KOMUNALNA SKUPNOST LJUBLJANSKIH OBČIN Kaj predvidevajo spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih dokumentov? S tem srednjeročnim programom ko-munalne skupnosti Ijubljanskih občin smo načrtovali izgradnjo naslcdnjih po-membnejših investicij: - objektov in naprav za izboljšanje in varovanje pitne vode in sicer povezovalni sistem mestnega vodovoda, izgradnjo lo-kalnih vodovodnih sistemov, sanacijo lo-kalnih vodovodov ter zaščito varstvenih pasov vodnih virov na območju vodarn Kleče, Šentvid, Hrastje, Jarški Brod in vodarne Brest, . - izgradnjo I. faze čistilne naprave v Zalogu, - izgradnjo odlagališča komunalnih odpadkov Barje. Glede na cene decembra 1985 so bili vsi našteti objekti ocenjeni na 28.278 mi-lijonov dinarjev. 37,2 odstotka predvide-nih sredstev bi zbrali s samoprispevkom. Sedaj se srečujemo z izpadom teh sred-stev, samoupravne sporazume (računali so na 100 odstoten podpis) je podpisalo 60 odstotkov možnih podpisnikov, izpa-del je del virov za razširitev Žal, v sred-njeročni program vzdrževanja kolektiv-nih komunalnih objektov in naprav (fi-nancirajo se iz 1,95 odstotka iz dohodka od osnove BOD) ni bilo vključenih vrsto nalog - le te delno financiramo sedaj s posebnim prispevkom 0,47 — uveljavlja-jo se realne obrestne mere za najete kre-dite ... Skratka materialne možnosti za realizacij&~programa KSLO v obdobju 1986-1990 so spremenjene. Največji iz-pad investicijskih sredstev je na področ-jih: razvoja vodovodnega in kanalizacij-skega sistema, izgradnje centralne čistil-ne naprave v Zalogu. nadaljevanje iz-gradnje sanitarne deponije Barje, razširi-tev pokopaliških površin na Žalah ter razvoju mestnega in obmestnega potni-škega prometa. To pa narekuje tudi »re-balans« srednjeročnega programa. Kaj zajeti, kaj okrniti - o tem je že izdelana analiza. Če pogledamo področje vodovodnega in kanalizacijskega sistema, je razvidno, da je bil lani in letos program Vodovoda-kanalizacije realiziran v višini 81,7 od-stotkov planirane vrednosti, program krajevnih skupnosti pa v višini 911 milijo-nov dinarjev. Letos naj bi bile planske naloge realizirane. Poleg potreb s po-dročja individualne komunalne rabe, se nadaljuje s pripravljenimi deli za izgrad-njo čistilne naprave v Zalogu, še vedno so prisotni problemi opremljanja indu-strijskih con na južnem delu mesta, kar je z vidika komunalnega urejanja precej drago. Vrednost kanala za potrebe indu-strijske cone VP-6/1 (Rudnik) predstav-lja 50 odstotkov dosedanjega priliva sredstev iz naslova prispevka 0,65 BOD. Še to. Ob rekonstrukciji cest se morajo sanirati tudi komunalni vodi - kar po-meni, da mora KSLO slediti nemalokrat tudi izven plana cestnemu programu. Od skupno ocenjene vrednosti rekonstrukci-je Tržaške ceste - 3300 milijonov odpa-de na komunalno in infrastrukturo polo-vico sredstev. Primerjajoč predvidevanja in možnosti na tem področju pomeni, da so se investicijska sredstva redno zmanj-šala za 58 odstotkov. Od vseh razpolož-ljivih sredstev bodo v naslednjih treh le-tih prednostno obravnavane tri investici-je in sicer izgradnja centralne čistilne na-prave v Zalogu (tu je treba upoštevati 60 odstotni predračunski delež območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava) in ko-munalno opremo industrijskih con Rud-nik in Plutal, - predstavljajo 52,2 od-stotka. Lani so bila sredstva za odlagališče odpadkov Barje v celoti realizirana, s tem, da IV. faza ni bila v celoti izvedena in se del nalog prenaša v to leto. Težave so z viri sredstev, izhod je možen v višji ceni odvoza komunalnih odpadkov. Če bi letno ta znesek povečevali glede na inflatorna gibanja bi s tem skupno zbrana sredstva zadoščala, da se v naslednjih treh letih zgradijo še tri etape in bo inve-sticija v celoti zaključena. Za razširitev Žal - I. faza (zadoščala naj bi za potrebe mesta za nadaljnih 35 let) so kot viri opredeljeni — del cene najemnine za grobove, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in kreditna sredstva. Že v prvem letu srednjeročnega obdobja pa se je izkazalo, da investicije ne bo moč zagotoviti, saj Žale ne morejo zagotoviti z najemninami 43,3 odstotka vseh potrebnih sredstev. To pa pomeni, da bo za realizacijo te investicije, ki bo stekla etapno - potrebno več sredstev namenjati iz nadomestila prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Na področju mestnega in obmestnega potniškega prometa je bilo do sedaj na-bavljenih 42 avtobusov za obnovo mest-nega in 21 za obnovo obmestnega pro-meta, v pripravi pa je pogodba za nabavo 10 avtobusov za obmestni promet. Za naslednja tri leta slabo kaže glede prili-vov sredstev (prednost iz prispevka 0.65 ima preskrba z zdravo pitno vodo), kar pomeni, da najbrže ne bo moč teh pro-blemov reševati v skladu s planskimi usmeritvami. Tudi sredstva, ki se združujejo iz do-hodka, zagotavljajo le minimalni obseg vzdrževanja in obnove kolektivnih ko-munalnih objektov in naprav. V ta na-men smo za tekoče srednjeročno obdob-je načrtovali investicijska vlaganja v viši-ni 4.500 milijonov. To pa pomeni, da bi bilo možno realizirati naloge opredeljene v tem delu plana v dvajsetih letih in da z obstoječimi viri financiranja te dejavnosti ni možno financirati, še dodatne naloge, ki so bile poverjene komunalnemu go-spodarstvu tako, da bo treba za te naloge izdelati spremembe in dopolnitve plan-skih dokumentov KSLO. Novelacija sporazumov je nujna Skratka, novi pogoji gospodarjenja na področju komunalnega gospodarstva, spremembe zakonodaje, spremembe gle-de opredelitev prednostnih mestnih ko-munalnih investicij ob izpadu sredstev neizglasovanega samoprispevka in nena-zadnje uveljavljanje lokalnih samopri-spevkov v KS narekujejo potrebo po no-velaciji samoupravnih sporazumov o te-meljih planov za obdobje 1986-1990. Te bo potrebno predvsem dopolniti z nasiednjim: - Sredstva, ki se v letu 1987 in deloma v letu 1988 zagotavljajo z odlokom o začas-nem plačevanju prispevka iz dohodka za izredno vzdrževanje in obnavljanje ko-munalnih objektov in naprav skupne ra-be, bodo morala postati redna sporazum-ska sredstva. Naloge, ki se financirajo iz sredstev tega odloka so stalne dodatne naloge, za katere je treba zagotoviti tudi stalni vir sredstev. Tako na primer bo potrebno zagotoviti sredstva za sanacijo grajskega pobočja, sredstva za pokriva-nje stroškov razobešanja zastav, vzdrže-vanja plakatnih mesi, itd. Ker v letu 1987 ni izvirnega vira sred-stev za pokrivanje stroškov razobešanja zastav in vzdrževanja plakatnih mest predlagamo, da se nujni stroški za te novo uvedene komunalne dejavnosti v letu 1987 pokrivajo iz rednega programa, ki se financira iz prispevka 1,95 odstot-kov od osnove BOD. Vse večji interes krajanov v KS, da s sistemom krajevnega samoprispevka za-gotavljajo del sredstev za realizacijo last-nih programov, bo treba v SAS posebej opredeliti pogoje vključevanja sredstev krajevnega samoprispevka v redne pro-grame KSLO. V SAS bo treba natančneje in bolj podrobno opredeliti kriterije. na osnovi katerih je možno sankcionirati nepristo-panje oziroma neplačevanje obveznosti. ki izhajajo iz SAS.