Beseda o 5JNarodni stranki". Celje, 28. okt. 1907, Glasiili Narodne strank« v Celju, ,,Narodni List" in ,,Dpmovina", že v par številkah udarjate na velikii boben, vabeč na 2. giavni zbor liberalne Narodne stranke dne 3. noveinbra t. 1. Nas ta kričava reklama prav malo briga; kajti glavna zbor stranke je njena notranja zajdeva. Spominjamo se pri tem stare prislovice: Veliko kričanja, a malo — uspeha; vendar sniatramo svojo dolžnost, v i,em važnem trenfutku, zlasti z ozirom na bližajoČo se glavno skupšeino Slovenske kmečke zveze za Stajersko, hekaj resnili besed izpregovoriti o Narodni stranki nepoučenim v pouk, svojim pristašem v svarilo, Narodovcem pa v premišljevanje. Zlasti hočemo širši javnosti povedati bajko ,o veliki narodnosti Narodne stranke. Zgodovina Narodne stranke je vobče zniana; nastala je kot sad nezadovoljnosti s • spodnještajersko pplitiko d:o I. 1905, bolj pa še kot posledica nezadovoljenih osebnih težonj posameznjh sedanjih vodij te stranke. Marsikdo je z mešanimi čutili pozdravil snovanje no,ve stranke; kajti prave rodoljube je morila opravifiena skrb, alt ho ta stran(ka bolj močno vodila vajete narodne politike, ali ne bodo mladi vodje vsled nezadovolJDih osebnilh teženj zašli na polje osebnega hoja, ali ne bode npva stranka v izbiranju svojih pristašev premalo izbirčna z ozirom na razumljivo atremljenje ppvečaiti svoje vrste, čefcudi z narotino in moralno dvomljiviini elementi, ali ne bodo snovatelji stranke — po mišljeniu sami liberalci po kranjskem kopitu — na SUajersko zanesli gnilo kal kranjskega lib«ralizma. To nevarnost so spoflnali pravi štajerski rodoljubi, niso verjeli sladkim in omamljivim beseHam Narodne stranke na njenem 1. gjavriem zboru ter so osnovali Slovensko kmečto zvezo za Stajersko; s tem so se naslonil(i na najbolj zdravi in pa stalni del naSega Ijudstva, na naše spodnještajersko kmečko prebivalstvo, neizčrpni vir narodne moči. Narodna stranka se je viidela ovarana v svojih upih, zlasti v nadi na priklopljen(jG kmežkega Ijudstva, in zgodilo so je, kar so pričakovali dobri politiki. Narodna etranka je postaia mešanica najrazličnejgih elementov, ne zametujoč odločne nasprot- nike slovenskega narodnega napredKa, elementov, katere druži le mržnja zoper smotrenio vzgojo našega Ijudstva v po^itivno krščanski, pozitivno narodni in pozitivno gospodarski smeri, Boj Narodne stranke zoper sloven|sko zaslužno duttovništvo je znan in očit; nečerno o tem izgubljati besed. V narodnem oziru je Narodni stranki ostalo le še ime, v dejanju je že davno zgubila pravico do tega rWevka, še mauj pa ima pravico, vzeti nekak monopoi na narodnjaštvo. Poglejmo si njene pristaše, njeno glasilo, ujena dela! Del glavnega stebra strankip, liberalno učiteljstvo, ki se smatrs za o!icijeln(ega pospeševatelja strankinih idej, je žal narddno le po pripajdanju k Narodni stranki, le po imenu; y dejanju vidimo med temi vnetimi zagovorniki Narodne stranke mlačnost, neodloenosl, naravnost ,,štajerčijanstvo." Neizbrisna sramota za Narodno stranko ostane, da v svoji sredi trpi ljudi, ki dopisu]ejo v najpodlejši, našemu ljudstvu in njega narodnemu čutu najkvarljivejši list ,,Stajerca", ki se ne sramujejo pod svoje časnikarske izdelke v takem listu postaviti svoje ime. Ni še dolgo tega, ko se je narodno u^iteljstvo neke šole pri Slov. Bistrici obrnito na deželniega poslanca Stigerja (!) s prošnjo, da se šola pomakne v vigji plačilni razred, utemeljujoč prošnjo, da je učiteljstvo te Sole isijega politifinega miSljenja, kot naprošeni poslanoc Stiger, na,jStrupenejši sovražnik Slovencev! Učiteljstvo na svojih konferencali sklepa radikalne resolucije o slovenskem uradovanju itd., toda iv resnici večina naro'dnegA ufiiteljstva z državnimi, deželnimi ter okrajnimi oblastvi občuje nemški; poznamo celo zaupnike Narodne straiike, ki v uradu z odločno slovenskimi uradniki govore nemški, ako slutijo v bližini okrajnsga glavarja, načelnika okr. šolskega sveta. Poglejmo si nekatere druge zaupnike Narodne stranke. Ne povsod, toda marsikje in v koliki meri mlafinbst, neziavednost, naravnost nasprotstvo zoper narodne težnje! Neki zaupnlk Nanodne stranke v brežižkem okraju, dober posestnik, je nedavno, ko se mu je jezik preveč razvozljal, j.ivrfp priznal1, da naročuje in plafiuje ,,Stajerca." Pri volitvah zn pridobninsko koraisijo v BreŽieah pristaši Narodne stranke niso luoteli voliti vo- lilrtlla rcož, katere je na polovico iz obeli strank kot kandidate postavila ,,Pos. Straia"; rekli so, da ne volijo nobenega pristaša Kmečke zveze, zlasti ne nje zaupnikov, in so volili brežiške nemčurje! Za časa državnozborskihi volitev so bili bivši Sigitatorji #a štajerčijanskega kandidata najbolj vneti agitatorji za Narodno stranklo; zveza zaupnikov( Narodne straake z gLasovito brežiško policijo za časa volitev je bila očita. Brežiški ži^paii je pred ožjo volitvijo pisal Nemcem v Hrastniku, naj zložno gredo v boj za jVatfdidata Narodne stranke, ne iz strankarskitif, ampak iz nemško-aacionalnih ozirov. Isto pojave smo videli po celem Spodnjem: Stajerskem v volilnem boju, posebno pa v Ježovnikovem volilnem okraju. Odlofini pristaši Narodne stranke v St. Petru pod Sv. gorami prosijo za več nemškega pouka v šolah; isto se dogaja drugod, posebno v mariborski okolici, kjer je g. dr. Kukove^c sam zagovarjal še več nemškega pouka v šoli. Poglejmo si glasilo stranke: MNarodni List"! Kje smo čitali Se kedaj ostro grajo zoper navedene pojave narodno mlačnosti1 pri svojihj pristaših; pa5 mnogo piže o brezdomovinstvu. klerikaicev, o narodnem brezdelu Kmečke zveze; toda za žalbstne pojave y svojih vrstah njm^, ostre besede, nima resne jgraje, niti dobrohotečega pouka. Kaj urednikom mari vse to! Oni< žele le vzgojiti dobre strank'arje, v sršenpvo gnezdo protinaroclnih teženj in protislovenskega, postopanja velikega dela pristašev se ne sme podregati iz ozirov na takozvane ,,Mitlauferje" iz nemčurskega tabora, katerim ug^aja protiduhovniška gonja stranke! Tako je, m8 drugače, in naj Narodna stranka dobi sto izgovorov za svoje pbstopanje, za piL savo svojega glasila. Krasne besede, lepe obljube, a nič dejanja, nifi nar^dnega radikalizma! Odkar dela Nartfdna stranka, spi narodno življcnje v CeIju spanje pravičnega; ne vidimo nikjer odložnega koraka zoper nasilstva celjskih Nemcev, zoper pristranost nemškega uradništva; le medle proteste, papirnate tirade, nifi odlofinega nastopa, n55 napredka! Seveda igrajo pri tem vlbgp oziri na narodne zaveznike liberalne Narodne stranke. Se eno beseda naSemu uradništvu! Pričakujemo od njegia, da v str-ankarskem boju ostano na strani, ne krateč mu svolxide osebnega prepričanja. Ako še med uradništvo zanesemo strankarski boj, pptem bode žal tudi pri prizadevanjihl merodajnih faktorjev radi imenovaihj nehote v poštev priiajalo ne samo slovensko, ampak tudi strankarskojpolitičnp mišljenje. Povdarjamo to zlasti, ker poslanci Slovenske imečke zveze ravno ilzdeMjeJD temeljiti narodno-politični program spodnještajerskih Slovencev, ki bode postal program stranke, program Slovenskega kluba v državnem zboru. Radovedni smo dalje, ali.' bo Narodna stranka na svojem 2. gl'avnem zboru pokiazala pravo svojo barjvo, svoje pravo pristno liberalno lioe, ali bo našla rezko besedo za protinarodnp postopanje svojih pristašev, ali bo sklenila stopiti vi odločni boj zoper naše narodne nasprotnike- No motimo se, da se bode zopet povzdigovala Narodna stranka kot edino in absolutno narodna,, zakrivajoč s frazfami' svojo narodno medlost, kazočo se ;v razliki elementov te stranke. Ne motimo se, da bode Narodna stranka na glavnem zboru za,vijala oči, povdarjajoč svoje tudikrščanfetvo, slepeč s tem lahkoverneže in spretno zakrivajoč svojo konečno stremlljeiiie po idejalih moHernega liberalizma: ločiteiv cerkve dd tiržave, ločitev cerkve od šole, ločitev zakona itd. Ne motimo se, da se bode Narodna stranka Sopirila kot edino prava agrarna (kmečka) stranka, sklicujoč se na ^kmete" posl. Robleka in Ježovnika, in namenoma osebe zamenjujoč s stvarjo, zakrivajoč nesoglasje njenega vse stanove enako osrečujočega gospodarskega programa. Slovenska kmečka zvoza hjbčo proko papirnatih sklepov Narodne stranke nadaljevati svoje organizatorično delo, doklor ne - bode gospodarsko in politično se okropil in, pomladil temelj našega naroda — kme&ki stan; ta je glavni stGbcr našG narodne samobitnosti; tGga gospodarsko, morakiit) in narodno podprimo, okrGpimo, vzbudimo in s tGm zagotovimo boljšo bodočnost CGlokupnGmu slovenskGmu narodu! NaprGJ, Slovenska kmečkia zvezai