FililKu list za slovenski iirol
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto , . 10 gl. — kr za polleta . . 6 „ fiO „ za četrt leta . , 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta	'i „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan volji 60 kr. vef na leto.
Vredništvo jo v Li,,govili uli-ealt štev. 7.
Uhaja po trikrat na teden in sicer v torok. četrtek iu soboto.
InseratI se sprejemajo in veljii tristopua vrsta :
8 kr., če se tiska Ikrat,
1 •» 2 J-	)) n r * a
>» d n n 3 „
Pri večkratnem tiskanji se cena primeruo zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. '
Naročnino prejema opravništvo (administraci ja) iu eks[ edicija na fjtatem trgu h. št. 16.
Daljni blisk in grom.
Na jugu se bodo viharni oblaki skoro razkadili, grom in tresk je za zdaj ponehal; ali črni oblaki so se potegnili na severno stran, na Angleško; od tam se vidi zdaj blisk, se čuje zamolklo bobneje, ki priča1, da ni še vse v redu na političnem obuebji. Angleški buldog, ki je o ruski-turški vojski le režal in renčal v svojem kotu, je zdaj stopil pred svojo hišico in začel zelo na glas lajati. Ker je buldog eden, tistih pesov, ki navadno ne lajajo, preduo popadejo, je ljuto njegovo lajanje vsaj čudno, če že ni nevarno. Vendar se tega ui vstrašiti, kajti več vzrokov je, iz kterih se bo buldog pomaknil nazaj v svoj kot, ko se bo izlajal.
Angleško žuganje z vojsko, ropotanje z orožjem in brušenje sabelj Rusiji ni tako nevarno, kakor bi kdo utegnil misliti. Tako vojsko pričeti je Angleški jako težko in nevarno. Sama z lastnimi močmi, t. j. brez zaveznika, brez pomočnih čet Rusiji nikakor ni kos. Armada angleška za rabo na suhem je jako majhna, narodna vojna stopi v orožje le, če bi kdo prišel z vojsko na angleško zemljo , tedaj v Britanijo in na Škotsko. Rusija pa ne bi šla izganjat buldoga iz njegovega kota, ampak čakala bi, da bi on sam nad njo prišel, in taki vojski bi ne imel nobenega upanja do zmage.
Angleška ima res tudi po svojih kolonijah veliko vojne moči, ali vprašanje je, se li sme na to tudi zanesti? Odtruška politika njena je vzrok, da je njen jarem vsem narodom morda še težji od turškega, še celo z Irci se Angleži v dolgih letih ni.«o poravnali tako, dal
bi bili ti zadovoljni. Več ko gotov nasledek tega je, da bi Rusiji ne bilo težko spraviti vse angleške podložne v Aziji v orožje zoper Angleže, če bi se že sami od sebe ue uprli; tudi na Irskam je treba le iskrice, da se vple-meni vstaja.
K vsemu temu pride še!, da bi Angleži v Evropi za vojsko z Rusijo dobili težko kakega zaveznika, prijatelja: Amerika jim je pa celo očitno sovružna in ta je najbolj nevarna njihovemu brodovju. Ravno za brodovje so pa Angleži najbolj ponosni, v njem je njihova naj-veča moč. Ali dandanes je še tako okovana ladija že ob svojo moč, najmanjši torpedo jo zamore v zrak zagnati, kakor utegne najslabši deček s pritiskom prsta na'petelina ubiti z najmočnejšim oklepom zavarovanega moža Vse toraj, kar bi angleške ladije zamogle Rusiji žalega storiti, bi bilo to, da bi razdjale s svojimi kanoni nekoliko jiobrežnih mest; ua ta način storjeno škodo bi pa Angleška, ako bi bila premagana, gotovo silno drago plačala. Zato se bo kramaiski Anglež dvakrat, trikrat premislil, predno bo pričel z Rusijo vojsko ua ta način.
I'a kaj bi utegnila Angleška pridobiti po taki vojski, če bi prav bila srečna zd-njo ? Nič prav nič! Če bi vžugala Rusijo, bila bi v tisti m stanji , kakor dva, ki se stepeta samo zavoljo „korajžel>; oba sta strgana in krvava, a nobeden nima nič dobrega od tege. Sedanjega stanu na jupu bi tudi najslavnejše angleške zmage ne spremenile ne za črto, kar se ima I doli spolniti, ne bo nobena moč več ustavila. I
Turčija razpada v Evropi in bo razpadla, to sprevidi turška vlada sama. Da se to godi na škodo Angležem, kdo je temu kriv kakor oni sami! Škoda Angležev je dvojna: prvič zgube z osvobojeujem dežel poroštvo za Turčiji posojeni grozni kapital, — drugič se po vsi pravici boje, da bi se Turčija za dežele v Evropi jej odtrgane ne odškodovala v Aziji s sedanjimi angleškimi deželami, ker je ta misel po evropski diplomaciji že davno sprožena iu tudi Turčiji všeč. To bo pa Angležem vsak pravični človek privoščil, ker so s svojo samo-goltno in brezvestno politiko vse to in še hujšega popolnem zaslužili. V zgodovini se vsak greh kaznuje.
Da po tem takem Angležem pogoji miru nikakor niso všeč, bo vsak razumel. Ta narod je kramarsk, nič druzega. Gotovo bi bil tudi on, če bi bil na mestu Rusije osvobodil Bul-garijo, uiorda jo razširil še veliko dalje, dalji širje meje in popolnoma odtrgal jo od Carigrada; vse to bi bil storil, toda pod tem pogojem , da bi bila ta samostojna Bulgarija — bodi-si kneževina, kraljestvo ali cesarstvo — na-se vzela toliko turškega dolga, kar ga pride na njeno širokost, na milje, ki jihobseza. Rusija, dobro vedoč za nasledke popolnega odtrganja Bulgarije, pa ni hotela tega, da bi bili osvobojeni kristjani plačevali turške dolgove, kterih uiso naredili; zato je ukrenila , da imajo za zdaj plačevati le tribut; naj potem se Angleži zarad posojenega denarja drže vlade v Carigradu. O svojem času, gotovo preden preide ta rod, bo padel tudi ta tribut, kakor srbski in črno-
Krščanska dobrotljivost.
(Dalje.)
V srednjem veku vstanovili so prve siro-mašnice škotski menihi; omenja jih že Karel Veliki, ki je gotovo mnogo storil za take naprave. Posebno trudil se je za-nje Alkuin, velik učenjak na dvoru Karelnovem in njegov prijatelj. Natančneje zapovedi je dal zbor Ahenski 1. 810; veleva namreč škofom, naj so-zidajo po zgledu očetov posebno jioslopje za rtvne in uaj jih preskrbljujejo iz cerkvenih pripomočkov. Kanoniki pa naj dajo desetino dohodkov za siromašnice. Taka siromašuica uaj bo blizo cerkve, pošten duhoven uaj ji bo prednik in v postu naj kanoniki umivajo revežem noge jio zgledu Kristusovem. Nadalje zapoveduje ta zbor, naj napravijo tudi nune v samostanu malo bolnišnico za ženske, zunaj samostana pa večjo napravo za sprejemo vsakoršnih nadložnih. Zbor Ahenski 1. 830 pa želi, naj se v vsakem mostu iu v vsakem samostanu vsta-novi taka naprava. Koliko se je pozneje storilo v srednjem veku za take naprave krščanske ljubezni, je vsakemu znano, komur ui po-popolno neznana zgodovina; v^aj so se knezi, škofje, samostani, mesta pa tudi drugi veljaki kar skušali v dobrotljivosti. Cerkev je vedno
gojila, varovala in vzbujala taka dela krščan ske ljubezni, nakladala jih je semtertje za pokoro, delila za-nje odpustkov; ona je sprejela vse naprave v posebno varstvo, tudi če so jih vstanovili neduhovni; vse so bile podvržeue nadzorstvu škofov. Tudi če so jih knezi zidali, izročili so jih varstvu cerkve, zakaj, kakor pravi Ilurter: „ni bil vladar, ampak kristjan, ki je v stanovil, obdaroval, s potrebnim previdel te naprave; ue spoznanje državnih namenov, ampak oživljevalna moč krščanstva jih je rodila; vzdržavali jih niso državni pomočki, ampak milodari iz osebne lastnine." In kako da je cerkev izvrstno skrbela za-nje, to priznava tudi Rautncr, rekši: ,,skrbeli so tako modro za notranjo vravnavo, da v resnici vzročuje začudenje in občudovanje." Seveda cerkev je skrbela za dušo in telo; vstanove niso bile le naprave, kjer jc mogel revni sc nasititi in zadovoljiti drugim čisto zemskim potrebam, bile so v resnici oblaževalue za dušo iu telo. Še zbor Tridentinski je ukazal škofom natančni j nadzor nad oskrbljevanjem siromašnic in bolnišnic ; a noveji časi so vzeli cerkvi skoro ves vpliv, postavili na mesto krščanstva princip človekoljubnosti; da li je zato menj revežev, kaže skušnja.
Pa še več, krščanski duhui bil zadovoljen
s tem, da je daroval svoje premoženje za dobrotne namene, še celo svojo osebo je žrtvoval. Osebna skrb za bolne je daljni sijajni dokaz čudovite moči krščanskih idej. Okoli srede tretjega veka razgrajala je po rimskem cesar stvu skoro 13 let pogubonosna kuga, bila je najlepša priložnost pokazati resnično krščansko nesebičnost. Pogani zapustili so svoje najdražje, in da bi sebe rešili, bežali so na vse kraje. A kristjani, oni so skrbeli ne le za svoje, ne le za kristjane, ampak oni so tudi stavili v smrtno nevarnost svoje življenje za pogane, zapuščene od najbližjih sorodovincev. Posebno jih je navduševal z besedo in zgledom sv. Ci-prijan in njegovi dijakoni. V četrtem veku nastala je. že posebna družba pobožnih kristjanov, ki so skrbeli za bolnike ; osebno tudi so mnogo storili v tem obziru sv. Baziiij, sv. Gregor Na-cijanški, Pamabij, Eabijola, Sulpicij Sever in še muogi drugi. Iz srednjega veka dviguje se vzvišena postava sv. Elizabete, deželne grofice Turinške; vsak dan šla je 211ctna vdova iz visoke Warlburge v spodej sozidano bolnico, kjer jc bilo sprejetih 28 žensk iz najnižjih stanov ; z lastno roko jih je obezovala, stregla je takim, od kterih so se vse strežnice obračale z gnjusom. Tudi drugih zgledov se ne manjka; a prestopimo od posamnih k tistim
gorski, in Bulgarija se bo odtrgala prav ceno popolnoma od Carigrada.
Oaodo Rouno in Hercegovine imajo odloČiti dogodbo, ki h« zdaj vršijo. Upajmo, da bo tudi Avstrija rešila nvojo nalogo enako »lavno kakor jo je rešila Rusija, upajmo, da pri nas no bo zmogla „kramarskau ali madjarska politika nasproti velikodušnosti ruski, ki prepušča Avstriji jug do Soluna, tedaj do morja. Pri tem početji jej no bo na poti nobena ev ropska vlada, tedaj jej je pot popolnoma ogla-jena. Angleškega groženja se Avstriji ni bati, buldog bi jej utegnil nevaren biti le, ako bi ne združila z njim.
Naj toraj Anglež ropata in gromi, naj se tam bliska, nas lak večerni blisk straši tako malo, kakor straši skušenega kmeta večerni svit, ki mu naznanja k večemu dobrodejen po-nočen dež, a nima v sebi nikaku nevarnosti.
Politični pregled.
V Ljubljani, '<. aprila.
Avstrijske deiele. (^enrrul iKinitljet po naznanilu N- fr. Presne in ,.P. I,lomila" na Dunaju ni nič opravil. V rad ni listi pa, kakor „Montags-Ilevue" in „FremdenbhiU" tega ravno ne trdijo, pač pa pravijo, da bode lgnatijev v IV trogradu imel nektere reči še razložiti, in da bode vsled vtisov, ki jih je z Dunaja vzel seboj, priporočal k zmernosti. Mi druzega ne želimo, kakor samo to, da bi se naši državniki o dotičnem vtisu ne motili. „IIon" poroča, da jo baron Žvegclj o čolnih razmerah na vzhodu ni o brodarstvu na Donavi sestavil posebno spomenico, ki bode podlaga prihodnjih obravnav, ker se morajo pri razvitku vzhodnih zadev pred vsem varovati gmotne ali materijalne koristi našega cesarstva.
'IVA it h Iti mestni odbor je e. k. akado niiji za kupčijHtvo in brodarutvo odtegnil dosedanjo podporo iz mestnih dohodkov, ter ji tudi odpovedal prosto stanovanje v neki mestni hiši. Vlada misli vsled lega omenjeno šolo ali čisto odpraviti, ali jo pa iz Trsta premakniti
redovom, ki so Hprejeli med svoja pravila poleg treh navadnih obljub še skrb za kako telesno potrebo trpečega človeštva.
Preveč bilo bi , vse posumile redov« ua Šteti; naj opomnim Iti najvažneje. Iz srednjega veka naj omenim .leznnte. Vslanovitclj bil jim je bogati plemenitnik Sienski, Janez Ko-lombino. Pred svojim spreobrnjenjem bil je posvetnjak, kakor večina tacih ljudi; ni imel posebnih pregreh , pa bil je čaHtilakomen in tudi denarje j" čislal bolj kakor ne spodobi kristjanu Nekega dne I. l.'l.r>/> podal se je zarad lakote k blagi soprogi in zahteval jezno jedi; da bi se toliko časa kratkočasil, dokler ni bilo kosilo pripravljeno, poda mu ona pobožne bukve, v kterih je bilo med drugim popisano življenje »pokorne Marije Fgipčanke. Božja milost ga je zadela pri branji, spoznal je nečimurnost dosedanjega življenja in pričel je novo življenj«! polno zatajevanja, dobrot,Iji-vosti in drugih Rogu dopadljivih del. Pa ni mu zadostovalo, da se je spreobrnil sani ; še drugih prijateljev pridobila mu je njegova gorečnost. Dela l:t07 dobili so oni, ki ho ho z«-ditiili po gotovih pravilih v pobožni red , po-trjenje, od papeža; še isto leto pa umrljovsta-novnik in prednik njihov. A družba je OHtala; razun molitve in zatajevanja ho ho pečali poučimo z bolniki in pripravljanjem zdravil.
(Konec sledi,)
kum drtigram 11. pr. v Koper. Tržaški in Goriški lalioni kažejo se avstrijski vladi čedalje bolj nasprotne in sovražne, in vendar kc ne more odločiti, da bi podpirala v teh krajih sloveimki živelj, iu z njegovo pomočjo tem la-lonskim tičem pristrigla ošabne peruti.
OgccrMkl minister Tiszu je bil te dni zopet na Dunaju; kaj ga je pripeljalo tje, listi ne. vedo iu poročajo le to, da je, imel precej dolge obravnave z vnanjim ministrom grofom An(lrasH}'ein.
Vnanje držav«-.
ICnskl veliki knez Nikolaj se jote dni zaporedoma razgovarjal h turškim sultanom, pa dogovori menda niso imeli zaželjeriga vspelia, ker ne Turki vtrjujejo pri Bujukderi, Rusi pa pri Čataldji, kjer nepravljajo velikanske naHipe iu trdnjave. Sultan je knezu Nikolaju boje rekel, da so proti Angležem no bode bojeval. Glavni poveljnik carigrajske turške vojske je poHtal Osman paša , Mcbnied Ali je dobil po-veljništvo vojnih čet pri Makoikioju , Muktar paša pa jo postal načelnik generalnega štaba. Da hc nekaj kuha, priča tudi poročilo iz Kotora, vsled kterega ho turško čete v Trebinjskem okraju dobilo povelje pripravljenim biti za odhod iz Hercegovine. „Reut. Bureau" naznanja, I. t. 111 iz Carigrada, da jo ruski glavni Htan prepričan o vojski med Anglijo 111 Rusijo. Rusi hi prizadevajo , da bi h Turčijo sklenili zvezo ter ji ponujajo oilpiut vojne odškodnino in nekako siizerenost (nadvlado) nad Bulgarsko, pa brez vspeba. Ta novica ne nam zdi tem ne-verjetnejša, ker Turčija že vsled mirovnih pogojev ohrani nadvlado ali Hiizerenost nad Bul-garijo, ki ji bode morala plačevati letno dacijo Kako kc mora tedaj poročati, da ji je Rusija to nadvlado ponudila še le zdaj V
ItiiiiiuiiMlii« zbornica je imela zopet tajno m-jo . v kteri je razpravljala sedanje razmere.
SrliMlti vradni lint obljavlja neko ailreso hoo najveljavnejšili meščanov iz Pirota, ki prosijo, da bi hc njihovi okraji ne zedinili z Bolgarijo ampak h Srbijo. — llorvatovič hc jc službi Hvoji pri vojni Hibski odpovedal.
zbornici je vojni minister naznanil, da hi< je kraljici zdelo potrebno ne mudoma sklicati reservo ali vnnj en del, ki Hti ji dozdeva potreben. — „Agence Russe." piše, da HO tisti listi motijo, ki trdijo, da ho hc med Anglijo 111 Rusijo razpravljali razni zaključki mirovne pogodbe. Vladi ste ho ra/go-varjale le o splošnih določbah iu nckt.eri ruski listi priporočajo neposredno porazumljcnje z Anglijo. „Slandard" naznanja, da je angleška vlada ojmstila misel na otoku TenedoH napra-viti postajo za brodovje, da ne zbudi nevolju drugih vlad. V Devon Portu ho pripravljate dve leseni ladiji za bolniško Hlužho v sredozemskem morju. V obeli zbornicah je vlada predlagala, da naj hc kraljici v adreni izreče zahvala za kraljevo poročilo, ki ga je milost-ljivo priobčila. Dosedanji vojni minister II»rdy je imenovan za državnega tajnika za Indijo in hc bode povzdignil med plemenitnik« 1. na ulovom „lorti S t a p I e h o r t/- Vojni minister je poHtal Stani« y.
IVIcil amitijiiiki in '1'nrki hu j« 27. p. m. pri Volu pričel Hrdit boj. ilO. marcu no Turki premagali vstajnik« in jih vrgli do Zagore. Potem ho prihruli v Makrinico in Por tario, kjer ho HtraftuiiHk« razsajali; baftibozuki ho pri tej priliki umorili dopisnika angleškega lista „Tim«H", čigar truplo j« velela grška vladada muzilifi in pripeljati v Atinje. Ni tedaj še upati, da bi ho tako hitro zopet povrnil mir v turško dežele.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. aprila.
(Ena Kal i.it rova ustanova ta dijake) letnih 240 gl. je razpisana. Poftnje naj h« oddajo do 27. t. m. deželni vladi kranjski.
(Občni zbor ilruitva za umns/ovanjH vojakov) je bil v nedeljo. Društvo ima 2173 gld. premoženja. V odbor ho bili večinoma narodni meščani voljeni. Sklepati s« j« imelo zaradi dorldanja trnovHke kotlarn«. Ker h« pa ravno sedaj v državnem zboru pretrcHiije nova postava o umeščenji vojakov , odložilo h« je to vprašanj« do tj«, du h« ta nova postava potrdi.
(/'osebni, ieleznifc.il vlak) bode šel velikonočne praznik« z Dunaja v Trst in Benetke, pa nazaj. Z Dunaja odrin« v Hoboto 20. aprila ob K. uri 26 min. zvečer ter dojil« v Ljubljano velikonočno nuleljo ob I. uri 50 min. popoludne. Euak vlak odide 20. aprila ob 1. uri 7. minut popoludne. iz Ljubljane proti Dunaju. Voznimi 1/. Ljubljano na Dunaj in nazaj znaša v II. razredu 1H, iu v 111. razredu 12 gld., v Trst in nazaj v 11. razredu II , v III. razredu 7 gld., v Benetk« iu nazaj pa v II. razredu 21, v III. pa 15 gld.
((Vma viesa) v mesecu aprilu. Najboljše pitanih volov je po 54, nrednje po 40, slabejo po ,'IH kr. kilo. Nepitauih volov iu kravje pa j« po 4H, 40 in 32 kr. kilo.
(Zarod volitev za mestni odbor ljubljanski) ho h« bili narodni volilci I. aprila zbrali v čitalnični dvorani k razgovoru. Sošlo k« j« bilo precejšnjo število volilcev iz vseh treh volilnih razredov. Po daljši obravnavi k« j« sklenilo tudi let,oh vdeležiti ho volitve v III. in I. vo-liliiem razredu, v II. pa 11«, ker zarad obilnega števila vraduikov 111 penzijonistov ni nikakor-šnega upanja, da bi v tem razredu zmagali. Za kandidate ho h« v iii. volilnem razredu zopet enoglasno zbrali dosedanji 4 narodni odborniki: Dr. Kari Bleiweis, Franc Gorš ič, Vašo Potričič 111 Franc Potočnik, za petega pa, namesto g. Doherleta, ki j« bil izvoljen od nanprotno strank«, pontavil h« j« g, Franc Pot«rca. V I. volilnem razredu ho bili enoglasno za kanil dat« odbrani gg: Frane Bučar, Mihael Pakič in Josef S tr z «I b a.— Tudi nasprotna Htrauka j« imela glede volitev že hvojo razgovore. Naj prej jih je pretresala v konštitucijonalnein društvu, kjer j« zla.sti dvorni Hvetovalec vitez Kaltenegger veliko o njih govoril. Izrekel je željo, da bi h« prero-jenj« Ljubljanskega mestnega odbora n« vršilo pri tako mrzlem vremenu kakoršno je Hedaj. Konštilucijonalno društvo, Hi je že od začetka sini Htavilo nalogo voditi meHtn« volitve. Zato morajo njegovi udje pri bodočih volitvah vse žil« napeti 111 goreč« delati 1111 to, da bodo v mestno hišo prišla liberalna večina. Ljubljane naj nikdar 11« zadene nesreča, da bi v mestnem odboru sedela veČina z načeli h mlatijo manjšine. Kar j« konštitu-eijonalno društvo doseglo, se mora ohraniti. Zato mora vsak ud v Hvojcm krogu na to delati , da k« bodo volit.v« vršil« v liberalnem »mislil itd. Obžalujemo, da nam Tagblatf, po kterem Kino posneli te reči, ni objavil celega govora, ker bi bilo potem veliko lagljo zavrniti g. deželnega glavarju. Njemu h« zdi najhujša ncHreča, če bi sedanja manjšina v mest nem odboru prišla do večine. Tudi mi mu pritrdimo, da bi bila to tu I ua nesreča, t. o <1 a n e z a m e h f o 1 j u b I j a u h k o, n 111 p a k za p « š c i c o 11 « m č 11 r h k o, ki he vhIciI pomoči od zgoraj Hedaj šopiri v mestni luši. Gospodje čutijo, da h« tla pod njimi majajo in se boj« za svojo dosedanje gospodstvo. l'a naj ho h;
potolažijo; zgubili ga bodo gotovo, morda še prej, kakor ho nadejajo. Kadar ho spremene politično okoliščine, — kar ho po vneli znamenj ah bliža brzini korakom —, in poneha doae danja pomoč od zgoraj , pokazala ho Iio Ae le prav očitno revščina in onemoglost tukajšnje nemškutarako stranke iu Hvet bo strmel, da ho ti ljudje toliko časa zamogli gospodovati!
V „Narodu" beremo, da je g. Kaltenegger vprašan, je li res govoril besede, ktero mu podtika „Tagblatt", odgovoril, da teh ali enakih razžaljivih besedi ni nikdar govoril. Nuni hc čudno zdi le to, da „Tagblattuu ni poHlal nobenega popravka, h kterim bi /.amogel opravičiti to svojo izjavo.
(Pripravnice sa učiteljicc) ho bodo odpra vile, ker se jo v zadnjih letih toliko mladeni-č.ev oglasilo za učiteljski stan, pravi „Klagenf. Ztg.", da hi učiteljice ostale brez službe, (lliivni vzrok pa so menda obilni stroški , ki jih te pripravnice prizadevajo državi, in ki niso v nobeni primeri h koristjo teh zavodov, ktere so iz začetka proslavljali kot silen napredek sedanjega liberalnega časa. Mi smo že večkrat omenjali nepriličnosti te napravo, ki mnogo deklic odteguje njihovemu pravemu namenu in poklicu ter v njih goji nekako domišljavost in mrzenjo pred pravimi žcntikimi deli. Liberalizmu to seveda ui bilo všeč, in očitali ho nam sovraštvo do šole, zdaj nam je v nekako zadoHtenje, da vspeh potrjuje naše nazore. Nam hc namreč dozdeva, da ravno od nas grajano nepriličnosti, ki bb zlasti razodevajo pri o možen i h učiteljicah, ho glavni vzroki odprave ženskih učiteljišč, ktere pa liberalci v a rad lepšega prikrivajo z gori imenovanimi izgovori. Učiteljskih pripravnikov namreč ui Se toliko, da In zadostovali za brezštevilne ljudske šole, ki se vrh tega še vedno pomnožujejo, in stroški za šolstvo se liberalizmu ne smilijo, če ho še (ako ogromni. Itazrešitov ženskih pripravnic ho bodo v treh letih dognala, tako da bodo kandidatinje, ki ho letos v prvem letu, dovršile svojo učenje. V C e I o v c u se je po nekem dopisu „N. fr. ProHse" razrešitev tamošnjega ženskega učilišča v tem HiniHlu že zaukazaln. Pri nas ho hoteli zidati za ta zavod posebno poslopje; dobro, tla se to ni Se zgodilo, ker hi ho bilo mnogo denarjev potrosilo zastonj.
(ti/ovcnsln> ijliuliilišlc). Zadnja predstavo tej sezoni hode 7. t. m. iu sicer na korist re-gisseurjn 111 igralca drainntičnega društva, gonj) Josipa Kocelja. Predstavljala ne bode ta večer prvikrat izvirna zgodovinska žaloigra v 4 dr janjih , Dan Hlavel'ali „krSčaiisko-turška vojska", katero je iskreni narodnjak , g. Krn njo Potočnik spisal. Dejanju se vrši v letu l&!)!!, v katero ho vpleteno ondaSnje dogodhe, naše slo vensko domovine isto tako pred Sinčkom, kar mora vsacegu narodnjaka, kojem je zgodovina znana, zanimati. Ti momenti in da dokažemo veteranu naših igralcev, da vemo ceniti njegov trud, v Hedanjih gledaliških razmerah in nje govo VHpešno delovanje kot rogisseur iu igralec privabilo bode pač ta večer vho prijatelje hIo venske muze, kar beneficijantu iz srca želimo
Razne reči.
— Na W i 1 h e 1 m - o v o i n s e r n t, e opo v.orujemo p. i. občinstvo, ker ho hc tudi pr nas premnogi, ki ho rabili \Vilhelmov protipro tinski protirevmatični čaj zu čiščenje krvi in njegov i/, planinskih rastlin napravljeni Alop prepričali o njuni zdravilni moči, in potrjujejo resnico izvrstnih o teh zdravilih objavljenih npričoval. Bolezni, pri kterih se I a povsod že jako »loveča zdravila VHpeSno rabijo, ho ua fiteto in omenjene v dotičuih inaeralih.
—	j K a r d i 11 a 1 A m a t je v noči do 80, marca umrl. Starosta kardinalskega kolegija po kardinalskih letih je zdaj kardinal Schvvarzenberg.
—	Das Lohon dor allorsoli||9ton luiiyfrau Maria mul ihros olorrolchon Briiutiflama St. iosoith. Dargestellt von P. Beat Itohuer, O. S. It. Kari in Nikolaj Benzlger v Kinsiodelnu v Švici, ki imata za razširjevanje katoliškega HlovHtva jako veliko zaslug iu sta nam pred par leti podala izvrstno knjigo „(iltiuheiis- und Sitteulehre" in nedavno ,,das Leben Josu", za-čela sta ravnokar v ravno isti obliki pod gori omenjenim naslovom izdajati knjigo, ki bode nemškim katoliškim družinam mi zlasti pridi garjem dobro došla. Sostavil jo je kot. pisatelj in pridigar slavno znani benediktinec in Kui-siedehiski liijmoštor P. tteiU Utihner in jo ra/,-
il v te-le glavne dele , i/, kterih je razvidna vsestranska izvrstnost in natančnost te knjige : V I delu nam popisuje po svetopisemskih na-nanilih notranjo življenje če/natorne gnade, ljubezen iu požrtvovalnost prehlažemi device Marije iu sv Jožefa. V II. delu nahajamo po jasnih) in zgodovino Marijinega češčenja iu raznih njenih praznikov, pobožnosti , bratovščin, kiik ir tudi češčenia sv. Jožefa. III del nam našteva 7o do hO najslavnejših Marijinih božjih potov. IV. del pa obsega življenje fil) do 70 Hlavnih Marijin h častilcev. V tej knjigi najdemo tedaj vse lepo skupaj vredjeno , kur ho najveljavnejši pisatelji o posamnih rečeh v posameznih knjižicah pisali, iz. kterih je spretni pisatelj izbral najlepšo in najkoristnejše. Pred govor je spisal Holnograški knez in nadškof Kilcr, ki je eden najgorečnejših častilcev pri blažene device Marije, '21 škotijstev pa je to zvrstno knjigo potrdilo in jo vernikom prav iskreno priporoča. Kazuti lepega in podučnega
berila nahajamo v njej tudi 4 prekrasno oljnate podobe in 710 ilustracij, ki so odlikujejo kakor sploh vse podobe v Benzigetjevih knjigah. Delo bode obsegalo okoli 1010 strani in bodo izhajalo v 112 snopičih, kterih bosta ua svitlo prišla vsaki mesec dva. Prvi se je knjigarnam že razposlal in obsega razun škofijskih potrdil iu predgovora to-le reči: 1. Kukojo Marija prišla ua svet. 2. Marija od vekomej za mater božjo odločena in izvoljena. Ii. Marija napovedim® od prerokov stare zaveze. -I. Svetopisemske pred podobe preavete device Marije u. pr. goreči grm , Salomonov icmpel, skrinja zaveze, raj, Noetova barka, Jakobova lestvica, (Jeileo-nova koža. !>. Nektero ženo stare zaveze kot Marijine predjiodobe n. pr. Eva, Sara, Kebeka, Judita, Kstera, Abigail, makabejska mati itd. 'Zu ta prvi snopič nam dovolj priča, kako lahko umevno in praktično da ju g. »pisatelj osnoval svoje obširno delo. Kazuti prekrasne oljnate podobe na čelu, nahaja ho v trm snopiču šo i t drugih med berilo vtisnjenih podob, kterih nektero se posebno odlikujejo, kakor n. pr. Kebeka, Kstera, makabejska mati itd. Prav iskreno tedaj pripročamo to izvrstno knjigo vsem katoliškim, nemškega jezika zmožnim družinam in gg. duhovnikom, kterim G() zlasti ugajala za sostavo Marijinih pridig, (lena vhh-kemu snopiču znaša 110 kr., naročila pa »pre-jema, kakor naznanja naš inserat, knjigarna 41. lilerove vilovr v Ljubljani na Starem trgu št. 2. Kdor Hprejme L snopič, se zaveže nprejemati vso naslednje. Na koncu dobe naročniki po vrhu in čisto zastonj kot premijo ali darilo 2 krasni oljnati podobi ..Marija z Jezusom in Janezom", pa ,,Jezus prijatelj otrok."
r i
^Avstrija"
obrno vzajemno zavarovalno društvo ua rlovosko življenje
mi 1 >iiiii i j i.
lUjudno naznanjamo, da smo za voj vodstvo Kranjsko
ETadzorništvo
m> sedežem v Ljubljani ustanovili iu za nadzornika (inšpektorja) imenovali gospoda
Ignacija Valontičič-n,
l\ i h n v t; a jittmntnik.il v l. j u 1» t j a u i,
A'n Dunaji I. januarja 1S7.S.
Ilav nahljslvo.
1
11 lede n a gornjo naznanilo si dovoljujem slavno občinstvo k obilnej udeležbi vabiti. ,,Avstrija", ustanovljena I. 1HC.0 , zavaruje na človeško življenje po raznih načinih: da izplača zavarovano svoto po smrti zavarovanca, ali kader do-hcžo določeno Hlarosl. (otrokom doto), nli da izplača izmed dveh zavarovancev tistemu, kateri druzega nadživi (posebno priporočljivo za zakonske ljudi), itd. in sicer v vneli Hlučajih h pol n o u d e 1 e ž b o n a d o b i č k u. D r u S t v e n o p r e m o ž e nje, ki jo koncem leta l«7(! v gotovini iznašalo gld. 1,68 Lti'.>:i-82, je lastnina z a v a-rovivncev. Dne 13. junija 1877 jo občni zbor že sedmo razdelitev dobička
določil.	(a)
Ponudbe za nprejem zastopništva, kakor tudi ponudbe /a zavarovanja ho sprejemajo v mojej pisarni: Sv. IVfia rrnta Atri. 7:1, kjer se tudi pojasnila in tal ili brezplačno dobivajo.
Odličnim spoštovanjem
Ignacij Valentinčič,
liifni posestnik.
V Ljubljani, dno L januarja 1878.
Teleitrnlične denarne cent 3. aprila.
Papirna renta 60.05 — Sreberna rontu 64.85 -Zlatarenta 72 30. — 18601etno državno posojilo 110 75 Bankine akoije 788— Kraditne akcije 221.76— London 122.20 — Srebru 106 2!i. — Ces. kr, cekini 6.73. — 20 frankov 9.25.
DeiinrNtvene cene 2. aprila.
Državni fondi. J6 % avstrijska papirna renta . .
fi •/, renta v srebru......
4'/» renta v zlatu (davka prosta) .
Srečke (loži) 1854. 1......
„ „ 1860. i„ eeii, . . . „ „ 1860. 1„ petinke . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
Zemljiščine odvezuice.
Štajarske po 5°/, .......
Kranjske| koroške iu primorske po 5"
Ogerske po 50/„.......
Hrvaške in slavonske po 6°', . . .
Eedmograške po 5°'t .....
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke ... ...
Kreditne akcije . ......
Nižoavstr. eskomptue družbe . . Anglo-avstr. banke ......
Srečke (loži).
| Denar. 60.60 ! 64.75 72.50 107.25 ,110.75 119.— 184.—
98.50 90,— 77 90 84.50 75.40
797__
60 50 223.— 725,— 93.76
Kreditu«	po 100	gld. h. v. .	160.25,160 50
Tržaške	„	100	., k. d. .	120,-|l21.-
,.	50	„ „	•	62 - 63,-
Budeuske	„	40	gld. a. v. .	29.25 29.50
Salmove	„	40	„ „ „ .	38 25 38.75
Palfii-jeve	„	40	„ „ „ .	28.25 28 50
Clary-jeve	„	40 .............29.50 30 50
St. Oeuois	„	40	„ „ „ .	28.75 29.50
Windischgriit«-ove	„	20 „ ..........25.75 26.25
Wald8tein-ove	„	40	„ „ „ .	22 75 ; 23.50
Srebro iu zlato. C'es. cekini ...'..
Napoleousd'or.....
8rebro . .....
Blago 60. 7 64.90 72.65 107.75 111.25 119.50 134 50
99 50 91.-78 — 85.50 75.7o
799.— 60.50 223.25 730 -
94.--

5.73	1 5.75
9.74	9.75 106 60 106.75
Najboljše železo
iz slovečih stajerskik in koroških fuž.n po 13>/a kr. kil., — »ii 7'/ekr. stari funt; kakor tudi vsakovrstno železno blago dobi se po najnižji coni v moji zalogi že-leznine	(■')
Sp. Pesjak,
v Ljubljani v glediščnili ulicah št.
ImVerlapvonMr C.&N.Beiizipr $
in Einsiedeln (Schvvoiz) erscheint ein noues

r rt d) t - £ t c f e v u 11 rt o: il? er f:
flavta uttb gofepjj.
®n? 1'rtioi! itnb hte SPeretjvmtfj bcv attcvfcl. Jiiiiflfrnii Itlnrin unb bcš fjcififini .Talkin, SJoit P. Stonf ttollitfr, o. S. H., f fr. in (Žinficbflii. SKit 7 in 3'hiftrnttoitcn, i fvavtioiibviidbilbmi mit - (midjtUoffeil nciictl (Orffnifirnfcrii-jlrrimirii. llolTflriaiHn in :!2 Cirfrrnunru in nr- 4". 2>ri'ir. prt- .iiofovmtfl 50 ^ffl. obcv 60 Ctfs. S?iit'V(ittjiij bei:
O. lilcn !K Witwe in Laibach, (I)	Altermarkt, Nr. 2.	$
Na Avstrijsko-Ogerskem in Nemškem je zavarovan
Wilhelm-ov
protiprotinski, protirevmatični
čaj za čiščenje krvi
kot
pomladansko zdravilo,
ktoro so
kot edino zanesljivo zdravilo za čiščenje krvi
spoznali, preiskali in rabili: u. kr. vladni svetovalno in pravi ufilišui profesor dr. K. I en/,1, vodja botaničnega vrta na Dunaji itd. itd., prof. Oppol/.cr, dr. Vnn Kloger v Bukarešti, dr. Itust. na Dunaji, dr. liiidcr ua Dunaji, dr. Jo-linuues Miillcr zdravniški svetnik v Berlinu, dr. zdrav. \. (>roycn v New-Yorkn, dr. llaodnit/. na Dunaju, dr. Hess v Berlinu, dr. I.elimami v VVieselburgu, dr. \Vei'iier v Vratislavu, dr. Mal-liclt v Grubianempidji; praktični zdrav : Ililgir v Nacldingu, Itussegcr v Abteuau , Triieliliol/, v Marzulvu, Jankovič v Nakofalvvi, iu muogi drugi zdravniki
1.	pri revmatičnih napadih,
2.	pri protinu,
3.	pri trebuS. napadih pri ljudeh, ki veliko sede,
4.	pri raztegnjenih in zagnjetouih jetrih,
5.	pri »puščajih zlasti liSajih,
5. pri silihtičuih boleznih,
7.	kot pripravno zdravilo pri rabljenji mineralnih voda zarad omenjenih bolezni.
8.	namesto mineral, voda pri omenjenih bulezuih
Krilno pravega Izdeluje t^raiM* 11 illiriiil, lekar v Neun-kirchen u.
/»vitek /.a osemkratno rabo, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab', v raznih jezicih stane 1 gl,, kolek iu zavijanje 10 kr.
Svarilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem , ter naj zahteva vselej edino le „Wilhclnmv protiprotius. i protirevmatični čaj za čiSčei je krvi" i.\Vilkehns autiartritisehen auti-rheumatischen Blutreinigungsthee), ker so čaji, ki se nahsjajo samo pod imenom proliprotinski protirevmatični čaj za r išče nje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo.
Da jo za p i. občinstvo priličnoje, prodajajo pravi VVilielmov protiprotiliski prolirev-ilintieni čaj ti le gospodje:
V Ljubljani: Peter l.asnlk; v Postojni, Jos. Kuplersehmidt, lekari.nar; vZagrebn: Sig. Mittihach, lekar; v Borgu: Giusoppi Bcttauii i: lekar; v li r u k u na Muri; Albert L anger, lekar; B ozonu: Franz Waldmiiller, lekar; v Bruneku: J, G. Mahi; v Belovaru: Kud. Svo boda, lu-Itnr; v Ur i k senu: Leouh. Staub, lokar; v 1*11-bergu: .lan. Neusser, lekar; v Celji: Bauui-bachova lekarna in Fr Rauscher; v Korminu: Hornies Codolini, lekar; v Kortini: A. Cam bruzzi; v Deusch-Landsbergu: Miillerjevi dedii i; v Useku: J. O. pl Dieues, lekar iu Jož. Go-betzky, lekar J v Fii rs tenfeld u: A. Schraoken-fux, lekar; v Frohnleiten u: v Blumauer; v Brežah: O. Russhoini, ltk«r in A. Aichingor, lekar; v Gorici: A. Franzrini, lekar; v Gradcu: J. Buigleitnor, lokar; v U ii 11 a r i n g u : S. Vatterl; v Urubišnem polji; Jos. Malicb; v Gospiču: Valentin Vovk, lekar; v Grafeu-dorfu: Jos. Knisor; v Mohorju; ,/oi. M. Ri-chter, lekar; v Hallu (ua Tirolskem); Leop. pl. Aichinger, lekar v Judeuburgn: F. Senekovi'"; vlunichenu: J. Stapf. lekar; v J ms tu: Vilh. Delit,seli, lekar; v Ivan i čil: Ed. Tolovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič., lekar iu J. Benič ; v Celovcu: Kari KlemenČič; v Kindsbergu: J. Knrinčič; v K a p f en bor gu: Turner; v K u i t te 1-feldu: \Vilh. Vischner; v Kranj i: Kari savnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach. lekar; v Le-obnu: Jan. Pefersehy, lekar; v Mariboru: Alojzij Qnandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzzuschlagu: Jan. Dauzer, lekar; v Muravu: Jan. Stoyrer; v Mitrovici: A. Koistenovič; v Malsu; Ludvig Poli, lekar; v Noumarktu (na Stajarskem): Kari Mally, lokar; v Otočcu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Ttibuč; v Ptuju: C, Girod, lekar; v Po-tervardinu: L. C. Jungiugcr; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Riliird Tliales, lekar; vUottenmannu: Franz X. Illing, lekar ; v Sam o boru: F. Sohwarz, lekar; v Še-beniku: Peter Boros, lokar; v Š t r as b u r g u : J. V. Cortoa: v Št. Vidu: Julinri Uijijmrt; v Radgoni: Cezar E. Andriou, lekar; v Štainzu: V. 1'imouSok, lekar, vZeinunu:D. Jovauovičev sin ; v Splitu: Vanatio pl. Grazio, lekar; v Selilan-der sn: B. Wiirstl, lekar; v Trstu : Jak. Seravallo, lekar; v Tridentu: Ant. Sautoui; v Trebižu: Kug. Eberlin, lekar; v Bel akti: Matii. Fiirst; v V u U o varu: A Krnicsovics, lekar; v V i nk o v c i h: Fridr. Herzig, lokar; v Varaždinu: dr A IIal ter, lokar; v Slovenjem g r a d c u: Jos. Kaligarič, lekar iu g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl Gutkovski, lekar; v S en j i: Jos. Aecurti, lekar; v Zadru: B. Andravič, lokar, v Zlatarn: Jim. PospiSil, lekar.	(3)

Gospodu
Franc Wilhelm-u,
lekarn ičarju v Neunkirchenu.
Dunaj, 13. maja 187U.
Rastline, ki se rabijo za pripravo Willielin-ovega ,,Seliiieehergs Kriiuter-Allopa", se odlikujejo po svojih omelieovalnili in iiromiitičnih delili.
Ti VVilhcIinoveiiiii „SclmeebergH Kriiuter-AI-lopu" dajejo tisto zdruviliio moč, ki je imela /.e toliko vsjicliov pri vsili boleznih sojiilnili organov, kar s tim potrjujo
Dtlvard FoiikI 111. p.
c. kr. vladni svetovalec, vito/, rusk. Aninega reda JI. vrste, koinandčr it. kron. reda, ef. uiekg. Quad. rcilu, vitez tiraš, kr. roda in bolg. L. reda, dr. lil. in zdrav., redni javni prof botanike na dunajskem vseučilišču in vodja butan, verta, ud akad. /,iiai'sto\ iu lil. fakulteto na Dunaji, adjk. akad. Loop. Kar. in častni in pravi ud več učenih družb domačih iu vnanjili, pravi ud mat. prirodopis. družbo, ces, akad. znanstev, vodja botan. dvornega muzeja, vsouč. vrta, e. In-, botanicega kabineta, v dvornem poslopji I. na Dunaji.
\\ illieluiov .Selmcebergs Kriiuter /VI-lo[i" jo po [iropričanji najbolj slovečili zdravnikov pokazal svojo jiosobno zdravilno moč pri vnetici Matu. kašlju. Iiripavostl. gripi, nahodu pisnih te/.iivnli, /..izlieeiiji. težki sapi. Iioillja-J i li. /.adiišneni kašlju, in pri pričeti jetiki
Conit flašl s podiiknin vred ji! 1 glil. 2") kr.
\ Avstriji-Ogorskoj iu na Nemškem zavarovano.
Krilno pravega izdeluje
Franc "11'illiclill, lekar v Neunkirchenu, pri Dunaju, pri kterem se naj naročaje. Prodajajo ga pa tudi:
V LJubljani: Peter Lnmiik; v Postojni: J. A. Kupfeischini tt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach. lekarničar; v Bozenu: F. \Vald-miUlcr, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanini, lekarničar; v Hruuecku: J. G. Mahi; v Brilt senu: Lenard Staub, lekarničar; v CVlji: Itauin-b»ch-ova lekarna in Fr. Rauscher; v Oseku: J. C. pl. Dieues, lekarničar; v Frohnleitonu; Vin-Ci ne Blumauer; v Brežah: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbachn: Jos Kiuiig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, h karničhr; v Glini: Ant. Ilaulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wcnd. Trnkoczy iekar-tiičur; v Hallu na Tirolskem: Leop. pl Aichingor, lekarni'ar; v InSpruku: Franc NVinkler; lekarničar; v Innicbsnu: .1. Stapf, hhartii nr, v Ivuniču: Ed. Tolovič, loiuirničar; v Jaški: Aleks. Heržič, lok rničar; v Colovcu: Kari Kle-m»nčič; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks \Verli, lekarničar; v Kra-nii: Kari Šavuik, lekarničar ; v Kn i ttelfel du : Wilh. Vischner; v Kindbergu: J, K. Kminčič; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quaodest; v Merami: Wilh. pl. 1'crmvcrth, lekarničar; v Malsu: t.udv. Prill, lekarničar; v Muravu: Jan. Stoyrer; v Ptuju: C. Girod, 1 "karničar ; v Peter varad i nn; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezur E. An-drieu, lekarničar; v Roveredu: Ribard Tliales, lekarničar; v Novem mestu : Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zauetti. lekarničar ; vile-laku Ford. Scliolz , ' karničar; v Vukovaru: A. Kraicsovics, lokorničur; vVinkovcih: Frid-rih Herzig, lekarničar; v Varaždinu: dr. A. llalttr, loliarničar; v Slovenj em g rad en : G. Kordik, lekarničar; v Zadru: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzet i zalogo, najsopismeno obrr.e do mene.	(2)
P. I. občinstvo naj vselej odločno zahteva Williclmo\ Sclineehergs Killiiter-Allop. ker le ju/, sam i/.delujem pravega iu so Udcllti, ki se nahajajo pod imenom: Julij Bittner-jev Selineeborgs Kriiuter-Allop le nevredni ponaredki, pred kterlmi posebno svarim.
Krompirja
Dobro izurjen cerkvenih |
z dobrimi spričevali išče službe in se | priporoča cerkvenim predstojništvom. Kmetijstva je dobro vajen, zraven čevljar, tedaj prav sposoben tudi za farovškega hlapca. Več o njem se zve pri g. uč.telju
Janezu Lobe-tu
(3)	v Ambrusu. (Pošta Žužemberg.)
ii
želi kupiti „9ož« S^rvcc na št. peterskem predmestji.	(2)