Krt iz Kranja, v nedeljo pa ansambel Stajf®^ sedem. Po nedeljskem kulturnem programu, v k®1? r. bodo med drugim nastopili tudi kotalkarji openskega tnega društva Polet, bo na vrsti nagrajevanje zmag0 a skupin, ki se bodo udeležile balinarskega turnirja oZir orientacijskega pohoda. (daffl) Tudi zaključna prireditev je vemo izrazila dober uspeh letošnjega openskega poletnega centra Sklada Mitje Cuk^ Z lepo prireditvijo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah se je v petek popoldne zaključil letošnji poletni center Sklada Mitje Čuka, ki se ga je tokrat udeležilo več kot sto otrok pod nadzorstvom dvajsetih vzgojiteljev in spremljevalcev prizadetih otrok. Staršem so se na dvorišču predstavili z igrico, ki jo je napisala Jelka Cvelbar z naslovom »Mladi deček Esu ali Različnost«. Vsebina igre je govorila o miru, o razumevanju in prijateljstvu med otroki, ki naj bi vladalo v svetu tudi med odraslimi. Otroci so nastopali v vlogah Črncev, Indijancev, Japoncev, Kitajcev, Avstralcev, Eskimov, drugi pa so dogajanje spremljali z igranjem violine, z Orff inštrumenti pa na kon- us cu tudi s petjem lepe pesmice »Črno-beli in rjavi, rumeni, rdeči in še plavi otroci smo mi vsi«. Poletni center Sklada Mitje Čuka, ki je prav gotovo najštevilnejši slovenski center pri nas, se je začel 16. avgusta. V tem času so si otroci ogle- _ ko® dali živali na Proseku, mlako ®a s0 se tovelu, tržaški akvarij, popeljal1 ^ z barko po Tržaškem zalivu, p® arj-Opčinah v domači pekarni kruh, šali so lep barvni mural, PoS ^ s® sami za izdelavo vseh kostum°v na splošno v centru nazabava smejali, napeli in tudi naplesah-dan je od pet do $eset skavtov p jgga galo vzgojiteljicam pri voden] velikega poletnega centra, ki J® zaradi še posebno dobro uspel tudi ellje, tega, ker je bilo izredno lep0. .n pa primerno za življenje v naravi prostem, (ni) r s Na sliki (foto Križmančič) P a(jvSe petkove zaključne prireditve -spelega poletnega centra iitie Cuka na Opčinah. ,roČa' Mitje Čuka na Opčinah. ■ Tržaška občinska uprava sp ^ da so v občinskem rekreatooi vp berto Saba (Ul. Pola 24) v teKke o< vanja za plesni tečaj za °tr0 do 15. leta starosti. Od včeraj v veljavi Richettijev odlok Predstavniki Občine v javnih ustanovah Zjutraj so ga opazili ob Trbiški cesti, proti večeru pa jo je ucvrl proti meji Mladi kosmatinec si je privoščil enodnevni izlet na Globojner Včeraj je stopil v veljavo odlok žu-nr1!? ^ranca Richettija, ki določa P edstavnike Občine Trst v nekatere j aiembne javne ustanove, župan pa j* imenoval nove člane občinske HTadbene komisije. V upravni svet tu-; tl*ne ustanove je bil med drugim „ eaovan tudi republikanec Frances-, .ocovichr ki bo izvoljen za pred-Onika, izbrali pa so tudi upravitelje aboretonja za morsko biologijo v pod Križem in Mestnega na-narl 0Vnega muzeja- V komisiji, ki ; gornje poslovanje mestnih muze-i bo sedela tudi Marija Brecelj, ki le na to mesto predlagala Slovenska 0rivPnOS^' stranka pa je v upravni oor muzeja Revoltella predlagala s 5° v komisijo za Rižarno pa oili imenovani Mario Fabbro (pred- cin n ga je KD)' Elio APih (psl)’ Lu-m Ruaro (PLI), Ciro Milani (PSDI), 1 . v.lero Fragiacomo (PRI), Arturo Gana p3 ^^9 in Barbara Gruden (Zelena k a^' ^ upravnem svetu univerze s, bo Občino Trst zastopal nekdanji Pan Marcello Spaccini. so v,n,°V0 občinsko gradbeno komisijo imenovani Cesare Pellegrini Pl n Bruno Marsich (PSI), Dino Conti pbl). Paolo Zelco (PRI), Gabriella (KPn jpatnielli (MSI), Roberto Costa mot 1 ^ario Sbrizzi (v zastopstvu geo-pr rov)t William Starc (arhitekti), nco Baljis (inženirji) in Carlo Simo-Ce v ^aatopBtvu industrijskih izveden-pypV upravnem svetu Teatra stabile G V* P3 bodo mestno upravo zastopali Sal 110 Pot;,;eri in Raoul Pupo (oba KD), IPPn Nadrah (PSI), Nives Chiarini Monti (Kp?^ Mnazzi (PLI) ter Silvia ra^ ^sEovnem sporočilu občinske up-6 Piše, da je Richetti, v kolikor se je bilo mogoče, koordiniral ta imenovanja v sodelovanju s predsednikom Pokrajine Crozzolijem, predlogi, če jih lahko tako imenujemo, pa so prišli iz vrst petstrankarske večine. V nekaterih primerih so upoštevali tudi opozicijo (KPI, SSk in MSI in zelene), z izjemo Liste za Trst. V zvezi s temi imenovanji se je oglasil načelnik svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato, ki je obžaloval dejstvo, da za ta imenovanja ni poskrbel občinski svet, to dolžnost pa so večinske stranke poverile županu, čeprav so se najvažnejše odločitve rodile v tajništvih petstrankarske koalicije. Pessato je ob tem obsodil dejstvo, da bodo Občino Trst v nekaterih javnih ustanovah zastopali tudi (številni) predstavniki neofašistične stranke. Politično življenje se medtem po poletnem premoru počasi obnavlja. V Krščanski demokraciji je že v teku predkongresna razprava v pričakovanju pokrajinskega kongresa, ki bo prve dni novembra. Sedanja notranja večina, ki združuje vse struje razen levice, se pripravlja na kongresni spopad v prepričanju, da ima za seboj vsaj dve tretjini strankinega članstva. Tripani in somišljeniki še baje pripravljajo na končni politični obračun z morotejci, ki so v notranji opoziciji, zasedajo pa še vrsto vplivnih mest v javnih ustanovah. Mnogi vidni tržaški morotejci (od Colonija do Richettija in Rinaldija) so se včeraj udeležili vsedržavnega zasedanja KD v kraju Lavaro-ne pri Trentu. Tu ni manjkalo kritičnih puščic na račun Forlanija, češ da se njegova politika v marsičem podreja socialistom. Med glavnimi poročevalci na seminarju je bil tudi nekdanji tržaški poslanec Corrado Belci. Trbiški gozdni čuvaj pripravlja zračno puško z uspavalnim nabojem Pri Območju za znanstvene in tehnološke raziskave blizu Padrič so včeraj gostili posebnega gosta. Ni šlo za ministra ali uglednega znanstvenika, ampak za nadvse ljubkega medvedka, ki je bržkone prihlačal iz vremske goščave ali snežniških gozdov, si nekoliko pobližje ogledal območje T8 in ARI, se pogostil z dobrotami, ki jih lovci puščajo divjim prašičem, in se proti večeru, potem ko je za dve urici zadremal, vrnil v domovino. Žival so ob cesti 202 zagledali že zelo zgodaj zjutraj šoferji tovornjakov, ki so obvestili gozdne čuvaje. Čez nekaj ur se je nad medvedka spravila pravcata četa ljudi. Poleg gozdnih čuvajev so prišli karabinjerji, lovski čuvaji, prostovoljni lovski čuvaji in še kak radovednež. »Akcijo« je vodil tržaški biolog Franco Perco, ki je vodja Favnističnega observatorija za pokrajino Pordenon in deželni koordinator preostalih observatorijev v deželi. Proti večeru so prišli tudi gozdni čuvaji s Trbiža, ki imajo v dotaciji zračne puške z uspavalnimi naboji. Toda osnovni namen, da bi medvedka omamili, ga nekaj dni opazovali v veliki kletki pri Stivanu, kjer že imajo zaprtega medveda, ga opremili z radijskim oddajnikom in nato izpustili blizu Padrič, pa niso uspeli uresničiti, saj je mali kosmatin izginil z večernim mrakom. Zadnjič so ga videli, kako jo je ucvrl med Trebčami in Padri-čami proti Lipici. Njegovemu pohajkovanju po Globoj-nerju in bližnji soseščini so gozdni čuvaji slediti z daljnogledi. Medved je bil mlad, imel naj bi poldrugo leto, na oko naj bi tehtal od 50 do 70 kilogramov, bil je živahen in igriv. Operaterjem deželne televizijske mreže ga je uspelo ujeti v kamero, ko se je zadrževal na območju, kjer je nekoč bil Henriguezov muzej. Posnetki so bili tako privlačni in edin- Zaključni zapis o letošnjem jubilejnem Mladinskem raziskovalnem taboru Struktura repentabrske občine se iz tipično vaške postopno, vendar nezadržno spreminja v mestno ha, P^ntabrska občina je pretežno slovenska obči-Zaširi* at®r* ie zavest o narodnostni identiteti trdno jam |.aaa; kljub temu je sožitje s (priseljenimi) Itali-stfažn k- • Z zaCasnimi priseljenci, kot so finančni fenri; v.in. karabinjerji) na precej visoki stopnji, pa čen0 pZlvii° Italijani in Slovenci skoraj povsem lo-glaVn PreEivalci slovenske narodnosti govorijo v pristj.®® Pokrajinski pogovorni jezik, medtem ko je mejar]°,narečje skoraj izumrlo, vendar tudi otroci iz slovenS- zakonov govorijo pokrajinsko pogovorno SioloMt no (ni pa znano, ali hodijo tudi v slovensko n0i rnprbVBo Preb>valcev je že skoraj desetletje stal-desetlpr em lco migracijski tokovi nihajo, v zadnjem ianip f U Pa prevladujejo priselitve. Postopno opuš-živijjotr. !ci°nalnih dejavnosti, kot so kmetijstvo, dice rf6^ ® cei° kamnoseštvo je imelo vidne posle-hekdai?-i?aravno okolje, v katerem so se namesto dovi (j ■ pašnikov in njiv postopoma razrasli goz-»ekolofi?1®1.’ P9 50 tudi kali in z njimi dragocene se tudj niše«). Zaradi opuščanja teh dejavnosti so Va<t!m * tramvajsko povezavo trajal- ® ln Opčinami. Prekinitev Pteinbra nr^° vključno sobote, 8. se-t Nameriti rtV?Zno Podjetje ACT pa je .°busne oov°Skrbel0 za okrepitev av- J r»nr --UIVl CLIiLG V av- K^Opčina^r med Tr90m °ber' t^vajskt0'deluje vzpenjajoči se del ■J6® načelnPt°9e Proti Opčinam po rit®6 kabine r0t dvigalo: namesto ene 6 kabini p®.Protiuteži, ima tramvaj nt pr°gi ena aktično ‘o pomeni, da ji SBk°bel1 kontih jeklena vrv, ki je jhbima zaveb Povezana z dvema pola a*den oh rrif-®®9 vozoma. Medtem skob196®'! m tak rv .naPenja' jo podana0 .koniDn-riti-ko vleče eno tramvaj- 0r7 £omPo ri--«3 vleče eno tramvaj- Srečaf ko®Poz?cTljai° pa j° tri tram' JHe ata na vznof16, °d katerih se dve staj; lale' tretja^® yzdolž Ulice Com-ah Dri c- .ga pa „ 1 Pri Ferlugtk" Prekriža na po- Openski tramvaj opravi vsak dan 36 odhodov z Opčin in prav toliko s Trga Obedan, kar pomeni da opravi kar 72 voženj oziroma 36 povratnih voženj. Letos poleti je to zanimivo prevozno sredstvo, ki ga mora Trst v vsakem primeru ohraniti, med drugim doživelo tudi pravi boom potnikov turistov. ■ Tudi tržaška podjetja naj bi letos razstavljala na jesenskem sejmu v Zagrebu, ki bo od 17. do 23. septembra. Številna tržaška podjetja so namreč pokazala zanimanje za ta pomemben sejem, tako da tržaška Trgovinska zbornica namerava prirediti skupen nastop v sklopu italijanskega uradnega nastopa. Interesenti, ki se še niso prijavili, se morajo čim prej pozanimati pri Uradu za tujino in reklamiziranje Trgovinske zbornice. Omenjeni urad urejuje namreč zadnje detajle za tržaško prisotnost na zagrebškem sejmu, prijave pa bo sprejemal, samo dokler bodo še prosta mesta. Seminar za vzgojiteljice bo danes redno stekel Zaradi zastojev v prometu, na katere je naletel mag. Bojan Brumen s Pedagoške fakultete v Mariboru, je včeraj odpadlo predavanje za vzgojiteljice, s katerim bi se moral začeti seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Kot nam je popoldne zagotovil pedagoški svetovalec Evgen Dujc, pa se bo predavatelj udeleži današnjega študijskega srečanja za vzgojiteljice, ki se bo začelo ob 8. uri v prostorih pedagoškega liceja Slomšek. Dr. Brumen bo spregovoril o novih vidikih predšolske vzgoje, na isto temo pa bo sledilo bolj praktično predavanje z videoposnetki eksperimenta v vrtcih, za katerega bosta poskrbeli prof. Zmaga Glogovec in prof. Blaža Stoilovski. Koordinatorka seminarja za vzgojteljice je mag. Lucija Cok s koprske Pedagoške akademije. Jutri, 5. septembra, pa se bo začel ciklus, namenjen izpopolnjevanju učiteljev osnovnih šol. Za državljane iz Tunizije, Maroka, Mavretanije in Turčije Obvezni so vstopni vizumi Včeraj je začel veljati odlok, po katerem morajo državljani iz Tunizije, Maroka, Mavretanije in Turčije imeti vizum za vstop v Italijo. Tržaška kvestura pri tem obvešča, da se je njen Urad za tujce že opremil z vsemi pripomočki, ki so potrebni za izdajanje teh dovoljenj. Prvi, ki bodo predvidoma prosili za vizume, bodo turški šoferji, ki peljejo s tovornjaki skozi mejni prehod pri Fernetiči. Promet na tem mejnem prehodu je izredno gost, saj po podatkih kvesture pelje čez njega pet tisoč turških tovornjakov na leto. Mejni prehod pri Fernetičih je sploh postal obmejno središče, skozi katerega se pretaka trgovski tok, ki iz držav članic EGS vodi proti balkanskim in bližnjevzhodnim državam ter obratno. Zato ni čudno, da so pri Fernetičih našteli v zadnjih 4 letih več kot 800 tisoč italijanskih in tujih tovornjakov. stveni, da jih je oddajala tudi vsedržavna mreža RAL Kot nam je povedal član tržaškega favnističnega observatorija in izkušen lovec Karlo Furlan, je v Sloveniji okrog 300 medvedov. V glavnem živijo v snežniških gozdovih, na Vremščici in na nanoški planoti in prav nič čudnega ni, da se v iskanju hrane oddaljijo tudi za deset in več kilometrov od svojega brloga, kot to dobro vedo v Brkinih, pa tudi blizu Kozine. Za Trst ni medvedova prisotnost posebna novost. Leta 1965 so ga zapazili pod Kokošjo, dve leti pozneje je nekega medveda prijelo, da si je privoščil kopanje v miljskem zalivu in je prav zaradi tega nato poginil, pred desetimi leti pa se je pojavil celo v Ulici Commerciale, od koder je zbežal proti Opčinam in se nato izgubil v goščavi. t Dne 3. 9. 1990 nas je zapustila naša draga Stanislava Puntar Pogreb bo v četrtek, 6. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev. Vsi njeni Prosek, 4. septembra 1990 4. 9. 1989 4. 9. 1990 Minilo je leto, odkar si odšel od nas, dragi oče Silvester Berdon Z žalostnim srcem in vso ljubeznijo se te spominjajo hčeri Nadja in Nevija z družinama ter sestra in brat. Ricmanje, 4. septembra 1990 t V 93. letu starosti je mirno zaspala v Gospodu naša draga Helena Steghel vd. Folchi Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalujoča hči Anamarija z možem Pavlom ter ljubljeni vnuki Marija, Barbara in Robert z družino. Milje, Opčine, Pivka, Perth, 4. septembra 1990 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama in nona Vittoria Tavčar vd. Milknvič (Dora) Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gro-pajsko cerkev. Žalujoči sin Franko, hčere Vera, Danica in Maria z družinami in ostalo sorodstvo. Gropada, Log, Domjo, 4. septembra 1990 Zadnji pozdrav naši dragi preljub-ijeni noni vsi njeni vnuki in pravnuki Sekcija PSI Dolina izreka iskreno sožalje Klavdiji Lepore - Bandi in sorodnikom ob težki izgubi dragega očeta. Na Krmenki se je zaključil Naš praznik dolinske SSk Na Krmenki se Je sinoči končal tridnevni Naš praznik, ki ga Je priredila dolinska sekcija Slovenske skupnosti. Potekel je v znamenju družabnosti in zabave, v nedeljo pa je na prazniku govoril pokrajinski tajnik stranke Miro Opelt. Natopila je tudi godba na pihala iz Nabrežine, zvečer pa je - tako kot sinoči - za razvedrilo in ples {kot vidimo na posnetku M. Magajne) skrbel zabavnoglasbeni ansambel Krt iz Kranja. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik {1200 ur) 2. za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - (1200 ur) 3. za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur) 4. za bančno tehniko (30 ur) 5. za psihologijo prodaje in marketinga (50 ur) 6. za upravljanje podjetij (60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola 7. za strojepisje (150 ur) 8. srbohrvaščine (120 ur) 9. za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur) 10. za programiranje na personal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola 11. za osnovno informatiko in MS-DOS (60 ur) 12. Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur) 13. za uporabo programa Data base (60 ur) 14. za animatorje na socialno-kulfumem področju (60 ur) 15. za upravljanje kmetij namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur) 16. za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra 1.1. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. št. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 362941. gledališča razne prireditve GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 11.30 bodo v Mali dvorani gledališča Verdi na tiskovni konferenci predstavili program za sezono 1990/91. razstave V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00- 22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00- 20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00- 19.00. V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike bo do 8: t. m._na ogled razstava slikarja Silvia PEČARIČA, Na sedežih letoviščarskih ustanov v Miljah in v Sesljanu bosta do 15. t. m. odprti razstavi grafik Alpe-Jadran. Razstavljali bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski umetniki. Urnik: od 9. do 13. ure - ob sobotah in praznikih zaprto. koncerti Miramarski park Glasbeni sprehodi V soboto, 8. t. m., ob 15.30 bo na sporedu tretjiGlasbeni sprehod z orkestrom Opera giocosa, ki ga vodi Severino Zan-nerini. Zadnji »sprehod« bo v nedeljo, 9. septembra. Glasbeni september V četrtek, 6. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili koncert violinista Črtomira Šiškoviča. Na sporedu bodo skladbe Bacha, Sofianopula in Merkujeva »Citira«. kino ARISTON - 20.45 Camiile Claudel, r. Bruno Nuytten, i. Isabelle Adjani, Ge-rard Depardieu. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Joe confro il vulcano, r. John Patrick Shanley. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.15 House Party, r. Reginald Hudiin. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Link, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Pierino torna a scuola, i. Alvaro Vitali. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Su i mar-ciapiedi di New York, porn., □□ NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 La legge del desiderio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 18.30, 22.15 Duro da uccidere, i. Števen Seagal. MIGNON - 17.00, 22.15 Fronti a tutto. LJUDSKI VRT - 21.15 Non siamo angeli. EDEN - 15.30, 22.00 Iniziazzioni al col-leggio femminile, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley. LUMIERE - 18.00, 22.15 II sole anche di notte, r. Paolo in Vittorio Taviani. ALCIONE - 17.30, 22.10 Paganini, r. Klaus Kinski. RADIO - 15.30, 21.30 Un pieno d'amore, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ ŠD Polet priredi v soboto, 8., in nedeljo, 9. septembra, ob 20. uri na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, ko-talkarsko revijo OD MISSISSIPPIJA DO DONAVE po operetnih melodijah. KD Kraški dom vabi v četrtek, 6. septembra, na OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DOMAČINA MILANA BIZJAKA. Kulturni večer bo v pokrajinskem muzeju- v Repnu s pričetkom ob 20.30. Sodeluje MePZ Primorsko iz Mačkolj. Razstavljalca bo predstavil Sergij Cesar. ŠZ Sloga - planinski odsek vabi v nedeljo, 9. septembra, ob 60-letnici usmrtitve štirih junakov, na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI 1990. Zbirališče ob 9.30 pri spomeniku padlih v NOB v Bazovici, odhod ob 10.15. Vabljeni vsi planinci in športniki. KD Kolonkovec - Ženjan 46 vas vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. t. m. na TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. V nedeljo popoldne bo sledila razstava domače solate in občinstvo bo volilo najlepši pridelek. Ob večernih urah nagrajevanje najlepše solate. V soboto in nedeljo vas bo zabaval Kraški trio. razna obvestila Dekliški zbor Vesna obvešča, da se bodo redne pevske vaje pričele danes, 4. septembra, ob 20.30 v Domu A. Sirka. Vabljene tudi nove pevke. MePZ Primorec-Tabor vabi vse, ki jim ugaja petje in dobra družba na prvo srečanje danes, 4. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dobrodošli predvsem novi člani, s katerimi bi se radi seznanili tudi v četrtek, 6., v petek, 7., v ponedeljek, 10., ali v torek, 11. septembra, ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah. MePZ Rdeča zvezda - Salež vabi. pevce in pevke na prvo srečanje, ki bo danes, 4. septembra, ob 21. uri v občinski knjižnici v Saležu. Dobrodošli tudi novi člani. SKD Barkovlje javlja, da bo redna seja glaviiega odbora v četrtek, 6. septembra, ob 20.30. izleti Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet na Brione in Labin 19. septembra. Vpisovanje bo 7. septembra ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan prireja takoj po jesenskih izpitih in pred začetkom šolskega leta tridnevni izlet v Kamniške Alpe po Slovenski transverzali. Program, pojasnila in vpisovanje je v tajništvu šole še danes, 4. septembra (tel. 568233). Na izlet v Caorle in bližnje lagune, ki ga priredi KD Primorsko iz Mačkolj dne 9. septembra bosta odpotovala dva avtobusa. Prostih je še nekaj mest, zato naj se vsak, ki bi se nam želel pridružiti, čim-prej javi pri Danici Smotlak, tel. št. 232114. SKD Vigred prireja 16. t. m. izlet v Bohinj na Kravski bal. Za vpisovanje tel. od 19. do 21. ure na št. 200150 - Franka Škrk ali Armita Kante na št. 201102 najkasneje do 12. septembra. včeraj - danes Danes, TOREK, 4. septembra 1990 ROZALIJA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.11 - Luna vzide ob 19.10 in zatone ob 5.36. Jutri, SREDA, 5. septembra 1990 LOVRENC PLIMOVANJE DANES: ob 3.51 najnižja -56 cm, ob 10.17 najvišja 50 cm, ob 16.16 najnižja -36 cm, ob 22.05 najvišja 43 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb pada, veter 10 km na uro severožahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Massimiliano Casadi-dio, Piero Forti, Erič Coppola, Barbara Florian, Manuel Bellavia, Alessandra Vecchiet, Vincenzo Morano, Michele Bronda, Marco Fiorentale, Matteo Simone, Davide Zigante. UMRLI SO: 80-letna Gaspara Tokich, 75-letni Luigi Canciani, 70-letni Aldo Ter-pin, 91-letna Amelia Muhler, 68-letni Gi-orgio Anastasio, 81-letni Bruno Cesar, 62-letni Nereo Piccinino, 50-letni Franco Canziani, 83-letna Ermenegilda Stocovich, 92-letna Elena Steghel, 90-letni Guglielmo Parenzan, 86-letni Ernesto Cremonini, 78-letni Ruwin Matys Ancer, 83-letna Maria Suffich, 79-letni Vito Miot, 81-letna Rosa-lia Bellich, 88-letna Gisella Decleva, 93-letna Pia Brovedani, 76-letna Ernesta Vis-covich, 44-letni Amsale Worku. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). . ", BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulfa 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (te. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. __________mali oglasi_________________ OSMICO je odprl Jožko Colja, Samator-ca 21. PRODAM vespo 125, letnik '64, brez evidenčne tablice ter čelado št. 59 za 35.000 lir. Tel. 229246. PRODAM golf GLS, letnik '80, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 823405 po 20. uri. PRODAM kad za 8 hi in plastični sod za 3 hi. Tel. 327143. PRODAM zazidljivo parcelo, 1.200 kv. m na Vrhu. Tel. od 11. do' 14. ure na št. (0481) 489530. PRODAM majhen mlin za grozdje. Tel. (0481) 882397. PRODAM suzuki SS 413 - 1300, letnik '87, s premično streho, za poljske poti in s številnimi priključki. Tel. (0481) 779331. RENAULT super 5, letnik '86, v zelo dobrem stanju prodam. Tel. 421508. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806. MEHANIČNA DELAVNICA GUŠTIN na Opčinah išče resno uradnico za vodenje knjigovodstva, poldnevna zaposlitev. Tel. 214522. SLUŽBO DOBI ob odprtju novega hotela Emona v Rimu sobarica z izkušnjami na podobnem delovnem mestu, stanovanje zagotovljeno. Morebitne ponudbe pošljite na naslov: Hotel Emona, Ul. Statilia 23 - 00185 Rim ali Palače Hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. RESTAVRACIJA zaposli mlado natakarico/ja. Tel. (040) 201112 ali 200933. IZKUŠENO PRODAJALKO išče pomembno trgovsko podjetje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka '. SLAŠČIČARNA rabi vajenko in pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055. TRGOVINA s keramiko išče uradnika/prodajalca po možnosti z delovno izkušnjo. Tel. v uradnih urah na št. 200371. MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, da se na revijo lahko naročite v Tržaški knjigarni z naročilnicami in nakazilom na tujski račun št. 65/21363 pri Tržaški kreditni banki. Letna naročnina znaša 20.000 lir + 4.000 lir za poštne stroške. Na revijo se lahko naročite neposredno pri izdajatelju: Mladje, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec. TRGOVSKO PODJETJE zaposli fanta z opravljenim vojaškim rokom, prakso v zunanji trgovini in z znanjem angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Trgovsko podjetje". IŠČEMO kuharico. Tel. 226112. IŠČEM knjige za prvi razred učiteljišča A. M. Slomšek. Tel. na št. 232558 v jutranjih urah. IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 327240. IŠČEM knjige za prvi razred (angleščina) za znanstveni licej F. Prešeren. Tel. 53032. IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja France Prešeren. Tel. na št. 823106 v večernih urah. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica, štirikrat tedensko. Tel. (003866) 81371. GOSTILNA v Sovodnjah išče natakarico in kuharico. Tel. (0481) 882017. KUPIM trisobno stanovanje na Opčinah. Tel. 393624. Ob rojstvu DANJELA upravitelji in nameščenci posojilnice v Nabrežini čestitajo srečnima staršema, malemu Danjelu pa želijo v življenju vso srečo. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, 4. t. m. odprta s sledečim urnikom: torek, sreda, četrtek in petek: od 8. do 13. ter od 14. do 19. ure sobota: od 9. do 13. ure. _________šolske vesti _ Glasbena matica obvešča, da je vpis0' vanje novih gojencev za šolsko let° 1990/91 od 3. do vključno 7. septembra na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R' Manna 29, od 8. do 12. ure. 7. avgusta je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjm srednjih šolah. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/8° in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s pred' pisano diplomo in ki imajo habilitacij0 za poučevanje oziroma usposobljenostjo diplomo. Rok za vlaganje prošenj zapad6 jutri, 5. septembra. Vse informacije m obrazce nudi Sindikat slovenske šole, Ui-Carducci 8, II. nad., tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od H- 00 12. ure. prispevki V spomin na moža in očeta Draga Oto darujeta žena Livija in sin Marko 200.000 lir za ŠD Breg in 100.000 lir za KD France Prešeren. Namesto cvetja na grob Draga Ote darujeta Simplizia in Franka z družino 50.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina dragega Marka darujeta Stanko in Milena 100.000 lir'za sekcijo VZPI-ANPI Križ. Ob 1. obletnici smrti Silvestra Berdona daruje Gracijela Vorus 50.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Rafaela Grgiča darujeta Karlo in Lidija (Nendetovi) 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na sveži grob Cveta Hrovatina darujeta Guido in Frančiška Vremec 25.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Cvetota darujejo Ciano, Felice, Pepi, Nino in Edi 70.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Pepija Guština darujeta Gianna in Anica Carli 50.000 lir za KD Rdeča zvezda in 50.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Cveta Hrovatina darujeta Boža in Pepi Čuk 30.000 lir za MPZ Tabor. Namesto cvetja na grob pok. Silvana Scroccara daruje družina Čufar - Mesarjevi 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina Cveta Hrovatina in Rafaela Grgiča darujeta Seraf in Lucija 50.000 lir za Sklad Mtija Čuk in 50.000 lir za Glasbeno matico Trst. V spomin na dragega Pepija Ferlugo daruje družina Kalin 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Cveta Hrovatina in Pepija Ferluge darujeta Slavko in Marija Sosič 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Edkota daruje N. N. 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za ŠD Polet. V spomin na prijatelja Ketija darujeta Ladi in Bojana 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Cveta Hrovatina darujeta Ladi in Bojana 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Markota Tenceja - Ketija daruje družina Vladimir Tence 20.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na prijatelja in tovariša Markota Tenceja daruje Srečko Colja 20.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Dragota Oto daruje Danilo Starec z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bo-Ijuncu. V spomin na Francija Ukmarja daruje sestrična Nina z družino 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Draga Oto darujeta Laura in Klavdij Kofol 20.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Draga Oto daruje družina Gerdol (Krmenka) 20.000 lir za KD France Prešeren. . * V * * * * v spomin na pok. gospo Štefanijo Žvab darujejo prijateljice hčere Vide 70.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja V spomin na Ketija Tenceja darujeta Ančko in Luciana 20.000 lir za sekcij0 VZPI-ANPI iz Križa. V spomin na Anno Primosi daruje družina 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Anno Primosi daruje]0 tete in strici 100.000 lir za Sklad MitJa Čuk, 50.000 lir za Center za rakasta obolenja in 50.000 lir za Zavod Rittmeyer. V spomin na Anno Primosi daruje Pie' rino Petaros 50.000 lir za Sklad Mit|a Čuk. V spomin na Anno Primosi darujete mama in oče 50.000 lir za cerkev sv. M3" rije Magdalene - Ul. Pagano. V spomin na Franca Lipovca darujete Anica in Drago Štoka 30.000 lir za SU Primorje. V spomin na pok. Slavka Guština darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 Ur za ŠD Primorje. V spomin na Cveta Hrovatina daruje družina Štoka 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. PepO3 Ferluge darujeta Marija in Ada Markon 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Franca Ukmarja daruj6 Marija Vettorato 20.000 lir za Sklad Mi" ja Čuk. V spomin na Franca Ukmarja daruj Emil Ferfoglia 20.000 lir za Sklad MUJa Čuk. ,e V spomin na Franca Ukmarja daruj družina Nabergoj 30.000 lir za Sklad Mi" ja Čuk. V počastitev spomina na drage P0*,0 r ne darujeta Amalia in Mirko Kjude 30.000 lir za Skupnost družina Opčinež ^ V spomin na pok. ženo Stano daruj , Stane Malalan 40,000 lir za UNICEF.. V spomin na Cveta Hrovatina darujet Angelca in Zvonko MalalSn 50.000 Ur z“ obnovo osrednjega spomenika padliin NOB na Opčinah. . -0 ' V spomin na Franca Ukmarja daruje) Zorka in Berto Bogateč 15.000 Ur ter dr žina Cipollino 30.000 lir za Godben društvo Prosek. , Namesto cvetja na grob Anne Prih10 daruje sošolka Martina Centazzo 20.0 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zdenkinega očeta Cve Hrovatina darujeta Elena in Erika 20.0 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. ^ V spomin na prijateljico Ančko daruj Erika Veglia 50.000 lir za odkup sede Sklada Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Cveta Hr°v tina daruje Silvo Malalan z druž10 10.000 lir za odkup sedeža Sklada MuJ Čuk. Ob očetovi obletnici smrti daruje dru žina Cvelbar 30.000 lir za odkup sede Sklada Mitja Čuk. a. Namesto cvetja na grob Cveta Hr°v tina daruje družina Cvelbar_ 20.000 Ur odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. V spomin na pok. Pepija Ferlugo d31^1 jeta Nada in Karlo Ferluga 10.000 Ur 2 Društvo slovenskih upokojencev. ^ V isti namen daruje Ivanka Andolse 20.000 lir za Društvo slovenskih upok jencev. ' s.rl. DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE menjalnica 3 9^99^J TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN ba$5°tl 7,70° 885.-Č 103,5°° 188-^ Ameriški dolar 1177,— 1150.— Japonski jen 8,193 Nemška marka 743,830 732,— Švicarski frank 894,340 Francoski frank 221,770 217,500 Avstrijski šiling 103,726 Holandski florint ... 660,270 650,— Norveška krona 192,650 Belgijski frank 36,224 35.— Švedska krona 202,900 Funt šterling .. 2208,— 2170,— Portugalski eskudo . 8,427 \\^ Irski šterling .. 1996,800 1960,— Španska peseta 11,921 880-^ 100.^ Danska krona . 194,370 190,— Avstralski dolar 959,700 Grška drahma . 7,533 7,— Jugoslov. dinar — Kanadski dolar 1021,400 970.— ECU 1539,50 »Intimni« koncert za zaključek poletne sezone v lignanski Areni Postavni Wakeman navdušil LIGNANO — Rick Wakeman je še enkrat potrdil, da je pravi mojster ig-j^ttja na elektronske klaviature. V soboto zvečer je namreč v areni Alpe Adria v Lignanu dokazal vso svojo iz-f9zno moč in prefinjeno klavirsko teh-Jbko, skratka vse, česar je res sposo-ben. Hvaležna, čeprav maloštevilna Publika - koncert so zaradi popoldan-skega neurja pričeli s poldrugo uro ''■arnude in je najverjetneje prav to ^zlog, da se je v areni zbralo borih 400 oseb - je pazljivo sledila nastopu ^Metnega angleškega glasbenika, ki igral pozno v noč, skoraj dve uri in P°l. Resnici na ljubo moramo poveda-h, da je Wakemanova glasba nekoliko svojevrstna, vendar zato še privlačnej-s®- Sinkopirani ritmi in melodični stavki, večkrat gre za prave klasične kladbe, znajo v poslušalcu namreč Ustvariti izjemno čutne trenutke, ki se kmalu zatem prepletajo z agresivnejšo h odločno živo glasbo. Gre vsekakor 2a zahtevnejšo, kvalitetno in morda težje dojemljivo glasbo. Najbrž prav zato svetlolasi postavni skladatelj in izvajalec ne žanje povsod vsaj številčno takih uspehov, kot sta jih, denimo, deležna Vasco Rossi ali Eros Ramaz-zotti. Wakemanu se pozna, da je v mladih letih študiral klavir na londonskem Royal Collegeu of Musič. Študij glasbe je sicer kasneje opustil, saj so mu nastopi v številnih londonskih pubih bili bolj pri srcu. S svojega polkrožnega »obzidja«, ki ga je sestavljalo devet ustrezno glasbeno obarvanih elektronskih klaviatur, je Wakeman v soboto podal le nekaj drobcev svojih pestrih glasbenih stvaritev. Skladbi, kot sta, recimo, The six wives of Henry Vlil iz leta 1973 ali Joumey to the centre of the earth iz leta 1974, sta publiko neizmerno navdušili, saj ju je podal na res prepričljiv način. Priznanemu angleškemu glasbeniku so v soboto odločilno priskočili na po- moč člani skupine English rock. David Paton (kitara bas), Tony Fernandez (bobni) ter Ashley Holt (glas in tolkala) so bili dobri partnerji, na višini samega Wakemana. Med koncertom smo lahko prisluhnili navdušujočemu asolu bobnarja Fernandeza, ki je sicer že stari Wakemanov sodelavec, pa tudi basovskim vragolijam kitarista Patona. O Holtu bi radi povedali, da je poleg elektronskih tolkal izjemno podal pete vložke predstavljenih skladb. VVakemanov »klasični pop« bo prav gotovo še naprej kljuboval vsem novejšim in komercialnim glasbenim smernicam, saj je z novim koncertom dokazal, da je ta glasba še polna neuničljivih, zanimivih občutkov. Koncertni večer v Lignanu je bil prva etapa dolge turneje, ki se bo 20. t. m. zaključila v Milanu, nakar se bo angleški glasbenik podal po Franciji in Veliki Britaniji. Sobotni večer je bil nekakšna absolutna premiera, saj je bil to njegov prvi samostojni italijanski nastop. Lani je namreč gostoval v naši državi z nekdanjimi soustvarjalci legendarne skupine Ves. Postavni angleški glasbenik je do danes prodal preko 60 tisoč LP plošč. Pred nedavnim je posnel novo ploščo, ki nosi naslov Zodiaque. Najzvestejše ljubitelje Wakemanovih del pa bodo v naslednjih mesecih razveselile kar tri nove plošče: poleg LP Afričan Bach in nove izvedbe Potovanja v središče zemlje bo na tržišču na razpolago še plošča nove Wakemanove turneje, kateremu uvodnemu nastopu smo tudi mi v soboto z užitkom sledili. S tem koncertom se je med drugim zaključila letošnja poletna glasbena ponudba v lignanski areni, kjer je uspelo prirediteljem, skupini DD Orga-nizzazioni, ki jo uspešno vodi Dario Diviacchi, ponesti na oder več. priznanih imen svetovne in domače glasbe-ne scene. (mar) Na sliki: Rick Wakeman med sobotnim nastopom v areni Alpe Adria v Lignanu Pet favoritov za nagrado Campiello Osrednji dogodek je v teh dneh v Benetkah prav gotovo filmski festival, precej zanimanja pa vlada tudi za literarno nagrado Campiello, ki jo bodo osemindvajsetič po vrsti podelili na dvorišču Doževe plače v soboto, 8. septembra. Komisija, ki se je doslej sestala dvakrat (maja v kraju Pieve di Cadore, mesec kasneje pa v Vicenzi), je seveda nakazala svoje smernice, skupina 30 bralcev, ki sestavlja tako imenovano »ljudsko komisijo«, pa se seveda lahko požvižga na to mnenje in mimo vseh napovedi spremeni izid. Trenutno so vse napovedi usmerjene v roman Dacie Maraini La Junga vita di Marianna Ucria (Rizzoli), ki je najbolj navdušil pisatelje in kritike. To pa še ne pomeni, da bo pisateljica tudi prejela nagrado, ker so prav na tem beneškem tekmovanju presenečenja zelo pogosta. Zato imajo ta trenutek vsaj še štirje pisatelji iste-možnosti kot Marainijeva: Carlo della Corte s svojo knjigo II diavolo suppongo (Marsilio), Nino Majellaro iz Lombar-die z Uisola delle comete (Camunia), Genovčan Sebastiano Vassalli z La chimera (Einaudi) in Milančan Miche-le Mari z /o venia pien d angoscia a rimirarti (Longanesi). Carlo della Corte se je uvrstil med finaliste za nagrade Campiello že leta 1977 z nekim drugim romanom. Sebastiano Vassalli je za svojo Chimero že prejel nagrado Strega, sicer sta pred njim že prejela po dve nagradi Giuseppe Berto (ki je leta 1960 prejel nagradi Viareggio in Campiello s knjigo II male oscuro) in Rosetta Loy, ki je bila deležna istih nagrad za delo Le strade di polvere leta 1988. Seveda ima vsako delo več odlik. Nekateri se tako navdušujejo nad zgodovinskim romanom Micheleja Marija, ki je zanimiv predvsem stilsko, saj spominja na prozo iz 17. stoletja in je kot vaja v slogu nadvse prepričljiv ponaredek. Drugi bi bili pripravljeni staviti na Vassallijevo zgodbo o dekletu, ki so jo zažgali na grmadi leta 1610. Zadnjo besedo pa bodo vseeno imeli bralci, ko bodo v soboto javno pregledovali njihove glasovnice. Henry and June pod drobnogledom filmskih cenzorjev Danes se na beneškem Lidu z gala predstavo, a brez običajnega blišča začenja 47. filmski festival. Prva filma na sporedu bosta LAfricaine režiserke Margarethe Von Trotta in Dick Tracy s slavnim Warrenom Beattyjem. Seveda so novinarji dospeli v Benetke že včeraj in so si marsikateri film ogledali že prej. Ker pa noben festival - in pravzaprav nobena prireditev tako v Italiji kot po svetu - ne more biti brez polemik, se tudi ob letošnjem festivalu v Benetkah plete nekaj večjih in manjših polemik. Trenutno je v žarišču pozornosti film Henry and June ameriškega režiserja Philipa Kaufmana. Pravzaprav bi morali reči, da je pod drobnogledom, ker filmu ta trenutek grozijo cenzorske škarje. Film Henry and June pripoveduje o prijateljskem razmerju med Henryjem Millerjem, njegovo ženo June in pesnico Anais Nin. Ameriško združenje producentov je film označilo z »X«, kar pomeni, da spada v kategorijo pornografskih filmov. Da bi prešel v kategorijo »R« in torej filmov, ki niso prepovedani mladim pod 18. letom starosti, bo moral prenesti nekaj rezov. Cenzorje so še posebno razburile scene, ki prikazujejo lezbično Ijube-.zen, in scena, v kateri se pojavlja kartica s sliko objema med japonsko žensko in hobotnico. Film Henry and June bi morali predstaviti v Benetkah 15. septembra ali na dan samega zaključka festivala. Grožnja cenzure je kar precej razburila režiserja Philipa Kaufama. Povsem miren pa je direktor festivala Guglielmo Biraghi. Po Biraghijevem mnenju so Ameri-kanci res nekoliko preveč puritansko usmerjeni in včasih prav radi pretiravajo. »Film je izredno čuten, ker pa je tudi visoko umetniški, ne moremo govoriti o pornografiji,« je še dodal. »Film bi sprejel v vsakem primeru, čeprav bi ga cenzurirali ali rezali. V Benetkah smo vsekakor izven cenzure, saj so vsi filmi prepovedani mladini pod 18. letom.« RAI 1 ® 00 Risanke: Tao Tao a30 Nad.: Santa Barbara i0-l5 Film: Fermi tutti arrivo io (kom., It. 1953, r. Ser-. gio Grieco) '■55 Vreme, vesti, risanke •‘•20 Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.45 Fuo- j3 30 Dnevnik - tri minute 4.00 Variete: Ciao fortuna A15 Film: La donna del de-stino (kom., ZDA 1957, r. Vincente Minelli, i. Gregory Pečk) b l5 Mladinska oddaja: As- pettando Big! Nadaljevanka: Dongio-vanni in Sicilia (1. del) Dokumentarec: Atlante Nad.: Santa Barbara Almanah in dnevnik Dokumentarec: Quark -Odkritja na planetu Zemlja Film: L unico gioco in citta (dram., ZDA 1970, r. George Stevens, i. Liz Taylor, Warren Beatty), ir, vmes (22.30) dnevnik 24 n v Benetkah ■OO Dnevnik in vreme '13 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^.SO }7.55 18-45 19.40 20.40 21.30 tr CANALE 5 Nanizanke: Simon Tem-Plar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un dottore ji „ Per tutti 9 Aktualno: Forum - La ji. rirota della sfortuna b Kviz: O.K. II prezzo č 12 4s giusto 5 Superclassifica Show 13 4c Story b Fiijn- Desiderio nel sole (dram., ZDA 1961, r. Gor-don Douglas, -i. Angie IS.sn P,ickinson) Nanizanki: Dalle nove a|le cingue, 16.20 Man-hix - u cliente ha diritto I7.2n ad una sola morte 17.55 mV*Z: Doppio slalom Nanizanki: Mai dire si, 18.55 Top Secret - Una 19,5q Partita pericolosa 20.3q pV'Z: Quel motivetto... 1’drn: Gioco senza fine (krim., VB-It. 1988, r. Bryan Foj-bgs j Albert ihney, Kristin Scott ŠS^SarliesAngels ariete: Maurizio Co- 1.25 p^nzoShow Um: La grande caccia 'Pust., r. Don Hutton) ^ RAI 2 9.00 Nanizanki: Lassie, 10.25 La mia terra tra i bo-schi, vmes risanke in dokumentarca 11.10 Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.35 Nan.: Mr. Belvedere 17.00 Film: LTnafferrabile (pust., ZDA 1976, r. Edvin Marin) 18.30 Večerne športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Navigator (fant., ZDA 1986, r. Randall Kleiser, i. Joey Cramer, Veronica Cartvright) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Aktualno: Benetke 90 23.00 TV film: Stelle in fiam-me (dok.) 24.00 Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: E' piu facile che un cammello... (kom., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Jean Gabin) RETC4 8.20 Nanizanka: Bonanza 9.20 Film: Fra' Diavolo (pust., It. 1941, r. Luigi Zampa, i. Laura Nucci) 11.00 Nadaljevanki: Aspettaij-do il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant -Rotative dietro le sbarre 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 15.35 Nanizanka: Falcon Crest - Il verdetto 16.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini 18.30 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.:Febbre d'amore 20.30 Aktualno: Ciak a Vene-zia 20.40 Film: Un marito per Cin-zia (kom., ZDA 1958, r. Melville Shavelson, i. Cary Grant, Sophia Loren) 23.00 Aktualno: Il tramonto della stella rossa 0.35 Film: L'anno scorso a Marienbad (dram., Fr. 1961, r. Alain Resnais, i. Delphine Seyrig) ^ RAI 3 [ 11.25 Atletika 11.45 Film: I figli non si ven-dono (dram., It. 1952, r. Mario Bonnard) 13.25 Opera v salonu 14.00 Deželne vesti 14.10 Dok.: Gli uccelli goone delle isole Midway 15.05 Nan.: Vita col nonno 15.55 Drobci 16.40 Film: I giocatori di scac-chi (dram., Indija 1978, r. Satyajit Ray, i. Richard Atenborough, Sanjeev Kumar) 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Aktualnosti: Bambiri-chinate 20.30 Nanizanka: I Professio-nals - Lepurazione del C 15 21.20 Film: Io sono Valdez (vestern, ZDA 1971, r. Edvin Sherin, i. Burt Lancaster, Susan Clark), vmes (22.05) večerni dnevnik 22.55 Nanizanka: Il nero e il giallo 23.50 Aktualno: Blob v Benetkah, vmes (24.00) nočni dnevnik ITAUA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Ad-dams - La camera di Ofe-lia 12.30 Tenis - turnir US Open (izNev Yorka) 13.30 Nanizanke: Apparta-mento in tre - Amicizia alle corde, 14.00 Starsky & Hutch - La trappola, 15.05 Giorni d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Festivalbar'90 22.30 Nogomet - tekma za it. pokal: Bari-Messina 0.35 Nanizanki: Sulle strade della California, 1.35 Benson P fr- Tv Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: Portreti znanstvenikov - Isaac Nevton 10.00 Mozaik. Dok.: Boj za obstanek, 10.35 Sedma steza, 10.45 Osmi dan 15.05 Žarišče (pon.) 15.35 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Šolska TV (pon.), 17.30 dok. Boj za obstanek (pon.) 18.00 Spored za otroke in mlade: Zlata ptica -Gosposka in poljska miš, 18.05 Ovčarska pesem, 18.15 Žugo in njegova senca 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Musič Hall (zadnji del) 21.05 Glasbena oddaja: Splitski biseri 1980-1990 21.50 Dnevnik in vreme 22.15 Nočni program Sova, vmes nanizanki Deka-meron in Srce mesta 0.05 Video strani |~^P| TV Koper______________ 13.45 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-vu (šestnajstine finala) 16.45 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-wu (osmine finala, prenos) 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-vu (prenos) 22.00 TVD Novice 22.15 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-wu (prenos) [~ ff' TV Slovenija 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Mednarodni folklorni festival - Folk Art 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: filma Intimni portret Elizabeth Taylor (dok., ZDA 1975) in Nočno opazovanje (krim., VB 1973, r. Brian G. Hutton, i. Elizabeth Taylor) ODEON_________________ 9.00 Nanizanke 12.30 Filmi in risanke 15.00 Nan.: Captain Power 15.30 Film: Le sei mogli di Bar-bablu (kom., It. 1950, r. Carlo L. Bragaglia) 17.00 Nanizanki: Gli inafferra-bili, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Morte in Vaticano (dram., It. 1982, r. Marcel-lo Aliprandi, i. Terence Stamp) 22.30 Film: Delta Force Com-mando (pust., ZDA 1987, r. Frank Valenti) 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC___________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Mago Merilno 13.00 Šport in dnevnik 13.45 TV film: Ai confini delle tenebre (2. del) 15.00 Film: Il cielo e affollato (dram., ZDA 1960, r. Joseph Pevney) 17.00 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni partico-lari, genio, 19.00 Petro-celli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Sette giorni a mag- gio (dram., ZDA 1964, r. John Frankenheimer, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas) 22.40 Rubrika o motorjih 23.10 Vesti in šport 24.00 Film: Lo strangolatore della notte (srh., ZDA 1972, r. Dan Curtis) TELBFRIULI____________ 11.00 Dok.: Italia viva 11.30 Nad.: Vite rubate (pon.) 12.30 Rubrika 13.00 Nan.: Albero delle mele 13.30 Film: Bullet proiettile (pust., i. J. Fomato) 15.30 Nan.: Albero delle mele 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Nanizanka: Si e giovani solo due volte 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia destate 20.30 Nanizanki: Hawkins, 21.30 Julia 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: Navy, 24.00 Si 6 giovani solo due volte 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V družini (Hector Malot, dram. Marjana Prepeluh, 1. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Bfeatlesov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.25 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Ever-greeni; 19120 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje,- 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.39 Intermezzo; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper-, 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. Prazničen zaključek folklornega festivala kljub nadležnemu nalivu med parado po mestu Srbska folklorna skupina Obuča iz Beograda je osvojila Trofejo goriškega gradu na letošnjem festivalu svetovne folklore, ki je v petdnevnem intenzivnem sporedu ponudil goriškemu občinstvu bogat in pisan pregled folklornih plesov evropskih in tudi nekaterih izvenevropskih držav. Prav občinstvo je proti vsakemu pričakovanju dodelilo nagrado srbski folklorni skupini, ki je z izpiljenim predvsem pa živahnim nastopom znala pritegniti simpatijo gledalcev. Folkorni festival namreč ni bil tekmovalnega značaja, pač pa so edino nagrado podelili prav skupini, ki so jo gledalci na sobotnem nastopu vseh sodelujočih izbrali kot najbolj simpatično. Zadnji dan festivala je v nedeljo ponudil tradicionalno parado folklornih skupin po mestnih ulicah od Travnika po obeh Korzih do razstavišča Espomego, kjer so bile zaključne slovesnosti in nastopi. Parada se je letos odvijala v znamenju slabega vremena, ki je vseskozi grozilo z dežjem in naposled - prav v najmanj primernem trenutku - tudi uresničilo grožnjo: niti pol ure po za- četku sprevoda, ko se je zadnja med skupinami komaj premaknila s Travnika, se je iz temnih oblakov ulil zelo nadležen dež, ki je pregnal marsikaterega gledalca in prisilil folklorne skupine, da so z urnimi koraki nadaljevale pot proti razstavišču. Res škoda, saj je bila letošnja parada jubilejna, kar 25. po vrsti, in bi organizatorji, sodelujoči ter občinstvo gotovo zaslužili nekoliko bolj prizanesljivo vreme. * Pred popoldansko parado je spored zaključnega dne ponudil dopoldne v ljudskem vrtu tradicionalno budnico z nastopom poštarske godbe Postmusik iz Celovca, ki je ogrela občinstvo s koračnicami in sklenila program z nezamenljivim Radetzki maršem. Pozno dopoldne je bil na prefekturi sprejem za predstavnike na letošnjem festivalu sodelujočih folklornih ansamblov, ki jih je spremljal predsednik Pro loco Sergio Piemonti. Popoldanski spored se je kot rečeno začel s parado, ki je kot vsako leto privabila na pločnike vzdolž Korza desettisoče ljudi. Na čelu je z bobni in trobentami korakala skupina "Sa sartiglia" iz Oristana. Sledili so zastavonoše folklornih skupin, otroci z zastavami desetin držav sveta, nato Goriški pihalni orkester in ma-žoretke iz Nove Gorice ter po vrsti domače in tuje folklorne skupine. Ob nagrajenih srbskih plesalcih in plesalkah je občinstvo toplo pozdravilo mimohod ukrajinskih in grških folkloristov, se zabavalo ob razigranosti mehiške "Compania nacional de danzo folklorica" in občudovalo noše indonezijskih deklet ansambla "Sangrina Bunda" iz Djakarte. Vsega tega pa so žal bili deležni predvsem gledalci ob začetnem delu proge sprevoda, saj je nato dež sprevrgel parado v beg pod najbližjo streho, medtem ko so premočeni folkloristi urnih korakov hiteli proti razstavišču Espomego. Zaključna slovesnost se je nato odvijala v hali razstavišča, kjer so se premraženi plesalci in gledalci spet ogreli ob plesih in pozabili na vse nevšečnosti. Na slikah (foto Marinčič) zastavonoše folklornih skupin na festivalu, novogoriške mažoretke in dekleta iz Indonezije s p*' sanimi nošami. V Krmimi nova enoteka kakovostnih briških vin Ob prisotnosti številnih vinogradnikov ter predstavnikov krajevnih uprav, med njimi tudi iz pobratenih Dobrovega in Friesacha, so v soboto v Krminu svečano odprli novo enoteko krminskih in briških vin. Prostorno in lepo urejeno enoteko so odprli tik ob palači Locatelli na Trgu 24. maja. Predsednik zadruge, ki združuje 25 vinogradnikov in Občino Krmin, Dario Raccaro je poudaril pomembno vlogo, ki naj bi jo enoteka imela v uveljavljanju kakovostnih vin s krminskega območja. V njej bodo ponujali bogat izbor teh vin, prirejali pa bodo tudi srečanja in druge manifestacije v za to nalašč urejeni konferenčni sobi. V bodoče bodo skušali enoteko uveljaviti tudi na meddeželni ravni, saj razmišljajo o tem, da bi v njej ponujali izbor vin z obmožja Alpe .Jadran. Na sfečanju ob odprtju so poleg Raccara spregovorili še krminski župan Ambrosio, predsednik Pokrajine Crisci, predsednik Trgovinske zbornice (ki je s prispevkom finansirala pobudo) Bevilacgua in deželni svetovalec Tomat. Na sliki (foto Marinčič) gostje ob odprtju krminske enoteke. Promet blaga čez mejo raste Pobuda SDAG za posaditev novih dreves okrog avtoporta Blagovni promet skozi goriško mejno postajališče pri Štandrežu je letos skokovito narasel. V prvih šestih mesecih 1990 je namreč skupna bruto teža uvoženega blaga presegla količino celotnega lanskega uvoda. V razdobju od januarja do vključno junija letos so skozi štandreški mejni prehod uvozili milijon 237 tisoč ton blaga v skupni prijavljeni vrednosti 544 milijard lir, medtem ko je lani v celem letu uvoz dosegel milijon 95 tisoč ton. Ti podatki kažejo na vztrajno rast blagovnega prometa skozi štandreški prehod, kjer so v zadnjih petih letih po padcu leta 1985 beležili iz leta v leto več prehodov tovornjakov. Leta 1985 jih je namreč potovalo čez mejo v obe smeri 62 tisoč, v naslednjih letih pa po vrsti 68 tisoč, 87 tisoč, 115 tisoč in lani 132 tisoč. Letos bodo gotovo krepko presegli tudi to številko. Kar zadeva posamezne vrste blaga je še vedno pri uvozu, ki predstavlja največji del prometa, na prvem mestu les z 38% vsega blaga, sledijo kemične snovi (11%), surovine (10%), papir (9%) in živina (7%). Letos se je občutno povečal uvoz usnja in kož (4.843 ton v šestih mesecih proti 5 tisoč v celem letu 1989), tekstilnih izdelkov ali polizdelkov (5.522 ton proti 2.889), cementa in stekla (40.332 ton proti 60.195) ter kovin (45.817 ton proti 57.302). S povečanjem prometa so bila končno polno zasedena skladišča SDAG za prehodno blago, tako da družba, ki upravlja blagovni terminal in obmejne naprave, že načrtuje povečanje skladišč. Pri tem pa gre omeniti tudi zemimi-vo ekološko pobudo, ki jo je družba SDAG predlagala Šolskemu skrbništvu, Občini in Deželni ustanovi za parke in gozdove. Skupno naj bi namreč te ustanove priredile praznik drevja, na katerem naj bi učenci oz. mladina posadila nova drevesa na območju avtoporta in okrog mejnega prehoda. Cilj tega predloga, pravijo pri SDAG, je spodbujati ekološko vzgojo in skrb za zelenje pri mladih, obenem pa bi s tem dali lepši videz in "zelena pljuča" območju, ki mu je prisotnost intenzivnih gospodarskih dejavnosti v zadnjih letih zelo spremenila videz. Predlog za posaditev novih dreves nameravajo posredovati tudi jugoslovanskim upraviteljem carinske cone pri Vrtojbi, tako da bi uresničili nekak zeleni pas vzdolž meje. Občinski svet v Sovodnjah Po krajšem poletnem premoru se bodo drevi sovodenjski občinski svetovalci ponovno zbrali na seji. Poleg običajnih poročil župana in posegov svetovalcev bodo vzeli v pretres še sklepe v zvezi z javnimi službami in izvolitev članov nekaterih komisi)' Seja se bo pričela ob 20. uri. razna obvestila _ Kmečka zveza obvešča, da je treba do 6. septembra prijaviti zaloge vina v ki teh na dan 31. avgusta opolnoči. ______________izleti Slovensko planinsko društvo Pri.r^j 23. septembra družinski avtobusni izle na Lisco pri Sevnici in z ogledom ra^?0 zanimivosti. Podrobne informacije nudi) interesentom v trgovini Bavcon, kjer lahko tudi prijavijo. Izlet bo le v pri?1® ru, če bo do 15. septembra dovolj pniav' včeraj danes 3 Iz goriškega matičnega urada v o dobju od 26. 8. do 1. 9. 1990. . ■„ OKLICI: karabinjer Andrea Proiet« « bolničarka Graziella Michelutti, trgova Massimo Chiussi in trgovka Dani® Bense. , ,0 POROČILI SO SE: podjetnik Fam Lippi in gospodinja Fulvia MarckeStiJ uslužbenec Luigi Occhiussi in študent* Isabella Corodessi, vojaški podoficir S® gio Paoletti in gospodinja Paola Mam ' šofer Gino Terpin in frizerka Pa Franz. kino Tatovi v kapeli bolnišnice Tatovi so prejšnjo noč obiskali kapelo pri splošni bolnišnici in odnesli nekaj liturgičnih predmetov, že včeraj pa so nekaj ukradenega blaga vrnili ali bolje pustili v spovednici v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Tamkajšnji župnik Silvano Cocolin je namreč našel zavoj z nekaj stekleničkami posvečenega olja, dva posrebrnjena zvonca, kakršni se uporabljajo pri maši in pozlačeno monštranco. Obvestil je škofijo, kjer so že bili obveščeni o tatvini. Patra Aureliano in Vincenzo iz kapele bolnišnice ter redovnica Idalberta, ki je tam cerkovnica, so prepoznali ukradene predmete. Ugotovili pa so tudi, da tatovi niso vrnili vsega: manjkala sta dva keliha in nekaj mašnih oblačil. Zadevo so tudi javili policiji, ki je ugotovila, da so tatovi šli v kapelo skozi straniščno okno pri zakristiji, po kraji pa so se umaknili skozi drugo okno. Postavlja se vprašanje, zakaj so vrnili nekaj predmetov in ne vseh. So se morda skesali? Najbrž ne, saj bi v tem primeru vrnili vse. Verjetno so se hoteli znebiti manj vrednih predmetov, sicer pa tudi preostali niso posebno dragoceni in jih ni lahko prodati kakemu prekupčevalcu. Šofer na srečo le lažje ranjen včeraj dopoldne na Majnici Tovornjak je zmečkal avto Enaindvajsetletni Alberto Citossi iz San Giorgia di Nogaro si bo moral najbrž nabaviti cel sveženj sveč in jih prižgati kakemu zavetniku, ki mu je včeraj dopoldne pomagal, da je odnesel celo kožo po strahovitem trčenju na Majnici. Nesreča se je pripetila v bližini restavracije Puia. Citossi se je s hladilnim tovornjakom mercedes 711 peljal v smeri iz Gradišča proti Gorici. Zavozil je preveč v desno in s kolesoma zapeljal v majhen jarek ob cesti. Nekaj metrov je nadaljeval vožnjo, ki pa se je nato sunkovito prekinila pri vhodu v bližnjo hišo, kjer se preneha jarek. Tam je vozilo zadelo ob cementni zidek, tovornjak je dvignilo v zrak in ga vrglo na streho parkiranega fiata 127, ki je last 57-letne Alfee Marano, Majnica 293. Tovornjak je dobesedno zmečkal avto, obe vozili pa sta nato drseli še nekaj metrov dlje, kjer je tovornjak naposled treščil v cementni drog, ki je razdejal kabino. Voznik je pri tem imel res neverjetno srečo. Že takoj ob trčenju ga je namreč vrglo skozi vetrobran. Citossi je tako letel mimo cementnega droga in le nekaj centimetrov od konic kovinske ograje dvorišča hiše, ob kateri je pristal. Z rešilcem KZE so ga prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rane in udarce po udih in nekoliko močnejši udarec v glavo, vendar brez težjih poškodb. Sprejeli so ga na desetdnevno 'zdravljenje v nevrološki oddelek. Vzroke in okoliščine nesreče ugotavlja prometna policija. • Na sliki (foto Bumbaca) tovornjak in pod njim zmečkani ostanki iiata 127. Gorica CORSO 18.00-22.00 »Revenge«. . VERDI Danes zaprto, jutri: 18.00-22-»Doppia identitci«. , VITTORIA 17.30-22.00 »Inizi Partic,ol?8, di una ereditiera«. Prep. ml. P° letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Tan go in Cash«. y SVOBODA Šempeter 20.30 »PleS temi«. DESKLE 20.00 »Dolgin«. DEŽURNA LEKARNA V GORlCItel. ' Al Giardino - Verdijev Korzo 5/ . DEŽURNA LEKARNA V TRŽH^ 2) Občinska lekarna št. 2 (Comuna - Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405. | pogreb^ Danes v Gorici ob 9. ur) Fr cerlce'f Tronkar iz splošne bolnišnice j uf1 in na pokopališče v Ločniku, °P [njšn)' Pietro Della Vedova iz splošne na ce v cerkev sv. Jožefa v Stražica yet. glavno pokopališče, ob 12.30 eV sv-doliva iz splošne bolnišnice v c p0KO' Ignacija na Travniku in na glaV pališče. Tudi izročilu Romov sodobnost streže po življenju Zanimivost v različnosti Ciganski rod od vedno spremlja jteJta avreola posebnosti, različnos-JJ' iahko bi rekli nenormalnosti, še Posebno v svetu, ki išče uniformi-ranosti in vsaj navideznega spošto-'iania norm evropske civilizacije, ^ozličnost je bila Ciganom usodna v času nacifašizma, zdi se, da jim niso posebno naklonjeni niti siste-ki se pravkar osvobajajo trdih timskih okovov. V vzhodnih evropskih državah so bili doslej zaščiteni in v zadnjih letih si je narod Romov celo pridobil nekaj ug-lSda. V poulični miselnosti pa so Romi še vedno izključno »cigani«, Ror ni oznaka narodnosti ali vere, Proj ima ta beseda prizvok zaniče-\anja, le redko dobrohotnega, pri ®eJner pogosto pozabljamo, da govorimo o narodu z bogatim izroči-iotn in prastarimi šegami. Ce odpišemo romantične opise o oomirni ciganski krvi, ki žene svo-lo sinove po svetu, spoznamo lahko V Romih ljudi z drugačnimi ži-VJlenjskimi vrednotami, kar prav ffotovo pogojuje njihov način ži-•jienja. Ko oni govorijo o »delu«, to ye pomeni osemurnega garanja v livarni, lahko pa najdemo med nji-"U odlične mojstre v izdelovanju jakrenih predmetov. Ko se deset-deklica ponuja, da nam pre-roko, še ne pomeni, da to zna, tako si le začenja »služiti kruh«. Če *a*remo nekaj predsodkov, pa mo-Tamo priznati, da imajo ciganske Zenske, vsaj starejše, medijske spodobnosti, ki jih nocionistično-racio-”a/na miselnost še ni v celoti pre-"rOa. Seveda lahko še naprej raz-Ptovljamo, če je njihov način ži-V*ienja sprejemljiv: prikolice in 7ragi avomobili, vsiljivost prosja-:enja na ulicah in v skrajni lazi PRi trgovanje z otroki, ki ga ne "loremo kar tako odmisliti. Tudi v Puhovem krogu lahko najdemo ga-j~Tiio vseh tipov in osebnosti, le da Pom je ta krog pogosto nedosto-> *er se ze,° nera{li razkrivajo. "Skrivajo« se celo pod različnimi Ž*eni in pravzaprav nikoli ne izve-"!? njihovega pravega imena. Mar-ikdaj se zelo trudijo, da bi se pri-l(lgodili ustaljenim normam, od kadrih se oddaljijo v svoji sredi. Ne-„.eri so verni, najpogosteje pa po-PRiajo vero kot alibi poštenosti in dobrote. Cb tem drobnem in nepogloblje-etn razmišljanju se nam vsiljuje t*e*neljen sum, da sodobonost s po-£0čništvom, televizijo in drugimi p nevarnejšimi potezami, kot so Trenila in alkohol, ciganskemu iz-i°čilu streže po življenju, kot se je 'Razalo tudi na poroki, ki so jo ‘nviii pred kratkim v Vidulisu. O ,lrtUoznih ciganskih goslačih, ska-foPin čez ogenj, starih obredih o pobratenju ni bilo ne duha d sluha. Vse to spada v romantiko fŽP.teRl°sti, ki jo sodobnost neus-2*lieno preganja, ostaja le čar ne-in nepoznanega. .v skupini, ki je pred kratkim tast r,la Pri Briščikih, je bila ena naj-«Temh žensk iz Vojvodine in je sn^no govorila hrvaščino. Mlajši PraviJi, da se čutijo Italijane, t^ionščino pa so hrustali z veliko , zavo. Materin jezik jim je očitno jJPski, pravijo pa, da prihajajo iz njč^šinvijo in se nazivajo za Gita-skihr nai bi bili pripadniki špan-tio ci9anov. Njihova družba sloni So Pr™ritem matriarhatu. Ženske v izredno delavne, prikolice so Sprf ° čiste in urejene, glavno be-nj?0 Pa imajo moški, ki jih podnevi HoP ni v taboru. Ob skoraj idilič-njihove urejenosti v različ-hvk tr^ii° pritožbe socialnih de-hinn Ukvarjati se morajo namreč z iihmi in večjimi. hudodelstvi, ki pP znkrivijo mladoletni cigančki, kon Zara(U mladoletnosti jim z za-sojj0rn ne morejo do živega. Tu se 0QJ'c,a neha vsaka romantika in se joči! sPe* vsili misel na nepomirju-šodobne pojave. (nak) Pred kratkim so Romi v sosednji Furlaniji slavili kar dve poroki. Objavljena iotoreportaža je delo GIOVANNIJA MONTENERA v glavnem (razen enega posnetka) s poroke v Vidalisu. Pod velikim cirkuškim šotorom se je zbrala družba preko 500 ljudi (zraven pa je bilo še kar lepo število otrok), saj je poroka še vedno velika slavnost, za katero tri dni koljejo in pečejo. Udeleži se je množica, ki se drugače med svojim vandranjem po svetu ne srečuje. Mlada dva (ki sta oblečena karseda sodobno) poroči starešina in šele kasneje opravijo tudi poroko v cerkvi; »da bi kaj ne bilo narobe«. Starejši znajo povedati, da med romskimi pari ni ločitev in razporek. Vsi prinesejo darila, mladoporočenca darujeta povabljencem kravate in šale (slika spodaj levo), ženinove družice prinesejo tilaste zavojčke s konfeti, ki jih mladoporočenca tudi darujeta povabljencem. Ženske oblečejo slavnostna oblačila, čeprav jim ta dan naloži tudi obilico dela. Poseben obred je oblačenje otrok, ki se izjemoma vedejo res vzorno. Vidnejše moške osebnosti (na sliki sta Janko in Mirko, le da ne vemo, če sta to njuni pravi imeni) uničijo večje količine piva, vse pa se seveda zaključi s plesom, kot nam dokazuje zadnja slika spodaj desno. Folklornega tako v samem obredu kot v praznovanju resnično ni več dosti, še posebno, če se poroke ne udeleži kak boljši violinist. Tu mislimo na vse tiste obrede, o katerih smo brali in o katerih še govorijo edino starejši Romi. Tudi opevane in zanimive šege iz preteklosti Romov počasi, a neusmiljeno ovija tenčica pozabe. 'V” * !* Neobičajen voden sprehod po prelepi Dolini Glinščice V objemu narave Kraška planota, ki kot veriga zapira Trst, se na območju dolinskega Brega pretrga; nad Boljuncem se odpira čudovita soteska istoimenske reke Glinščice, za domačine Klin-šca. Dolina Glinščice se pravzaprav začenja takoj za boljunskim trgom -' gorico ter se nato med hribi Sv. Mihael (230 metrov) in Stena (440 m) na levi ter Grižo (455 m) na desni strani, za kakih 2550 metrov vije do Botača, kjer se cepi v dva krajša dela, ki se končujeta na jugoslovanskemu ozemlju. Gre za sicer majhen, a nedotaknjen naravni biser, ki ga naši ljudje vse premalo poznajo in cenijo, čeprav je od Trsta oddaljen le nekaj kilometrov. Ostra skalnata pobočja, ki močno spominjajo na ameriške canyone, bogata flora in favna, pa tudi številni zgodovinski spomeniki, zlahka navdušijo vsakega obiskovalca. Na svoj račun lahko upravičeno pride tudi športnik, saj je Dolina Glinščice od nekdaj poznana kot pravcata telovadnica na prostem. Zaznamovane steze, številne kraške jame, dolgi skalnati obronki in prozorni rečni tolmunčki ustvarjajo zelo dobre pogoje za planinstvo, jamarstvo, alpinizem in celo kopanje. Prepovedana pa je vožnja z gorskim kolesom. Med podrobnejšim opisom soteske bomo bili sproti pozorni predvsem na te možnosti. Kot izhodišče vzemimo Boljunec (nadmorska višina 71 m). Od vaškega trga bomo počasi prodirali v sotesko in se naposled ustavili v Bota-ču (185 m). Po prvih 600 metrih od gorice do Gornjega konca, zadnjega predela vasi, je speljana asfaltirana cesta, po kateri je prepovedano voziti v prazničnih in predprazničnih dneh. Gre za razmeroma nezanimivo področje prehodnega značaja. V Gornjemu koncu se na nadmorski višini 80 metrov nahaja najnižje italijansko gorsko zavetišče, zidana koča Pre-muda. V tej so pred kratkim člani tržaškega CAI ponovno odprli gostišče za izletnike in alpiniste. Tu se na desni strani reke pričenja glavna in najkrajša steza, ki pelje proti Bo-taču. Izletnik lahko doseže odmaknjeno vasico že po 40 - minutni počasni hoji. Iz glavne steze se v določenih točkah odcepijo manjše steze, ki ponujajo zanimive sprehode, zlasti na pobočju Griže. Pod glavno potjo poteka zelo sugestivna obrečna steza, ki je ponekod nekoliko bolj zahtevna, a omogoča dostop do raznovrstnih tol-munčkov, ki jih je ustvarila voda. Domačini jim pravijo "viri" in nosijo stara ledinska imena, ki odgovarjajo njihovi obliki. Virov je okrog 12, večjih ali manjših dimenzijTNajvečji je "Ta večji sup't", pod slikovitim slapom. Nekateri "viri" so mrzlejši od drugih, v kolikor vsebujejo studence. Rečna struga predstavlja naravni habitat za številne rake, tipične sive ribice in majhne vodne drsalce, "Šuštarje". Med domačini je bilo vedno priljubljeno pobiranje in uživanje rakov, ki je sedaj prepovedano. Pred nekaj leti so se v Glinščici pojavile tudi sicer redke postrvi. Težko pa je dobiti nekdaj številne jegulje. Na vsak način ne moremo govoriti o možnosti športnega ribolova. Prvi in najhitreje dostopni "vir", katerega obiskujejo zlasti Tržačani, je "Lopatnik", ki je dobro viden tudi z glavne poti. Kmalu za njim opravi reka daljši zavoj, na koncu katerega naletimo na bogati studenec - "Izvirek". Iz njega priteka na dan ledeno mrzla voda tudi v poletnih mesecih, ko obširne dele struge zajame suša. Rečna pot se v najožjem delu soteske pretrga. Prehod je možen le s krajšim plezanjem ali - poleti - s plavanjem preko serije čudovitih tolmunčkov, od "Struge" do "Zagoj-zde", katere obdajajo in celo pokrivajo skalnati oboki. Kopanje v razmeroma mrzlih vodah Glinščice je zelo prijetno. Pot ob reki postane nato zopet prehodna. Med vrbami in drugimi listavci, ki obdajajo rečno strugo, je na levi strani razvidna manjša jama, iz katere izvira voda, ki priteka v strugo. Ta znameniti kraški pojav je v še večji obliki razviden Na Jami, tik za Boljuncem. Pred "Ta večjim suptom" je treba zopet skočiti v vodo. Pod slapom se obrečna pot ustavi, a preko stezice lahko po strmemu desnemu pobočju kmalu dosežemo glavno pot, ki vodi v Botač. Najboljše bo, da se za obrečno stezo odločimo takoj za Gornjim Koncem, do nje pa lahko pridemo tudi pozneje, v kolikor so povezave z glavno potjo številne. Na vsak način bodimo na začetku glavne poti pozorni na dobro ohra- Glinščica kot jo je v raznih obdobjih fotografiral Mario Magajna. Pod naslovom je fotografija iz leta 1954, ko je še delovala železniška proga iz Trsta v Herpelje njene ostanke rimskega vodovoda, ki je bil speljan do Trsta. Na levi strani steze so kmalu razvidni globlji jarki, ostanki strug, ki so usmerjale vodo na mlinska kolesa, katerih je bilo nekoč ob Glinščici res veliko. Ob lesenemu mostičku, preko katerega lahko najprej dosežemo obrečno stezo, so opazne ruševine prvega mlina, a na te naletimo tudi pred Botačem. ? Kakih 300 metrov od začetka glavne steze, ko za sabo že pustimo leseni mostiček in prvi "vir" "Lopatnik", se znajdemo v širšemu listnatemu gozdiču, v katerem prevladujejo črni gabri in jeseni. Le - tu se nam ponujata dve zanimivi možnosti, saj se na desni strani odcepita dve stezi, ki se potem malo pod vrhom Griže združita in peljeta do Botača. Zaradi večje preglednosti označimo prvo z A, drugo pa z B. Steza A se vije po golem in kamnitem pobočju Griže, sredi katerega planinec po nekajminutni hoji navkreber nenadoma opazi nekaj manjših topolov. Za njimi pa ga čaka pravo presenečenje, saj se na višini 298 metrov nahaja studenec Bukovec, ki nikdar ne usahne; pojav je skorajda edinstven. Iz Bukovca lahko po vijugasti stezi kmalu dosežemo t. i. Burjino sedlo, iz katerega se odpira prekrasen razgled na Glinščico, a tudi na večji del tržaškega zaliva. Edini problem predstavlja burja, ki tu dosega nenavadno moč. Panoramska steza je speljana po ravnemu travnatemu pobočju. Kakih sto metrov proti državni meji so še dobro ohranjeni nasipi nekdanjega gradišča. Steza gre mimo serije skalnatih obronkov in vodi do obširnega borovega gozda, ki se nadaljuje do Doline in še dlje. Steza nato zavije stran od doline Glinščice in se konča pri razgledni točki nad Krogljami, od koder po kolovozu lahko pridemo do Doline. "Potepanje" po soteski bomo nadaljevali po stezi A, ki se z vrha Griže pričenja počasi spuščati. Iz pustih apnenčastih prodov preidemo na široko sedlo "Sj'la", zaraščeno s košatimi hrasti. Tu so nekoč domačini redno opravljali sečnjo. Od tod do Botača je kakih 20 minut hoje; steza je strma in spolzka in je ne svetujemo v obratni smeri. Tik pred tem sedlom Se na stezo A priključi pot B. Steza B je speljana po dnu ozke, poraščene doline ob vznožju 600 metrov dolgega grebena Počivanca. Po njegovih ravnih, skoraj navpičnih stenah so začrtane najtežje in naj znamenitejše alpinistične smeri v dolini. Steza B se od vznožja Poči-vance odmakne le v zadnjemu in najbolj strmemu delu, ko se priključi stezi A. Po vrhu Počivance je speljana smer, primerna tudi za manj izkušene alpiniste, katerim na vsak način priporočamo uporabo vrvice in precejšnjo previdnost. Po njej je mogoče doseči spomenik posvečen znanemu alpinistu Emiliu Comiciju, ki je bil med ustanovitelji prve alpinistične šole v Glinščici. Do spomenika lahko vsakdo pride po položnejši levi strani. Preko te bo kmalu dosegel tudi slikovito romarsko cerkvico Na Pečah (po vsej verjetnosti iz 13. stoletja), ki se nahaja tik pod spomenikom Comiciju. Glavna steza je v točkah pod cerkvico speljana precej nad rečno strugo. Se najlepši je pogled na znameniti slap, ki ga ustvarja reka, ko se spušča z manjše planote, na koncu katere sameva vasica Botač. Po seriji betonskih stopničk, prijetnemu listnatemu gozdiču in dvema mostičema smo že tam. V skoraj opuščeni vasici tik ob državni meji deluje gostilna, ki jo je dolga leta upravljal sedaj pokojni domačin Pepi Žerjal, najbolj poznana oseb-.nost v Glinščici. Botač je dosegljiv tudi po edini cesti v soteski, ki je speljana iz Hrvatov - zaselka nad Borštom. Cesto so pred nekaj leti asfaltirali, po njej pa lahko vozijo samo stanovalci. Sicer pešačijo po njej številni izletniki, ki si za izhodiščno točko izberejo vasico Jezero, na robu kraške planote. Ko iz tukajšnje urejene razgledne točke opazuješ dolino Glinščice imaš občutek, da si v orlovem gnezdu. Tik za gostilno se proti soteski spušča steza, ki nam po 500 metrih omogoča dostop do prej omenjene asfaltirane ceste. ' Le - ta na višini 280 metrov prečka dobro razvidno traso, po kateri je bila speljana železniška proga Trst -Hrpelje. Z izgradnjo te proge je človek naredil največji poseg v naravo Glinščice, a kmalu po drugi svetovni vojni so jo ukinili in tračnice odstranili. Gre pravzaprav za ključno točko na pobočju Stene, v kolikor lahko izletnik ubere na levi ali na desni strani traso bivše železnice. Na desni strani (gledano z Jezera) bo kmalu naletel na dva predora, ki prečkata visoki skalnati obronek, po katerem so speljane srednje - težke alpinistične smeri. Alpinisti se lahko znajdejo tudi na podolgovatemu vijugastemu skalovju, ki se v obliki večjih stopnic izpod prvega predora spušča proti reki; prehode so označili s tremi točkami težavnostne stopnje. Zaradi tega skalovja je širše področje med bivšo železniško progo in reko težko prehodno in brez stezic. Izjemo predstavlja pot, ki nas izpred drugega predora, prek močno zaraščenega pobočja, pripelje do reke, le nekaj metrov nad prvim tol-munčkom "Lopatnikom" in torej v neposredno bližino Gornjega Konca. Ce iz "ključne točke" zavijemo na levo, se znajdemo pod impozantno skalo, ki v enem samem skoku pada iz vrha Stene. Tudi po njej so speljane številne plezalne smeri. Ob njenemu vznožju se odpira ozki vhod v t. i. "Fessura dei venti", ki je s svojimi 1060 metri najdaljša jama tržaškega Krasa. Po jami teče potoček, ki je izoblikoval nekatera sugestivna jezerca. Dostop do njih je mogoč le s popolno jamarsko opremo in po najmanj 10 - urnemu podzemeljskemu bivanju; jame niso še raziskali v celoti. V njej živi redka vrsta netopirjev. Kakih 400 metrov naprej, a malo nad železniško traso, lahko dosežemo večji vhod Pečine pod Steno, druge najbolj poznane jame v Glinščici. Jama ima še dva vhoda, dostopna samo preko plezalnih smeri. V njej so izvedli številne arheološke raziskave in prišli do pomembnih prazgodovinskih najdb. Od ostalih petdesetih večjih ali manjših jam, katere obiskujejo številni jamarji, naj omenimo še Krog-Ijansko jamo. Do te pridemo po stezi, ki po urejeni razgledni točki nad Krogljami zavije proti vrhu Griže. Ogled ne predstavlja posebnih težav. Takoj po vhodu se odpira velikanska kupolasta dvorana, bogata s stalaktiti in stalagmiti. Po slikovitemu rovu lahko pridemo do manjše odprtine in prisostvujemo nenavadni igri sončnih žarkov, ki pronicajo v temne notranje prostore.V Krog-Ijansko jamo so se med vojno pred bombardiranjem zatekali domačini. V povojnih letih so jo nameravali urediti za vodene turistične obiske. A nadaljujmo z našim sprehajanjem po bivši železniški trasi. Kmalu po točki, kjer se nahaja Pečina pod Steno, naletimo na dva krajša predora. Pred drugim je dobro razvidna steza, ki iz Drage vodi proti spodaj ležečemu Botaču. Po isti stezi se lahko napotimo na vrh Stene in od tod, po slikovitemu robu kraške planote, do Jezera. Ce se pa na "ključni točki", kjer še stoji nekdanja železniška postaja, ne bomo odločili za železniško traso, bomo po nekaterih cestnih ovinkih zlahka v Botaču. Spomniti se moramo še na zadnjo in najmanj običajno izhodiščno točko za obisk Glinščice. Gre za sicer dobro urejeno pot, ki iz Zabrežca, preko borovega gozdiča, pelje do Gornjega Konca. Takoj po Zabrežcu pa se ji Prl” ključi steza, ki prihaja iz zgornje?3 griča Dolinška, kjer je tretja (ob tis" tih na Jezeru in nad Krogljami) ure’ jena razgledna točka v GlinščiCI; Pod njo se razprostira ozek in precej visok greben, ki mu Italijani pravi]0 "Piccolo Cervino", v kolikor njeg0" va struktura spominja na Dolonnte' Nad njo pa so razvaline zgodovin" skega Mehovega gradu, s katere?3 so nadzorovali glavno pot, ki je P0” vezovala srednjeveški Trst s širšin1 zaledjem. Glinščico so zlasti v i _ stoletju prečkale številne trgovsk karovane, ki so prevažale predvseflt sol. Ne gre izključiti, da se je tod svojo kobilico podil sam Martin pan... Mohov grad je prisoten grbu dolinske občine in je bil vZ® tudi kot simbol športnega in gaS1 skega društva Breg. Od razvalin Mohovega gradu 1 mogoče po krajšemu vzponu dose železniško traso, malo pred Hrva _ Vse opisane steze so dobro ra. vidne in tudi zaznamovane. Izletn ku nudijo možnost, da obišče naj bolj sugestivne kotičke Doline Gh ščice v krožni poti. Dolino Glinščice prečka tudi Z , mejska Vertikala, ki so jo začrta člani SPDT. Preko Ocizle in Soc» ba na jugoslovanski strani kra® planote v neposredni bližini sot ke, pa je speljana Slovenska tra^ zversala. Primerna bi bila poveza teh dveh pomembnih pešpoti, ki verjetno mogoča z ustanovit mednarodnega parka Doline G . ščice. O parku, ki bo obsegal t širše področje na jugoslovanski 5 j ni, se vedno bolj vztrajneje <3°^,in-Avtonomne načrte za zaščito 9 ščice so pred leti izdelali tudi V deželi FJK. . itev Nekontrolirani turizem, P^pfjje cestnih povezav in onesnaz ^ predstavljajo resne nevarnosti ^ naravno ravnovesje soteske. nadaljnji nedotaknjeni obstoj J1' v, visen samo od zaščitnih za^alj® ampak predvsem od vedenja če ^ številnejših obiskovalcev. Le - rj. so odprta vrata za prakticiranj6 P a ljubljenih športov - hoje, alpi® raZ-in jamarstva - in za °pazov^ og0' nolike flore in favne, a p°d P jem, da to bogastvo spoštujejo. Najbolje bo, da planinec °. ^0 Dolino Glinščice po predstav J poteh spomladi ali jeseni- v fC^j-nih mesecih postane soteska za va zlasti v njenemu spodnjernu t, po katerem je speljana obrečn j.e. Ob mrzlih zimah lahko PrlS°® siap mo edinstvenemu spektaklu, in številni tolmunčki poleden J WALTER KOR Presenečenja na odprtem teniškem prvenstvu ZDA McEnroe že v četrtfinalu ral VORK — Od teniškega prvenstva ZDA se je moja ? Posloviti tudi veteranka Martina Navratilova. Turnir se Končal tudi za Italijana Carattija in Ferrandovo, veliki f0^en3pnji prvenstva ZDA (Ferrandova je med drugim iz-, Ra tretjo igralko sveta, Jugoslovanko Seleševo). Kaže pa, Apr°i° drugo mladost preživlja veteran McEnroe (na sliki " Ki se je ze prebil v četrtfinale. Nekaj izidov: c.o - 3. kolo: Čerkasov (SZ) - Chang (ZDA) 6:4, 6:4, (7,j Berger (ZDA) - Caratti (It.) 4:6, 2:6, 6:4, 6:3, 6:4; Becker 7ča) - Carbonell (Šp.) 6:4, 6:2, 6:2; Mansdorf (Iz.) - Gilbert jTr ,) 5:7. 5:7, 6:3, 7:5, 6:1; Krickstein (ZDA) - Cash (Avs.) 6:4, c!/ 7:6; osmina finala: Lendl (ČSFR) - Bloom (Iz.) 6:0, 6:3, A^jampras (ZDA] - Muster (Av.) 6:7, 7:6, 6:4, §:3; McEnroe p,UA) - Sanchez (Sp.) 7:6, 3:6, 4:6, 6:4, 6:3; Wheaton (ZDA) -'-Rfren (ZDA) 7:5, 7:6, 4:6, 6:4. O ZENSKE - 3. kolo: Tauziat (Fr.) - Martinez'(Šp.) 6:2, 6:1; ^arnson iZDAl - tvfelor (7RTsn fi-d fi'3. Nnvntna /GSFR1 - S 'Sp; vi ) - Navratilova (ZDA) 7:5, 3:6, 6:3. Q.-‘‘Son (ZDA) - Meier (ZRN) 6:4, 6:3; Novotna (ČSFR) Vfderneister (Peru) 6:3, 6:1; osmina finala: Fernandez p9A) - VViesner (Av.) 6:3, 6:2; Sabatini (Arg.) - Sukova k • i ) 6:2, 6:1; Meskhi (SZ) - Ferrando (It.) 7:6, 6:1; Maleeva l°vU - rvnAl 7-S -r.R fi.7 M,,, Borg se vrača? PARIZ - Bjorn Borg se bo kmalu vrnil na teniška igrišča in že nekaj dni vneto vadi na nekem londonskem terenu, pod skrbnim očesom svoje tretje žene, Loredane Berte. Vest ni uradna, vendar jo s precejšnjim poudarkom objavlja francoski športni dnevnik UEguipe pod naslovom: »Borg, neverjetni povratek«. • Dopisnik dnevnika je sicer Borga skušal intervjuvati, vendar zaman. Italijanski pevki pa je le uspel iztrgati nekaj besed: »Smo na počitnicah in on (Borg, op. ur.) se ne pripravlja na Wimbledon.« Odvetnik Frank Hoggart, ki skrbi za Borgove posle, pa ni hotel domnev o povratku ne potrditi ne zanikati. Borg vadi po štiri ure dnevno s svojim rojakom Patrikom Albertssonom in glede na vnemo, ki jo kaže, bi se dalo jasno sklepati, da se skuša vrniti v formo svojih najboljših dni. Borg je svoj zadnji uradni nastop opravil januarja 1983, potem ko je med drugim šestkrat zmagal na prvenstvu Francije, petkrat je bil prvi v WimbIedonu in dvakrat v Italiji. Odtlej je opravil več ekshibicijskih nastopov, leta 1984 pa je poskusil srečo na uradnem turnirju v Montecar-lu, vendar ga je že v prvem kolu izločil Francoz Leconte. Po pisanju francoskega dnevnika so razlogi za Borgov povratek predvsem finančne narave. Ko je opustil tenis, so njegovo premoženje ocenjevali na približno 100 milijonov dolarjev, ki pa so kaj kmalu izpuhteli. Veliko denarja naj bi potrošil za dve razporoki, a tudi posli mu niso več cveteli (samo njegova firma športne opreme naj bi ga "olajšala" za štirideset milijonov dolarjev), nadalje je moral račune goditi s švedsko davčno upravo. »UEguipe« zatrjuje, da mu'je za »peklenski« ritem življenja ostalo okrog deset milijonov dolarjev in kakšna nepremičnina. Očitno je, zatrjuje še dnevnik, da mu je sedanja žena, vulkanska. Loredana Berte, zmešala glavo, da je vanjo'blazno zaljubljen, do take mere, da je pripravljen se z vsakomer prepirati. In zaradi nje, zaključuje »L'Equipe", bo morda poskusil nemogoči povratek. Na motociklističnih dirkah za VN Madžarske Capirossi še upa BUDIMPEŠTA — Italijan Loris Capirossi in Američan John Kocinski sta bila glavna protagonista nedeljskih motociklističnih dirk za VN Madžarske. 17-letni italijanski motociklistični up se je v razredu do 125 ccm z drugo zmago v letošnji sezoni približal vodilnemu na svetovni lestvici, Preinu (ZRN), na samih 7 točk. O svetovnem naslovu bo tako odločala zadnja dirka, 16. septembra v Avstraliji. Veliko zaslug za zmago Capirossija ima njegov klubski tovariš Fausto Gresini, ki je fantu »kril hrbet«, potem ko je pobegnil. Gresini se je uvrstil na četrto mesto, Prein pa je bil šele šesti. Na oder zmagovalcev se je povzpel Italijan Casanova, ki je bil tretji. V četrtlitrskem razredu je Američan Kocinski odščipnil vodilnemu Cardu-su pet točk prednosti na svetovni lestvici. Tudi v tem razredu bo odločilna dirka za VN Avstralije. Kocinski je v nedeljo zmagal, Cardus pa je bil šele tretji. Na častno drugo mesto se je uvrstil Bradi (ZRN). V pollitrskem razredu je naslov svetovnega prvaka že osvojil Američan Rainey. V nedeljo je odstopil, zmagal pa je Avstralec Doohan na hondi. To je bila druga zmaga motorjev honda v letošnjem svetovnem prvenstvu. Lestvice za svetovni naslov 125 ccm: 1. Prein (ZRN, honda) 169 točk; 2. Capirossi (It., honda) 162; 3. Spaan (Niz., honda) 160. 250 ccm: 1. Cardus (Šp., honda) 208 točk; 2 Kocinski (ZDA, yamaha) 203; 3. Cadalora (It., yamaha) 169. 500 ccm: 1. Rainey (ZDA, yamaha) 240 točk (svetovni prvak); 2. Schvvantz (ZDA, suzuki) 188; 3. Doohan (Avstralija, honda) 162. Na sliki (AP): zmagovalec dirke v pollitrskem razredu, Avstralec Michael Doohan (levo) in Američan Kevin Schvvantz. Po nedeljski zmagi v italijanskem pokalu v gosteh proti Licati Tnestina igra jutri proti Milanu L|CATA - TRIESTINA 0:1 j\^RELEC: Picci v 77. min. h-Jp-ATA: Negretti, Grimando, Gam-^deHa, Olivari, Cassia, Di Bari, Tu-Pplc°' Costantino, Lo Garzo (Scichilo-ijf^gliaccetti, Mirabelli. ŠESTINA: Biato, Corino, Costan-Cj ' Consagra, Conca, Di Rosa, Terra-tli-K’ Giacomarro, Soda (Trombetta), So?! Picci' I irPNlK: Cinciripini iz Ascolija. 2rri *EATA — Po medli igri in pičli Trip ■v Prvem srečanju v Trstu si je hoo *na v Prvem kolu italijanskega v R0rrietnega pokala privoščila zmago Je|Psteh v Licati in se tako uvrstila v Trt^fistino finala tega tekmovanja. ch^ani se bodo že jutri srečali s Sac-Sj Milanom v Milanu. es);i ^Reljska tekma med Licato in Tri-Noo ° n* kila zanimiva in niti napeta. sk3°fnetaši trenerja Giacominija so srex . le obraniti prednost iz prvega Pa A11!3, kar jim je tudi lepo uspelo, dok-erav so ledi tokrat prišle na dan kar < )e ležave Triestine, predvsem Trž ‘iče kondicijske priprave. Prve« ■ ^ so se skozi ves prvi polčas na Rstveno le branili in odgovarjali Podpritisk domačinov s protinapadi. 9a n li° ie Pilo tudi v začetku druge-Posla? tasa' vse dokler ni Giacomini to, l .na.igrišče napadalca Trombet-Pa ir,6'* ie Pi šiPa>v|ak ^erorio0^' Vlak za Milan. Sedaj sem verjetno med okn0 ®resci°. nekje ob Gardskem jezeru. Gledam sko-v^ršv-, tciiici in nepredirna, nenasitna, vseobvladujo-yidirn 0rf noč' Luč v kupeju Je prižgana, tako da v šipi b° boBp S®Y lastnega obraza. Čez nekaj ur bo jutro. Takrat StVarhosti Ne bo več odseva na šipi, takrat ne bom iskal Preko odbleska svojih oči, las, peg na obrazu, takrat bo resničnost kar na dlani. Vse bo lažje, ne bo skrivnosti, ne bo jih treba iskati. Sedaj pa... ta odsev. Vendar, vendar, če pogledam skozi, če se zazrem preko tega odseva, vidim "'noč, noč, ki ni več samo tema, temveč tudi medle luči v daljavi, žarometi avtomobilov na bližnji cesti, ki gre vštric železnice, luči v sobah v samotnih hišah ob progi tistih, ki ponočj delajo, študirajo, berejo, pijejo, umirajo. In to topotanje koles na tračnicah. Moram pogledati preko svojega obraza, videti luči na oni strani. Dovolj, da si to želim. Vidim medle luči, kot da bi jih obsula megla. Morda je megla, morda pa je le umazanija na šipah. Ali pa oboje. Dosti človeškega je v tem. Umazanija na telesu, megla v duši. Hočem, moram videti skozi šipo. Videti, doživeti stvarnost, prodreti v resničnost. Dovolj je, da odprem okno. Toda to je bližnjica, to ne velja. Pot do stvarnosti mora iti preko lastnih utvar in domišljij. Kako literarno. Ob tej misli se kar nasmehnem. Stvarnost želja in sanj, ki se lahko, ki se morajo spremeniti v resničnost. Saj vem, že vem pri čem sem. Argentinski pisatelj Er-nesto Sabato, genij, kot je lahko samo matematik, ki se je spremenil v filozofa, pravi, da lahko resnico dosežejo le matematiki, kemiki, filozofi. V življenju da so bolj pomembne stvari iluzija, izmišljija, upanje, želje. In da resnice ni, prvi, ko imaš opraviti s človeškimi bitji, saj z njo vedno izzoveš le bolečino. Kolesa enakomerno udarjajo po tračnicah. Bližam se Milanu. Prav čutim ga, kot da bi hotel odpraviti nočne blodnje človeka, ki bedi. Misel se mi vrača na prejšnji večer slovesa. Prijatelji, znanci. Pogovori, banalnosti, takoj pretrgani stavki, zabrisane besede, ki bi lahko nakazale .pot v temen predor, ki pelje k resničnosti. Realnost odhoda. Resničnost samote, vrnitve, ponovnega odhoda, skrivanja glave v pesek, skrivanje, ki traja vse življenje, celo več življenj, besede pa niso nikoli na pravem mestu. Besede,... besede... Kaj je lažje, ustaviti se ali iti naprej? Kaj ne tekamo naprej samo zato, ker se ne znamo ustaviti? Kaj ne silimo v bodočnost in prehitevamo čas, ker se ne znamo prilagoditi? In zato bežimo in upamo v spremembo, ki naj bi bila boljša? Najtežje je vstati in odločati. Najlažja odločitev pa je odhod, ki je večkrat bližnjica. Prava umetnost pa je pravilno odločati in znati določiti pravi trenutek, ko se je treba ustaviti in ko je treba oditi spet na pot. Spet se zazrem skozi okno kupeja v nepredirno noč, misel pa hiti naprej. To je že druga neprespana noč zapored. Pred nekaj dnevi je bilo. novo leto s svojimi hinavšči-nami, lažnim veseljem in snegom. Tudi sedaj je mraz. Mraz in samota. Natanko se spominjam, kakšno je bilo zadnje, očitno retorično vprašanje, ki sem ga bil sposoben izustiti v pogovoru s prijatelji, ki so se prišli na peronu železniške postaje v Trstu za daljše obdobje poslovit od mene. »Naj mi kdo od vas pove, kdaj nastopi kriza odhoda, ko potuješ sam za daljše obdobje neznano kam. Kdaj se te lotijo potrtost, ravnodušnost in tesnoba. Nato pa še strašna samota napolni tvoj vagon, tako da te stisne nekje pod srcem in si zbegan, da ne veš, kaj bi?« »Veš kdaj,« mi odgovori nekdo, »ko naredi vlak ovinek pri Barkovljah in ti Trst za trenutek izgine izpred oči.« Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 77241» GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar torek, 4. septembra 1990 iuvui m ui« ■M’ Komemoracije gen. Dalla Chiese v duhu polemik PALERMO — Obletnica smrti generala Carla Alberta Dalla Chiesa, ki ga je ubila mafija pred osmimi leti, je letos potekala, v znamenju polemik. Glavni komemoraciji sta bili v Palermu in Milanu. V Palermu je bilo po maši zadušnici polaganje vencev na kraju, kjer so mafijski kriminalci poleg generala ubili tudi njegovo ženo in telesno stražo. Slovesnosti se je udeležil tudi visoki komisar za boj proti mafiji Domenico Sica. V Milanu pa je občinska uprava priredila krajšo komemoracijo pred spominskim obeležjem. Svojci so Dalla Chieso in njegovo ženo počastili na pokopališču v Parmi v naj ožjem družinskem krogu. Edina izjema je bil bivši palermski župan Leoluca Orlando, ki se palermske komemoracije demonstrativno ni udeležil. Sicilska protimafij-ska politika jernamreč ponovno zabredla v slepo ulico in vzbudila ostre polemike, ki so se po izvolitvi novega župana in enobravnega demokrščanskega občinskega odbora, še bolj zaostrile. Zelo napeto ozračje pa je vladalo med spominsko sejo v občinski palači v Palermu, kjer so novega župana ljudje pričakali s polemičnimi napisi in v popolni tišini, sicer pa je župan vstopil le nekaj minut pred koncem komemoracije. V kanadski Oki zaradi zemlje, v Združenih državah Amerike pa v imenu znanosti Belci še vedno teptajo indijanske pravice OKA (KANADA) — Medtem ko s° oblasti odstranile še zadnje barikade v kanadski Oki, se je kakih 200 Indija11' cev Mohavk v mimetičnih kombinezonih in svojimi kalašnikovi poskrilo P° gozdovih. Za policijo, ki bi jih morala aretirati, bodo trd oreh, ker poznajo gozdove kot lastne žepe. Le majhna skupinica je ostala v golf klubu, p1?11 kateremu prodirajo oklopna vozil® varnostnikov (na sliki AP). Medtem ko ni povsem jasno, kako bodo Kanadčani rešili zaplet v zvezi Z indijanskim nasprotovanjem razširitvl golf kluba v Oki, pa prihaja do zapl®( tov tudi v ZDA. Tokrat ni napetost' kriv pohlep belcev po indijanski zemlji, temveč indijanska zahteva, naj jim vrnejo kosti njihovih prednikov, k> ležijo po ameriških muzejih in znanstvenih inštitutih. Kongres je pre“ kratkim izglasoval zakon, ki predvideva vrnitev posmrtnih ostankov, ker In' dijanci verujejo, da duše preminul'11 nimajo pokoja, če njihove kosti nis° pokopane. Tej izročitvi pa se krčevito upirajo ameriški antropologi in znan' stveniki, ki trdijo, da bi bili prikrajšani, če bi oblasti vrnile kakih 30 tiso indijanskih okostnjakov. Zagovornika Michela Perruzze bosta tožila neznane grozilce Cory Aquino ne bo uvedla izrednega stanja AVEZZANO — Branilca Michela Perruzze, ki je osumljen, da je na okruten način povzročil smrt komaj 7-letne Cristine Capoccitti, bosta danes prijavila sodstvu neznance, ki grozijo zidarju. Odvetnika Mario in Carlo Maccallini sta dejala, da sta bila tudi sama deležna telefonskih groženj, zato sta zahtevala, naj jima policija zastraži telefon. Neznanci so že nekajkrat zavrteli številko družine Perruzza. Na osebo, ki je dvignila slušalko se je nato vsul plaz psovk in groženj, odvetnika pa še najbolj skrbi dejstvo, da morata braniti svoj ugled pred javnostjo, saj sta izjavila, da jima neznanci onemogočajo delo. Obrambo^zidarja sta prevzela šele v trenutku, ko sta se prepričala, da je Perruzza pošteno odgovarjal na vprašanja za-sliševalcev. Oba trdita, da je nedolžen, vendar sta že sporočila, da se bosta odrekla klientu, kakor hitro bosta spremenila svoje mnenje o pote- ku dogodkov. Neznanci pa so menda odkrili, da je možno preko telefona škoditi ljudem. Družino Perruzza psujejo, odvetnikoma pa onemogočajo delo, saj skrbijo za to, da je zveza stalno zasedena. V Balsoranu so očitno vsi prepričani, da je Perruzza res umoril deklico, zato so vzeli na piko tudi skupino odvetnikov, ki ga brani. Res je tudi, da je prebivalstvo hotelo linčati Perruzzovega sina, ko je ta prevzel odgovornost umora. Sicer pa je najbrž razumljivo, da so krajani reagirali tako emotivno, saj jih je nedvomno presunil umor male Cristine. Odvetnika pa sta dejala, da ju še najbolj moti obnašanje kolegov, predvsem odvetnikov, ki zastopajo družino Cappoccitti. Njihovo zadržanje, sta dejala odvetnika Maccallini, je nesprejemljivo in obenem moti potek preiskave, ki ni še zaključena. MANILA — Kljub številnim, točneje sedemnajstim atentatom, ki so v prejšnjih dneh pretresli glavno filipinsko mesto Manilo, predsednica Cory Aguino ne bo uvedla izrednega stanja. Uspešen boj proti upornim vojakom, ki naj bi zagrešili atentate, lahko po njenem mnenju jamčita samo ljudska enotnost in ljudska podpora vladi. Aguinova je včeraj poleg tega potrdila, da ne namerava odstopiti in se tako umakniti »odboru za javno zdravje«, kakršnega je predlagal senator John Osmena. Že v prihodnjih dneh bo namreč sklicala posebno komisijo, ki bo razpravlja o krizi v Perzijskem zalivu, o nevarnosti novega (po vrsti sedmega) državnega udara in o hudih posledicah julijskega potresa. Brata in njuna sestra utonili v majhnem jezercu pri Potenzi POTENZA — V najmanjšem od treh Jezerc Primavera okolici Potenze so v nedeljo popoldne utonili brata Miclie le in Firminio Porfidio ter njuna sestra Vincislava. Jeze.rC nima več kot tisoč kvadratnih metrov, globoko je pribljž11^ šest metrov, pred kakim letom pa so njegovo dno prekril'^ plastično maso, z namenom, da bodo od tu črpali vodo primeru požarov. Kopanje je zato prepovedano, Jezerce P je obdano z mrežo. Vincislava Porfidio se je skupa z brat0’ ma sprehajala ob vodij trojica se je hkrati odločila, da ^ malo osveži. Preplezali so varnostno ograjo, ko pa S1 ^ dekle tik ob vodi sezulo čevlje, ji je verjetno spodrsnil0 11 spolzki plastiki in je padla v vodo. Brata sta ji hotela Poin 0 gati, vendar je tudi njiju potegnilo v vodo. Pomoč, ki 50 > nudili mimoidoči, ob jezercih je namreč priljubljeno sp1® hajališče, je bila zaman, saj brata Porfidio in njuna se .jj niso znali plavati. Reševalci so šele pozno zvečer poteg111 iz vode trupli dekleta in enega brata, medtem ko so drug® ga fanta našli potapljači komaj včeraj ob zori. Včeraj pokopali umoijenega fanta REGGIO CALABRIA — Policijski agenti, ki se ukvarjajo z umorom 16-letnega Domenica Catalana, so priznali, da je preiskava zašla na slepi tir. Včeraj zjutraj je bil v mestni četrti Ar-chi pogreb mlade žrtve, ki je bila sicer doma iz Rima, a se je mudila v Reggiu Calabrii pri sorodnikih. Fanta so umorili v soboto zvečer. Preiskovalci so ugotovili, da so mu bili usodni streli iz pištole kalibra 7,65, sedaj pa vsekakor čakajo na zasliševanje 15-letnega Domenica Cozzupolija, ki je bil v zasedi težje ranjen. Do danes so si preiskovalci ustvarili vsaj okvirno mnenje o umoru. Prepričani so, da gre za zločin, ki je strogo vezan na Reggio Calabrio, saj bi ga težko navezali na morebiten napad na očeta umorjenega fanta. Oče Domenica Catalana je namreč gradbenik, fant pa je v Reggiu Calabrii navezal stike s skupino mladih domačinov, ki so bili vezani na krajevne mafijske organizacije. Kamorist padel v roke pravice CASERTA — Karabinjerji iz Caser-te so aretirali 31-letnega Gaetana Pic-colija, vidnega zastopnika kamoristič-ne družine Cutillo, ki je še posebno aktivna v kraju Marcianise. Piccolo je bil na begu od prvega junija letos, ko so ga izpustili iz zapora, vendar pod pogojem, da je ne vrne v Južno Italijo. Prepoved je veljala tudi za Lacij, poleg tega pa se je moral Piccolo redno javiti na policiji. Že junija je kamorist izginil neznano kam, karabinjejri pa so včeraj izsledili njegov avtomobil golf gt na neki krajevni cesti, ki povezuje Marcianise z bližnjim krajem Capodrise. V avtomobilu je lastnik skrbno skril pištolo kalibra 7,65, kateri so skrbno odstranili serijsko številko. Politična umora v Armeniji in nova napetost v Zakavkazju Kljub razorožitvi Armenske narodne armade je položaj v Zakavkazju še vedno skrajno napet. Pripadniki prepovedanih armenskih oboroženih skupin so namreč ubili dva armenska parlamentarca (na sliki AP) in napovedujejo oboroženi odpor. Azerbajdžanski parlament pa se je obrnil na generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja, od Gorbačova pa zahteval, naj razoroži vse Armence, ki »ogrožajo azerbajdžansko ozemeljsko celovitost«. Julija in avgusta potovalo preko 76 milijonov vozil Italijani so ponovno doma! Prejšnji konec tedna smo namreč bili priča še zadnjemu masovnemu povratku z le-toviščarskih krajev v domače loge. Promet na avtocestah je bil od petka, 31. avgusta do nedelje, 2. septembra znova zelo gost, saj so na avtocestni mreži zabeležili skoraj 4 milijone vozil. Promet je bil najbolj gost na avtocesti Al, ki povezuje Milan z Neapljem ter na avtocesti A14, ki pelje iz Bologne proti Bariju vse do Taranta. Letošnji poletni obračun prometa je nadvse spodbuden. Skupno se je vozilo po avtocestah omenjenega podjetja, ki pokriva okrog polovice celotnih državnih avtocestnih povezav, preko 76 milijonov najrazličnejših vozil (število so izračunali od 2. julija do 2. septembra). V primerjavi z lansko P® letno sezono je bil porast kar 4,7'° stolni. Največji porast prometa so zah®1 žili na avtocesti A14 v delu med & logno, Riminijem in Cattolico. Ta 0^ sek je namreč z letošnjim letom P stal tropasovni. Marsikaterega iz^et hilO du soi ka je nedvomno dodatno privabil0 d° Riminija nekoliko čistejše morje, tenie se letos ni pojavilo nadležno cve aI9- ' a4e- Najbolj prometni dan je bil po°e , Ijek, 16. julij (milijon 493 tisoč vo^Jj najmanj pa kot je že običaj ve šmaren. Pohvala gre tudi italijonS/ ^ voznikom, ki so letos upoštevan "pametne odhode". Siad Bare imenoval premier# ki naj izvede demokratizacij0 MOGADIŠ — Somalski predsednik Siad Bare je povsem nepričakov^aj odstavil dosedanjega premiera Alija Samantarja in na njegovo mesto line”nja' Mohameda Havadleha Madarja. Zahodni diplomatski krogi ocenjujejo zarllzerI1u vo kot poskus postopne demokratizacije v Somaliji. Že Samantar je ob preV 3). mandata pred šestimi meseci napovedal večstrankarske svobodne v0*ltve,js]p! oktobra pa bi morali na referendumu odpraviti monopol vladajoče ^orrl^v je revolucionarne socialistične partije. Po mnenju zahodnih diplomatskih krog^t Madar primernejši za izvedbo teh reform, ker je bolj pragmatičen in tehn ne nazadnje je doma s severa, kjer že skoraj deset let divja protirežimska 9 in ne pripada vladajočemu Barejevemu plemenu. V ustju Temze novo letališče hrup motil le uslužbence in P.0^ od' Prve vasi so namreč od letali ^ daljene več kot 20 kilometro '^gti drugo bi morali biti pristankiin etifl, skrajno varni, ker ni nobenih l težave z meglo pa bodo °^PT ur011' najsodobnejšim radarsko-eie Riškim vodenjem letal. Letna z.,,:0rio7 LONDON — Britansko ministrstvo za prevoze je odobrilo megalomanski načrt gradnje največjega letališča na svetu, ki ga bodo zgradili na sipinah kakih 20 kilometrov od ustja Temze. Po prvih ocenah bo objekt stal več kot 7.300 milijard lir, letališče pa bo imelo izredne prednosti. Kot prvo načrtovalci poudarjajo, da bo lahko letališče obratovalo 24 ur dnevno, ker bo