Politični ogled. — Prestolonaslednlk Eran Ferdinand ~ir Loiido- nu. V soboto, dne 15. t. m., se je pripeljal naš prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo s posebnim dvornim vlakom v London na obisk angleškega kralja, Sprejet je bil z-veliko slovesnostjo. Ulioe, po katerih se je vozil prestolonaslednik, so bile vse v zastavah. Ogromne množice Ijudstva so visokeJga gosta viharno pozdravljale s klici: ,,Živio Avstrija!"To je znamenje, da vživa Avstrija pri Angležih menda veSje spoštovanje kot pri Nemcih v rajhu. Franc Ferdinand ostane kot gost angleškega kralja do petka. Znacilno, kako sodijo Angleži o Avstriji in o naši vladarski hiši, je clanek nekega velikega londonskega lista o obisku FrancaFerdinanda, vkaterem piše: ,,Z odkritim zadovoljstvom angleško ljudstvo sprejetaia s svojira kraljem prestolonaslednika habsburške monarhije. Mi se svojih starih prijateljev trdno držirao. Avstro-Ogrska ima pravico do našega prijateljstva, ki ga ni nikdar moglo porušiti kako dnevno politično nasprotstvo. Tudi ni v Evropi države, katere vladar bi bil radi svoje modrosti bolj spoštovan in obCudovan kakor cesar Franc Jožef I, Naš visoki gost si vsled njegove visoke izobrazbe, njegovega prijateljstva do umetnosti, radi njegovih vojaških čednosti, gotovo zagotovi srca Angležev." — Državni zbor. Zadnji teden se je vršila razprava o upravni komisiji na Ceškem, Cudno je, da se govorniki jniso zanimali samo za razmere na CeŠkem, ampak se še mnogo bolj ozirali na razmere v svojih deželah. Tako je koroški poslanec Grafenauer s pikrimi besedami opisoval naravnost turške razmere na KoroŠkem, kjer Slovenec ne more priti do svojih prayic. Poslanec Spincie je dokazoval, kako v Istri italijanska manjšina, ki pa ima v deželnem odlKiru večino, gospodari na škodo slovensko-hrvaške veeijie istrskega prebivalstva. Pritoževal se je tudi, da imajo na Hrvaškem še vedno koraisarja in ne bana z nstavn^tni razmeraini. Sedanji komisar Škrlec je nesposoben za službo na Hrvaškem že zaradi tega, ker ne zna hrvaški, razven pozdrava ,,Dobro jutro". Sicer pa se mora posluževati ali nemščine ali madžaršcine. Poslanec Perifi se je bavil z dogodkl na Balkanu. Vsi trije imenovani poslanci so 61a.nl HrvaŠko-slovenskega kluba. Vsporedno s to razpravo se je vršila razprava o davku na žganje, toda ta ni ni6 kaj napre'dovala, ker so pri tej razpravi Rusini nadaljevan s svojo obfitrukcijo. Pogajanja s Poljaki, zaradi volilne reforme niso napredovala, ker se Poljaki še vedno niso med seboj zedinili, kaj naj predlagajo Rusinom. V 6et'rtek se je vršila volitev y delegacije. 1& Stajersko sta izvoljena Slovenec dr. Korošec in Nemec ftvajger, za Kranjslco dr. Snsteršifi, za Istro Hrvat dr. Lagiiija, za Dalmaoijo Srb dr. Baljak. — Ker so se zadnji 2as ponavljali vpadi raznih tatinskih družb s hrvaškega ozemlja 6ez Sotlo na Stajersko, sta poslanoa dr. Benkovič in dr. Jankovi6 vložila na ministra za deželno brambo in notranje zadeve interpolaoijo, v kateri sta nujno zalitevala, da se od hrvaške vlade osnujejo orožniške postaje v Harnici in pa Kraljevcu ter se orožniške postaje na štajerski stran! ojačijo. — Poslanca Grafenauer In dr, Verstovšek sta bila v sredo, dne 12. novembra, v avdijenci pri nauSnem ministru, kateremu sta predložila pritožbe koroških Slovencev glede zatiranja slovenskih ljudskih šol po koioškem deželnem šolskem svetu. — Delegaciie. V torek, dne 18. t. m., uo se sestale zopet dolegacije. V sredo je bil sprejem pri cesarju in prestolni govor, Jugoslovani imajo letos 4 delegate v avstrijski delegaclji: dr, Korošca, dr. Susteršiča, dr. I^aginjo iii dr, Baljaka. Zanimiva bo letos razprava o zunanji politiki grofa Berhtolda in pa o vladanju Iinan6nega ministra Bilinskega vBosni. Iz nemškega tal>ora se sliši, da z grofom Berhtoldom tudi jiiso zadovoljni, ker se baje preve6 trudi za prijateljstvo Rusijc, a zanemarja prijateljstvo Nemcije. Mi pa menimo, da je edino dobro na Berhtoldovi politiki, kajti Nemoi so se izkazali kot sebi6ni in nezanesljivi zavezniki. — Kraujsko. Slovenska Ljudska Stranka je postavila za kandidata za deželni zbor v okraju Ribnlca—Kočevje—Velike Lašee (kme6ke obč.ine) posestnika Lovšina in kaplana Skulja. V mestni skupini Vrhnika kandidira S, L. S. dr, Marolta. . Liberalni kandidatje so slede6i: Vmestni kuriji ljnbljanski kandidira v I, okraju dr. Novak in profesor Reisner, v II. okraju pa dr. TavSar in Adoli Ribnikar. V splošni kuriji kandidira Josip Turk, lastnik pogrebnega zavoda. V Kranju in škofji Loki kandidira ljubljanski podžupan in deželni odbornik dr.. K. Triller, v mestni l:n trški skupini Kamnik—Radovljica—TrŽi6 profesor dr. Pavel Pestotnik, v dolenjskih mestih Krško—Kostanjevica—Novo Mesto—Metlika—Crnomelj— Višnja Gora in trgu Ribnica posestnik Julij Mazelle; v Postojni, Ložu in Vrhniki kandidirajo postojnskega župana Josipa Lavren6i6a; v Idriji pa dosedanjega poslanoa Engelberta Gangla. — Težko gre liberaloem pri postavljanju kandidatov v kme6ki in splošni skupini. Noben pameten mož ne posodi vee rad svojega imena propadajoči liberalni stranki, ker vsak ve, da bo propadel kakor je dolg in širok. Po dolgem mešetarenju so vjeli liberalci slede6e kandidate: Za kmeSko skupino na Gorenjskem se bo trgal stric Trebušnik, kateri je znan braloem Mohorjevih knjig, kako je plezal na Triglav; proti našemu Kobiju kandidirajo liberalci v splošni kuriji živinozdravnika Majdi6a v Logatcu; v ljubljanski okolici v sploSni kuriji kandidira nek Andrej Knez, Iiberal6ek z Vi?a; v ribniškem okraju kandidira Franc Andolšek, v novomeškem pa profesor A. Skerlj. — B, L, S. prireja pridno volilne shode, Liberalcem se poje na Kraniskern smrtna pesem. — Hrvaško. V Budimpešti so se vršila te dni pogajanja med vlado in Jhrvaško-srbsko koalicijo (združeiiimi straiikami). Ka^'oT poTottajo \vsti, se }t po^rc čilo Skerleou pridobiti i koalicijo za-se. Koalicija, v kateri se nahajajo skoro sami liberalni Hrvatje in Srbi, se je baje zvezala z vlado, oziroma madžaroni proti stranki prava. Koalic:ja se je zavezala, da prepusti madžarski stranki pri novih deželnozborskili volitvah, katere se bodo v kratkem vršile, večje število mandatov. Vlada pa bo za protiuslugo pomagala z madžaronskimi glasovi in zato, da bodo kandidati koaliclje v ve6 okrajih preraagali kandidate strankeprava. Komisarijat se bo odpravil, volitve bodo v kratkem razpisane, Škerlec pa bo imenovan za bana. Kot narodna pridobitev se obljublja Hrvatom, da bo hrvagglna pri železnicali ne sicer enakopravna z madžarS6ino, pa vendar bolj rabljena kot do sedaj. — Ogrsko. Katoliški shod obsodil liberalno delo na Ogrskem. Na katoliškem shodu je obsodil kardinal baron Ktirol Hornig v primerno ostrih besedali korupcijsko gospodarstvo ogrsko ter obenem tudi sedanjega predsednika Tiso,"ki je svoj 6as na nekem zborovanju rekel: ,,Nobene splošne volilne pravlce ljudstvu, temveC vse tiste, v katerih hišah visi kip Matere božje, obesiti na kol." Stališce škoia-kardinala je vzbudilo veliko zanimanja in odobravanja mod katoličani.. Tisa se kaže v vedno lepši Iu6i. On pritiska ne samo Slovane, ampak tudi katoli6ane k zidu. Liberalec Tisa ne pozna pravioe, ampak mo6 in železno pest. Pa bo menda vendar kmalu konec njegove milosti. — Balkan. Med Tur6ijo in GrŠko se je po posredovanju rumunske vlade vendar posre6ilo doseca sporazura. Dne 11. novembra se je sklenila med grškimi in turgkimi mirovniini pooblaščenci sledeca pogodba: 1. Vsa medsebojnadolo6ila in pogodbe, veljavne pred izbruhom vojske, se zopet uveijavijo; 2. vsi dosedanji pollti6ni hudodelci se oprostijo vseh kazni; 3. novim grškim podanikom je na 3 leta na prosto dano, ali ostanejo pod Grško ali pa se izseVJjo v Turčijo; 4. zasebna sultanova posest kakor tudi last sultanove rodbino so ne zapleni; 5. glede zasebne turške posesti bo odloeevalo posebno razsodlšče; C. razsodišče dolo&i tudi, kdo pla6a vzdrževanje vojnili vjetnikov; 7. TurSija se zaveže, da povrne Grški zneske, katcre je Grška izplačala kot plafio turškim 6astnikom; 8. Turcija izroči brez odškodnine zajete grške ladje; 9. obo državi uredita medscbojno vse zadeve glede pravosodstva; 10. skupna (vakufska) posestva se v novl Grški ne bodo zaplenila; 11. desetina od teh posestev se odpravi; 12. grška vlada obljubi, podpirati razne turške samostane, mofieje in semenišča. Vojna nevarnost med Grško in Turčijo je sedaj sre6no odstranjona. — Iz Sofije poročajo: Odkrivati se ,je prifiela skrivnost o nsodi tistih bolgarskih vojakov, ki so jili Grki vjeli, a jih jii bilo nikjer, ko so vjetnike Bolgari in Grki zamenjavali. Dognali so, da so 80 bolgarskih vojakov, ko so jih uMenili v verige, prepeljali na parnik ,,Pelops", fieš, da jih bodo zdravniško nadzorovali, ce so zdravi ali ne. Med vožnjo pa so bolgarske vojake na kapitanovo povelje vrgli v raorje; 12 bolgarskih' vojnih vjetnikov pa so Grki jia isti ladji do smrti mučili.. To je videlo ve6 potnikov, raed njimi tudi ravnatclj družbef Singer. — Meja med Albanijo in Crno goro je po mednarodni koraisiji sedaj že doloSena. Komisija je prDznala troje velikih vasi v bližini Djakovice Crni gori. — Na Bolgarskem se prirejajo sedaj po mestih sliodi, na katerih govorijo vladni politiki o tem, kdo, je kriv, da je bila Bolgarija v zadnji vojski tako hudo poražena. Vsl govorniki so veS.inoma edini v tem, da je vojsko, oziroma poraz, zakrivil rusoljubni minister Dane»v.. Na zborovanju, ki se je vršilo v Soiijv dne 16. t. m., so doneli klici: Danev, izdajalec domovine! Fej izdajalec! Dn ne zasluži, da ga nosi bolgarska zemlja! — Kakor Grki, tako tudi Srbi ravnajo v podjarmljenem makedonskem ozemlju zelo surovo z uboglmi Bolgari. Za Bolgare so izdali Srbi posebno stroge dolo6be. Pra\ice Bolgarov se kratijo na vse mogoCe na6ine, Pretefieni teden je bilo v Makedoniji obsojenih 4B Bolgarov, vsak na 10 let ječe, samo radi t.ega, ker so ob času vojske pri božji' službi molili za bolgarskega carja Ferdinanda. Med obsojenci je 11 duhovnikov. — Nemčiia. Ze zadnji6 smo poroeali, da so v mestu Kelmorajn pri obfiinskih volitvah v mestni zastop v III. razredu zmagali katoliški kandidatje z ogromno vecino. Dne 12. novembra pa so zmagali katolieani tudi v II. razredu s 4 kandidati. LiberalGi; so spravili komaj svoja 2 kandidata v ožjo volitev, Kon6jii uspeh volitev bo ta, da bo imel katoliški ,,centrum" 31 svojih mož v občinskem zastopu, med tem ko Šteje liberalna in socialno-demokraška četa le 20 mož, — Svica. V okraju Geneva (Genf) v Bvici so se vršile prejšnji teden volitve v okrajni svet. Katoli6ani, dasiravno jih je v okraju le ena šestina vseh prebivalcev, so si priborili 17 mandatov, enega ve6 kot pred 3 leti, Katoliški svetovalcl bodo v zbornici svetovalcev odlofievali, ker se bodo zvezali s konservativnimi protestanti. Liberaljio-radikalna vladna ve6ina je s teftn premagana. KatoliŠke stranke v vseh deželali napredujejo, liberalci pa dobivajo udarec za udarcem. — Amerlka. Spor med Združepimi državami in Mehiko bo menda vendar-le polegel. Posilipredsednik mehikanske ljudovlade, Huerta, je sprevidel, da brez pomo6i vlade Združenih držav ne bo ostal na predsedniiškem prestolu. Vlada Združenih držav je izdala prepoved, da se ne sme ne železnina ne orožje uvažati ve2 v Meliiko, Poleg tega pa je Severna Amerika pošiljala dan za dnevom ve6 vojaštva na raohikansko mejo, velike bojne ladje pa so grozile, da zaSna bljuv.dil 'dsode,poi?A Gg^v.i Vi^ «iftli\ka.nska pristanišča. Tega se je Huerta ustraSil in se je priSel pogajati. Severna Amerika stavi zelo ostre pogoje, da izpremeni svoje stališfie. Glavni zahtevi sta, da Huerta odstopi kot predsednik in da mehikanska vlada zagotovi popolno osebno in lastninsko varstvo za tujce. Anglija podpira zahteve Združenih držav in tako je upa-. ti, da se bo Huerta pritisku obeh držav končno udal, — Katolieani v Braziliji imajo svoje državno politi6no društvo, katero šteje nad 5000 članov. Predsednik mu je grof Sollni. Društvo širi katoliško časopisje med Braziljanci. Lansko leto je žrtvovalo nad 20.000 K za katoliške liste.