Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvo lista „Mir“ 7 Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20h od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXXIV.	Celovec, 19. novembra 1915.
Št. 68.
Izpremembe na Balkanu.
Grška in Romunija po novih potih. — Prvi glasovi za mir med Angleži.
Angleži opuste akcijo
Čim dalje tem bolj jasno se kažejo vojaški in diplomatični uspehi osrednjih držav, Avstro-Ogrske in Nemčije. Sijajna naša ofenziva pri Gorlicah in naša junaška, nadčloveška hramba ob Soči proti sveži, spočiti in dobro pripravljeni italijanski armadi ste zasukali svetovno mnenje in mišljenje v nevtralnih državah. Orožje naših junakov je v najkrajšem času sijajno popravilo, kar je prej zamudila ali opustila naša diplomacija v mirnem času.
Prva je iz tega položaja začela izvajati posledice Bolgarija in se nam je pridružila; to je storila tem lažje, ker je bilo njeno zadržanje v v tej vojski do zadnjega časa res strogo nevtralno. Težje stališče v tem oziru ima Grška, ki se je nasproti čveterozvezi držala dobrovoljne, naklonjene nevtralitete, še težje stališče pa ima Romunija.
Ko so jo diplomati čveterozveze v Sofiji popolnoma polomili in s svojim pritiskom na Bolgarijo dosegli ravno uaspiotuo, kakor bo nameravali, se je na Balkanu začel preobrat v mišljenju. Grška in Romunija kljub bukareški pogodbi s Srbijo niste posegli v vojno, ko je Bolgarija napovedala vojno Srbiji. Morda bi bili to storil, ko bi bila mogla čveterozveza pokazati na enem ali drugem velikem bojišču kak bistven uspeh ali če bi se bila čveterozveza na Balkanu pripravila za slučaj, da poseže vmes Bolgarija. Ko so naša in nemška in zlasti bolgarska armada v Srbiji začele čudovito hitro prodirati in so Srbi morali pustiti postojanko za postojanko, ko je v razmeroma zelo kratkem času bila osvojena najboljša
Podlistek.
Stari Mertan.
Po zilski ljudski govorici spisal J. M.
Proti večeru je bilo. Toplo poletno solnce je pošiljalo svoje zadnje žarke na rodovitna polja in na pokošene travnike, kamor so se vlekle dolge sence od bližnjega gorovja. Vesela slovenska pesem in vriskanje domov se vračajočih senosekov je odmevalo iz gorovja v dolino na uho sivega starčka, ki je počival od napornega truda pod veliko smreko na razpotju. Rad je poslušal slovensko petje, in ni čuda, da je počakal na veselo družbo.
„Dober večer, Mertan,“ ga kmalu pozdravi fant v najboljših letih.
„Bog ga daj ; danes ste posebno dobre volje, je že moralo biti kaj boljšega !“
„Tisto pa že, naša gospodinja nam vedno privošči v tem času kaj boljšega. Toda tudi navada je, kakor veste, da se po končani gorski košnji zapoje. — Tukaj imate zopet krasen kamen za kropivnik. Bog vam plačaj vaše delo.“
Vesela mladina se je približala in pozdravila starčka; rada ga je imela in ga rada poslušala. Bil je majhne postave, držal se je sključeno. Plava suknjiča, segajoča do kolen, spredaj in zadaj našita z velikimi rumenimi gumbi, ga je razločevala že od daleč od drugih ljudi. Brada, bela kot sneg, mu je segala do prs. Njegovo bistro, a ljubeče oko je pridobilo vsakega, ki je prišel k njemu.
Bil je Mertan pri vseh ljudeh v Zilski dolini jako priljubljen ne samo zaradi svoje goreče pobožnosti, ampak tudi zaradi svojega lepega vedenja, s katerim si je osvojil vsako srce. Znan je bil povsod po imenn Mertan, ali od kod je
ob Dardanelah. — Rusi
srbska trdnjava Niš in ko nasproti temu čveterozveza na Balkanu v tistem trenotku ni imela drugega kakor par ponesrečenih diplomatov, je bilo gotovo, da niti Grška niti Romunija ne poseže vmes na strani čveterozveze.
Ko bi bila čveterozveza potem začela izkrcavati velike, sveže čete, bi morda bila na Balkana še kaj dosegla, ker je imela zase na Grškem najvplivnejšega moža, Venizela, in njegovo politično stranko. Francozje so tudi začeli po svojih močeh izkrcavati čete, seveda nezadostne, Angleži pa so se še vedno igrali, stavili Grkom vabljive ponudbe in delali po svojih agentih in domačih privržencih tudi v Romuniji, kjer so se vršile demonstracije za vojno. Pa zaman! Angleži so bili od nekdaj na glasu kot izborni diplomati, tokrat pa jih je njihova diplomatska zmožnost pustila na cedilu. Zapeljala jih je pa njihova grda sebičnost. Hujskali so namreč na vojno druge, da so zanje krvaveli, sami pa še niti
splošne vojaške dolžnosti niso uvedli, dočim so na pr. Francozi napeli vse svoje sile in žrtvovali, kar imajo.
Odkar je med Bolgarijo in našo državo zopet prosta pot, ki vodi do Carigrada in še veliko dalje, se na Balkanu kolo v smeri, kakor je začelo teči, ni več ustavilo. Položaj še nikakor ni rešen, zadnja kriza še ni prestana, a prva kriza je za našo državo na Balkanu ugodno rešena!
Sedaj je jasno, da je grški kralj centralnima silama naklonjen in da so imele vesti o bolgarsko-grških pogajanjih resnično podlago. Ko je padla
prišel, tega mnogi niso vedeli in tudi niso vpraševali.
Živel je od dela in od radodarnih rok. Pečal se je s kamenorezbo. Narejal je kropivnike, izkle-saval črke, katere mu je peresa vajena roka napisala na polirani kamen, ker on ni znal ne brati ne pisati. Popravljal je oltarje in rezal svetnike iz kamena.
Danes popoldne je šel v kamenolom, da bi tam dobil pripraven kamen za kropivnik. Sreča mu je bila ugodna, in njegov trud ni bil zaman. Dober in lep kamen je dobil, da ga je fant in vsa družba kar občudovala.
Prepevaje je odšla vesela mladina. Dolgo je gledal Mertan otožen za njo; zgubančil je čelo in vzdihnil iz dna svoje duše: „Ubogi vaši otroci !“ Nato se je pripognil, vzel svoj tovor zopet na ramo in šel v svojo skromno delavnico, v mlin. Tukaj, blizu cerkve Matere božje, v katero je rad zahajal, si je poiskal stanovanje. Bil je pobožen, a tudi vnet za slovenski narod in se ni sramoval materinega jezika. Mlinarica, pobožna in radodarna ženska v najboljših letih, ga je rada imela pod svojo streho in mu tudi dobro stregla.
„Danes imam nekaj posebnega za večerjo; v gori sem Pajrovim seno spravljala in nazaj grede sem nabrala lisic, vse rumeno jih je bilo,11 je dejala mlinarica, ko je prišel Mertan domov.
Ko se je vsedel na klopico pred hišo, mu je prinesla mlinarica večerjo. Njena otroka, majhni Janko in mlajša Leniča, sta komaj dočakala, da Mertan pojè. Tudi sosedovi otroci so prihiteli, radovedni na njegove priproste pravljice in pripovedke. Vsedli so se na trato in s prosečimi očmi ga pogledovali, rekoč: „Očka, povejte nam kaj.11
Dobro in globoko je vplivala Mertanova beseda na srca dece. Znal je ubrati pravo struno.
z Angleži nezadovoljni.
grška vlada, ki jo je vrgel goreč pristaš čveterozveze Venizel, je kralj poklical na vladno krmilo svojega moža in je razpustil zbornico, v kateri je bila večina zoper njegovo politiko. In ljudstvo v Atenah je — ostalo popolnoma mirno. Še več! Kralj mora biti prepričan, da ima za seboj večino prebivalstva in da bo pri volitvah 19. decembra dobila njegova vlada večino.
Dr. Dillon poroča angleškemu listu „ Daily Telegraph11 iz Rima, da so tam splošno prepričani, da je med Grško in Bolgarijo že sklenjena pogodba. In politična zgodovina med vojno na Balkanu nam pove, da so bili srbski in rimski krogi o bolgarskih in grških namenih mnogo boljše poučeni kakor v Londonu.
Tudi turški sultan je v svojem prestolnem govoru 14. t. m. v turški poslanski zbornici po-vdarjal, da so odnošaji Turčije do nevtralnih držav kakor dosedaj odkritosrčni in prijateljski.
Položaj na Grškem označuje to, da tam vsi krogi razmotrivajo vprašanje, ali naj se Srbi razorožijo, ki stopijo na grška tla. Toda za čvetero-zvezo je glavno vprašanje, kaj pa bi znali Grki narediti z angleško-francosko armadico, če že o svojih ,,zaveznikih11 Srbih govorijo tako. Čveterozveza je sicer obljubila Grški 40 milijonov frankov od večjega posojila, ki ga je izposloval že Venizel, pa v Atenah samih dvomijo, da bo čveterozveza posojilo res tudi izplačala.
To dela skrbi kajpada tako Angležem kakor Francozom. Angleška „Morningpost“-piše: Bolgarija bo po izločitvi srbske armade zahtevala od Grške najstrožjo nevtralnost, to se pravi raz-
jedaj ste še lahko veseli," je začel, „ker nimate še nobenih skrbi, toda doživeli bodete hude čase. Mene bode tedaj že krila hladna zemljica tukaj pri cerkvi pod sliko sv. Krištofa. Hudi časi bodejo prišli nad vas, ko boste tako stari in sivi, kakor sem sedaj jaz; hudi bodejo pa tako, da bode strašno.
Ljudje bodejo popolnoma drugače živeli, kakor sedaj mi: kmet bode hotel biti sam svoj gospod, ne bode mu ugajalo kmečko delo, ne bode hotel delati več s svojimi rokami; kupoval bode za zlate denarje orodje, ki bode samo vse storilo. Vozovi brez konj bodejo drdrali po cesti. Domačo obleko bodejo ljudje tedaj zavrgli in iz tujega dragega blaga si bodejo napravljali svoja oblačila. Domača jed nikomur ne bode več všeč, še berač ne bode zadovoljen ž njo. Sploh domačih stvari ne bodejo ljudje več spoštovali in cenili.
Ljubezni svet ne bode poznal, ne bode je več na svetu : sin ne bode poznal očeta, tepla se bodeta in tožila, hčerke bodejo hotele biti bolj modre kakor njihove matere. Posvetne veselice bodejo ljudem bolj ugajale in jih bodo bolj cenili kakor službo božjo. Zametavali bodejo cerkev in materni jezik, ga zatajevali in se ga sramovali. Vse bode hotelo nemško govoriti in vladala bo le nemščina. Živine ne bodo več gonili na skupno občinsko pašo, vzeli jim jo bodejo, in tedaj bode šlo slabo ubogim ljudem. Bog naj se jih usmili! Dà, ljubi otroci, sedaj tega še ne razumete prav, toda nekoč se boste spominjali mene in mojih besed.
Ko svet ne bode poznal ljubezni do Boga in do bližnjega, tedaj bodo prišli hudi časi. Začela se bode vojska. Dokler bode «spodnji vol tulil11 dokler se bodejo spodaj bojevali, tedaj še ne bodo’ ljudje občutili toliko hudega; kadar pa bode «gornji
oroženje angleško - francoske armade. Kralj Konštantin bi se morda tej zahtevi udal z razlogom, da je Srbija uničena in so bojne čete čveterozveze majše kakor vojska centralnih držav in Bolgarije. Razoroženje francosko-angleške ekspedicijske armade od strani Grške je zato zelo verjetno. Predno pošlje Angleška na balkansko bojišče nadaljne čete, mora zategadelj Grško prisiliti, da ali prestopi na stran čveterozveze, ali pa demobilizira (pošlje vpoklicane vojake izpod orožja domov). Francoska ne izkrcava samo nadaljnih čet v Solunu, ampak tudi v Kavali, da ogroža Bolgarijo od tracijske strani.
Iz Sofije se poroča, da se je grška vlada že odločila: Ministrski svet, ki mu je predsedoval Skuludis, je sklenil predložiti kralju demo-bilizacijski predlog. Osemnajst letnikov naj bi polagoma šlo na dopust, le naj mlajši letniki bi ostali pod zastavami. Vlada utemeljuje demobilizacijo z mirnim zunanjim političnim položajem in razpisom splošnih volitev.
Vlada je hotela čveterozvezi kolikortoliko ustreči, toda kralj je ostal trden in je demobili-zacijski predlog odklonil. Zato je Venizel sklical sejo svoje stranke; Venizel zastopa stališče, da mora vlada odstopiti. Položaj na Grškem je v tem trenotku zelo težaven.
O razmerju Grške do Bolgarije se še poroča iz Aten : Novi grško-bolgarski pas zemlje je bil od grških in bolgarskih ministrskih odposlancev ograničen in zato vlada na grško-bolgarski meji popoln mir. Bolgarski četaši so kakor na povelje izginili. To se smatra kot odkritosrčno željo Bolgarije, da obdrži z Grško prijateljsko razmerje.
Da pa tudi prebrisani grški diplomat s Krete ne bo še miroval, ampak bo porabil ves svoj vpliv pri volitvah, si lahko mislimo. S kakim uspehom, bodo pokazale volitve, še bolj pa morda zbornica, ki se bo pa sešla šele 24. januarja 1916. Za vsak slučaj pa ima kralj še eno sredstvo: vojaško diktaturo.
Stališče Grške ni ostalo brez vpliva na zadržanje Romunije. Tam so se večje politične glave kljub nadaljnemu gibanju za vojno po deželi precej streznile. „Liga za narodno edinstvo11 je imela v Bukarešti javno zborovanje in se je izrekla za politiko vlade. Prihaja tudi poročilo, da je vlada dovolila izvoz žita v Avstro-Ogrsko in Nemčijo.
Naravno je, da položaj na Balkanu na Angleže ne vpliva preveč dobro in jih je tega neuspeha pred svetom sram. Zato so se izmed vrst neodgovornih velmož angleških dvignili kritiki, ostri kritiki. Mornariški minister Churchill je odstopil, in v zgornji zbornici so se slišali prvi glasovi za mir. Lord Courtney je navedel celo že pogoje, pod katerimi bi Angleška mogla začeti mirovna pogajanja; podlaga pogajanj da bi bilo osvobojenjenje Belgije in severne Francoske, ki so jo zasedli Nemci. Angleži ne bi plačali niti vinarja vojne odškodnine in rešiti bi bilo končno še vprašanje o svobodi morja.
vol tulil“, kadar se bodo začeli boji zgoraj — pokazal je z roko na južne gore — tedaj bode groza in strah. Sovražnik sicer ne bode pokončal naših krajev, ampak od naših prijateljev bo vse poteptano. Pomandrali bodo pa tako, da tista krava, katera bo še ostala, bo nosila zlat zvonec na vratu. Zilska dolina bo konjska planina.
Vsak bo vojak; sin in oče se bodeta skupno bojevala zunaj na bojiščih. Končno bodo preganjali vero in duhovnike. Ali boj ne bo trajal dolgo, tako dolgo, „da bo en hlebec kruha premalo, poldrugega pa preveč" (hlebec kruha bo najbrž žetev enega leta). Odločilo se bo zgoraj in zmaga bo naša.
Ljudje se bodo začeli med seboj ljubiti, tako da bodo veseli, če bodo le videli iz druge doline se vzdigujoči dim, ki jim bode naznanjal, da tam še ljudje živijo. Kar pa bode ljudi ostalo, se bodo dobro imeli, dobre letine bodo doživeli."
Tako je pravil stari Mertan in tudi odrasli so ga prišli poslušat. Vse, možje in ženske, je rado čulo njegova prerokovanja. Tako se je tudi povsod udomačil in priljubil.
Žalibog, njegova poslednja želja se ni izpolnila. Ni njegovega groba tam pri cerkvi pod sliko sv. Krištofa. Umrl je v drugi vasi in bil tam pokopan. Toda čeravno že več kot 60 let spi v hladnem grobu, spomin na njega in njegova prerokba še dandanes živita med Zilani.
„Resnica je, kar je rajni Mertan prerokoval," pravi marsikdo, če se zamisli ali pogovarja o današnjih dogodkih, če mu slabo in hudo gre. „Ali zmaga bo naša," te besede ga tolažijo in mu dajejo upanje, da bode prišla kmalu za nas rešitev, da bodemo enkrat in sicer kmalu zmagali, da bode kmalu zasvetil sveti križ, znamenje sprave, in zvezda miru in ljubezni v naši lepi in ljubi domovini.
Drugače pa seveda govorijo možje pri vladi in zato ni še nobenega upanja, da bo v doglednem času sklenjen mir. Prve glasove pa smo slišali.
To je tem pomembneje, ker je ruska javnost proti Angležem ogorčena. Avstrijski tali, ki so jih Rusi odvedli iz Črnovic in so jih sedaj zopet izpustili, opisujejo razpoloženje med Rusi tako-le : Rusi, nižje stoječi sloji kakor visoki uradniki, sovražijo Angleže, se bojijo Nemčije, obžalujejo Francosko in zaničujejo Italijane, ki jih imenujejo le muzikante. Prebivalstvo ceni ruske izgube celò više kakor so v resnici.
Angležem je začelo postajati vroče in zato so se začeli gibati. Sam vojni minister Kitchener se je podal na Balkan, da na lastne oči preuči položaj. Posledica tega je, da Angleži in Francozi opusté akcijo pri Dardanelah in sicer iz strategičnih ozirov. To poročilo prihaja iz Kodanja in preko Ženeve iz Pariza.
Človek dobi utis, da je prišel trenotek, ko razne države ne marajo več hoditi po kostanj v žerjavico za Angleže, ampak bodo morali Angleži sami ponj ali pa skleniti mir. Verjetneje je pa prvo.
Odločilna bitka v Srbiji.
Na srbskem bojišču se bliža po velikanskih naporih po hribovitem, blatnem in zasneženem terénu in po zlomljeni odporni sili srbskih prvih čet odločilna bitka, če jo bodo Srbi sprejeli. Njihova glavna armada stoji na Kosovem polju, in zavezniške armade stojé blizu; le nekaj dni še in dosegle bodo črto Nova Varoš—Priština, na kateri stoje Srbi.
Srbska poročila pravijo, da je njihova armada v popolnem redu, da so odločeni nadaljevati vojno in da je njihovo umikanje zelo težavno, ker ne morejo iz blata s težkimi topovi. Zato imajo Srbi zadnji čas na topovih velikanske izgube. Bolgari poročajo, da so v Nišu dobili 100 topov.
Naša armada si je pri Uvacu napravila pot iz Bosne v Novi Pazar, očistila je sovražnih čet Cigoto planino in se bliža trdnjavi Nova Varoš. Po dolini Morave so naši dospeli do Javorja in Kraljeva naprej do Ušč v smeri proti trdnjavi Novi Pazar. Cesta Raška—Babica je prekoračena, in od vzhoda se bližajo nemške in bolgarske čete kraju Kuršumlje.
Neuradna poročila pravijo, da Srbi izpraz-njujejo tudi Bitolj v Macedoniji, ker tudi tam se Srbom in Francozom ne godi predobro. Bolgari dobivajo od Niša sem ojačenja in so zavzeli Francozom utrjene postojanke južno od Velesa. Tudi Tetovo so menda zopet zasedli Bolgari, kakor se neuradno poroča.
Rusko bojišče.
Rusi pri Čartorijsku poraženi.
Približno en mesec so se vršili boji zapadno od Čartorijska. Rusi so bili v ofenzivi. Dne 14.t. m. pa so zavezniške čete na 20 kilometrov dolgi črti v naskoku zavzele ruska kritja in pognale Ruse nazaj čez reko Styr. Rusi so pri tem hitrem umikanju zažgali vse vasi. Tako je tudi tukaj pognan sovražnik nazaj na svoje prejšnje postojanke kakor ob Strypi v vzhodni Galiciji po porazu pri Sje-nikovcah.
Italijansko bojišče.
Obstreljevanje Gorice.
Italijani nadaljujejo svojo ofenzivo ob Soči. Tokrat napadajo najhuje pri Gorici in na Do-brdobski planoti. Najhujši boji se vršijo noč in dan za postojanke na obeh straneh gore sv. Mi-héla. S pomočjo njihove težke artiljerije se jim je ponovno posrečilo, udreti na severnem pobočju te gore, toda s protinapadi se je vedno zopet posrečilo sovražnika pregnati. Naše poročilo z dne 16. t. m. pravi, da se vrši tu najtrdovratnejše bojevanje in da se je na večer vendar zopet posrečilo, sovražnika skoropopolnoma pregnati. Tudi pri Sv. Martinu se nadaljujejo boji mož proti možu. Pred goriškimi predmostnimi utrdbami je bil sovražen napad na višino pri Podgori odbit.
Lahi so obstreljevali Gorico. Pri tem je bilo dosedaj ubitih 58 civilnih oseb, 50 pa ranjenih ; hudo poškodovanih je kakih 300 hiš in skoro vse cerkve in samostani.
Naši letalci niso ostali odgovora dolžni. Poleteli so nad Verono in vrgli mnogo bomb.
Iz vojnega poročevalnega stana se poroča, da se je obstreljevanje Gorice začelo 18. oktobra in da je med ranjenimi tudi mnogo otrok. Dvakrat je po ena granata ubila štiri otroke. Samostan na Sveti gori je pogorel in cerkev je porušena. Zakristija gor iške stolne cerkve je podrta, samostan vKostanjevicijebil zadet od več granat in šrapnelov, vsled česar je poškodovana
streha in slike v cerkvi in samostanu. Uršulinski samostan sredi mesta je nad polovico porušen. Cerkev sv. Antona je poškodovana; streho je predrla letalčeva bomba. Oba kolodvora sta od artiljerijskih strelov preluknjana, cerkve v Podgori, Pevmi, Štandražu in Oslavju so popolnoma porušene, po večini tudi dotične vasi. V Gorici je najbolj trpel južni del mesta.
Iz Lugano poročajo, da je italijanska ekspedicija v Albanijo sklenjena stvar, le za čas se še ne ve.
Francosko bojišče.
Na zapadnem bojišču tudi ta teden ni važnih bojev. Severno - vzhodno od Ecu rie so Nemci po hudem boju zavzeli 300 metrov dolgi jarek. Na ostali bojni črti razen artiljerijskega boja in boja z minami ni ničesar bistvenega.
Iz pisem naših vojakov.
Laška fronta, 20./10. 15.
Prisrčno Vas pozdravljam kakor tudi svoje stariše, brata in sestre. Zahvalim za karto. In novo mi je vse to, kar ste, gospod, pisali. V tej puščavi ni mogoče kaj zvedeti, ker smo zmiraj isti vojaki, razven kadar pride ojačenje, kar pa je redko. Imamo zdaj na naši planini še dobro, ker smo še brez snega. Je sicer že bil, pa zopet izginil. Seveda ne bo dolgo tako. 18. oktobra je prišlo nekaj laških vojakov k nam prostovoljno se udati in so rekli, če bodo morali ostati na planini čez zimo — nekateri so že en mesec — da pridejo vsi skupaj k nam. Sicer se zdaj ravnajo, kakor bi hoteli narediti napad. 19. oktobra je bil le kratek napad na levem našem krilu. Mraz in zima bo stiskala Lahe, tako tudi nas, če se ne preobrne drugače. Še enkrat prisrčen pozdrav!	Maks Linhart.
30./10. 15.
Prisrčno Vas pozdravim kakor tudi moje domače, organista, cerkvene pevce in znance vse. Želim in upam, da Vas dobi ta karta pri najboljšem zdravju, kakor sem, hvala Bogu, tudi jaz. Prisrčno zahvalim za karto. Z denarjem na naši planini ne moremo ne sebi ne komu drugemu kaj pomagati. Denar imamo vsi, prodati pa nima nihče nič. Nimamo kaj drugega, kar vsak dan dobimo. To pa lahko vsak sam shrani. Našo puščavo si lahko predstavljate. V naših pečeh (skalah) je drugače kakor v raju, v katerem ste Vi. Imamo skalovje in sneg. In sovražnika je pred nami vse polno. Noč in dan nam žvižgajo krogle mimo ušes. Če gremo eno uro in pol po drva doli, kjer raste še nekaj borovja, in nas zapazi sovražnik, dobimo šrapnelov, da se le kar kadi okoli nas. Zima je zdaj že hujša kot doma januarja. Z obleko smo pa dobro oskrbljeni in tudi z obuvalom. Srčno pozdravljam	Maks L.
3./11. 15.
Častiti gospod! Obhajali ste spomin vernih duš. Spominjali ste se gotovo tudi naših prijateljev, ki jih je spravila vojska tja, kamor je za nas vse enkrat gotovo, v našo boljšo domovino. Kjer smo, se povsod najdejo grobovi. Bi mislil v mirnem času: „na tak kraj ne pride živa duša", zdaj pa se najdejo tam grobovi in križi od kakega konca lesa, kakoršnega moremo dobiti. Je predaleč od doline, pokopljemo koj tukaj. Danes ' smo dobili pol metra snega in veter tak, da jemlje sapo. Lahi so tudi mirni na svoji planini, kadar je tako vreme. V dolini tudi ni nič novega, kolikor fronte pregledam jaz. Pozdravljeni!
M aks L.
Ob Soči, 25./10. 15.
Dragi župnik! Naznanjam Vam, da nisem več v tretjem vodu (Zugu), ampak v prvem. O ljubi župnik! Sama božja volja je, da Vam danes še živ, z zdravo roko pišem. Glejte, sedemkrat sem bil že pri napadu sovražnika, ali tako grozno
pa še ni bilo kakor na dan sv. Uršule. To je bil dan, da mislimo, da biti ne more hujšega. Proti poldnevu se je začel sovražnik pomikati proti nam. Mi smo bili zelo slabi, da smo se morali umakniti nekaj korakov. In so neznansko pritiskali na nas in med tem spuščali granate in šrapnele. Zemlja se je trgala in skalovje in drevje in je šlo vse križema v zrak. In vse v groznem dimu in neznanskem kriku. Naši višji pa so nas navduševali od zadaj: „Naprej, naprej! Ne nazaj!“ In „hura!“ In res, nekaj malega nas je še bilo nasproti grozni armadi sovražnikovi. In smo z zadnjo močjo in vso silo začeli vpiti „hura, hura!“ in smo se zaleteli na sovražnika. In je šlo. In obrnil se je nazaj, odkoder je prišel. So zgubili veliko mrtvecev in ranjencev. To so bile ure, da me je obvarovala sama Mati božja.
Zvečer, ta grozni dan, ko se je stemnilo, smo šli gledat število mrtvecev sovražnikovih. In jih je ležalo še veliko več kakor naših. Smo si tudi naše prazne želodce napolnili. Smo bili že zelo lačni. Pa smo nabrali zelo dobre hrane. Sklenem zdaj in Vas prosim, spomnite se me pri oltarju, pri živem Najsvetejšem, ki me je ohranil še živega. Pozdraviti pustim vse cerkvene pevce in znance. Z Bogom in Marijo znani Vam
Friderik Pušl.
28./10. 15.
Prav srčno Vas pozdravim, dragi župnik! In Vas željno prosim, spomnite se me na god Vseh svetnikov in Vernih duš.
In kako dolgo še bo? To so dnevi, da smo v ognju le neprenehoma. S prisrčnim pozdravom Vaše župnije znana duša Friderik Pušl.
23./10. 1915.
Častiti gospod župnik! Vas lepo pozdravim in Vam naznanim, da mi gre še precej dobro. Akoravno nas vsak dan pozdravljajo granate in šrapneli, sem še, hvala Bogu, koj zdrav. Naznanil bi Vam rad, kje se nahajam, pa ne smem. Sprejmite najprisrčnejše pozdrave kakor tudi ves cerkveni pevski zbor. Vam udani
Franc Ouschan.
Pozdravlja Vas tudi nekdanji berač za novi zvon naLisni	Janez Mauchler.
Pozdrav tudi od	Ruperta Jopp.
24./10. 15.
Dragi! Danes tukaj na domu našega Grafenauerja. Zelo lep slovenski kraj. Več slovenskih mož se nas je zbralo in smo šli na izprehod in ogledali lepo Brdo. Dopoldne smo imeli sv. mašo. Je upanje, da ostanemo dalje časa tukaj. Z vojaškim pozdravom Vaš
Tomaž Kastner.
Pozdrave! Ant. Jelenik, Jan. Toplič, Jurij Dobnig, Ant. Vidmar, Maček. Živio!
Le pridni bodite kakor smo mi! Vaš
Grafenauer.
31./10. 15.
Dragi! Vaše pismo sprejel. Mi je v veliko tolažbo. Včasih so hudi dnevi, pa spet prijetni časi. Zdaj smo bili 14 dni v .... in smo se iz-počili. A zdaj gremo pa spet v fronto. Zima bo nas mučila. Tu smo šli vsak dan v cerkev in prejemali sv. zakramente. Naš vojni kurat je Spodnji Štajerc. Zdaj sem spet pri trenu. Z vojaškim pozdravom Vaš Tomaž Kastner.
Pismo z bojišča.
Milosti va, cenjena gospa!
Nekaj dobrega ima gotovo tudi vojska. Dostojevski govori nekje o velikem moraličnem pomenu vojne. Nisem bral dotičnega mesta, a nekatere dobre strani vojne sem i jaz že opazil. Med drugimi, koliko krasnih ljudi spoznaš, pridobiš si tovarišev in, če je komu sreča posebno mila, najde mogoče celo prijatelja za celo življe-življenje. V sili spoznaš prijatelja. In kolikokrat pride človek v silo v tej grozni vojski!
Večkrat sem si že mislil, kako to, da sem ostal jaz dosedaj še brez pravega prijatelja. Na srednji šoli sem imel enega, dva ožja tovariša; po maturi smo se razšli; čas in oddaljenost potrgale so vse ožje vezi, komaj da se štejemo še med znance. Torej samo skupne težnje, skupne malopridnosti, ki smo si jih včasih privoščili, držale so nas skup!
Mogoče pa je krivo, ker se še nisem nikoli nikomur celega dal, vsega zaupal? Torej sem takorekoč nezaupen egoist in ne zaslužim prijatelja?
Majete z glavo, milostiva, da si pišem obtožnico?
Ali glejte, do Vas, cenjena gospa, imam posebno zaupanje. Poznala ste me že kot dečka, ki je namerjal prve korake v svet. In vedno ste mi z dobrohotečo besedo pomagala zopet na stezo, če sem napravil napačen korak.
Kako ste že rekla nekoč: Sedemkrat poskusim opravičiti človeka, predno ga obsodim.
Glejte, to Vaše načelo mi je dalo že dečku toliko zaupanje do Vas. In sedaj — koliko let je že tega, da se nisva videla? Menda osem dolgih let in vendar ste Vi edina — ne lažem! — ki Vam pišem, kadar sem slabe volje in mi je treba nekaj olajšanja.
Seveda so Vaša pisma tako prijazna, topla, da jih je radost čitati! Pišete mi jih kot „lju-bezenska darila", pravite, ker je treba na vse načine skrketi za naše uboge vojake v vojski!
Ali naj Vam predstavim par svojih novih znancev?
Nekaj zanimivega hočem še poprej omeniti, neko posebnost v nemški armadi in v naši. Pri nas se tičejo čisto samoumevno vsi častniki med sabo, če ni razlika v šarži prevelika. Samo službeno je vikanje. Pri Nemcih tega ni. Tam se tikajo samo ožji znanci, a zato rabijo splošen nagovor: Gospod kamerad.
Nekaj veselega se mi je pripetilo začetkom vojne v Gradcu. Sprehajam se po ulici in si hočem zapaliti cigareto, a nimam vžigalic pri sebi. Poprosim prvega vojaka, ki ga srečam: Bodite tako dober in mi dajte ognja.
Takoj mi postreže in pravi: Kaj me vikaš, zdaj je vojna, zdaj se vsi tikamo.
Ne vem, ali me ni spoznal v polmraku, ali je bil malo vinjen, samo to vem, da mi je možakar zelo imponiral, da sem ga v zahvalo res po-ti-kal in da sem zvečer v družbi vzbudil veliko smeha, ko sem svojo anekdoto pripovedoval.
In danes se mi zdi pismo že precej dolgo, torej prihodnjič dalje.
Ves Vaš udani	f *•
Fellerjeve želodec krepeče, lagodno odvajalne rabarbarske kroglice z zn.
»EISA-KROGUCE"
odpravijo zapeko.
6 škatljic franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem.
Naše žrtve za domovino.
Zgodovina svetovne vojne bo pisana s krvavimi črkami. In iz vrst narodov, ki so se udeležili te grozno - veličastne vojne, se bo jasno in krepko odražal eden izmed najmanjših narodov, o katerem bo z velikim spoštovanjem govorila zgodovina, nepristranska zgodovina, kot o junaškem narodu. Teptan in zaničevan je pokazal ta narod v svojih sinovih tako veliko silo, kakor je vedel zanjo edinole ta narod sam. Še se avstrijska javnost tem junakom ni oddolžila, ni še v javnosti brez pridržka priznala junaštev slovenskega naroda, katerega sinovi so stali povsod tam, kjer so bili najhujši in najnevarnejši boji. In povsod, čisto povsod so držali ti junaki. Slednji izmed njih je resnični junak, je zopet te dni o njih pisal imejitelj nekega slovenskega polka z južnozapadnega bojišča.
Prišel bo pa čas, ko bo avstrijska javnost morala to dejstvo priznati, ker ga ne bo mogoče prikriti, tudi če bi ga hotela. Ali o vojni molčati, ali priznati! Drugega ne bo mogoče storiti. Toda molčati ne bo mogoče, ker bodo preglasno govorili uspehi, mrtvi grobovi, grobovi brez števila, na severu in jugu, povsod, kjer je divjala bojna vihra.
Naši grobovi se množijo, naše žrtve za domovino so od dne do dne večje. Naši najboljši mladenči in možje, študirani in neštudirani, padajo, do zadnjega diha izpolnujoči svojo patriotično dolžnost kot branitelji domovine.
Dobili smo obvestilo, da je zopet padel eden izmed naših najboljših mladenčev, Janez Pi če k z Otoža ob Vrbskem jezeru. Kmalu nato, ko je
izbruhnila vojna, in so neke skrivne sile hotele izrabiti ta položaj zoper naše najboljše može in mladeniče, se je en tak val zagnal tudi v velespoštovano, ugledno in vzorno patriotično rodbino g. Pička. Njegovega sina je to bolelo. „V dejanju bomo pokazali Slovenci, da smo pravi patriotje!" To je bila diviza edinega Pičkovega sina, in prostovoljno se je javil k vojakom in se tudi res dejansko izkazal vzglednega vojaka-junaka. Padel je pri veliki italijanski ofenzivi dne 22. oktobra.
Njegov tovariš in prijatelj, korporal Franc Vatovec, je sporočil g. Pičku z bojišča: Predragi, po Vašem sinu znani mi prijatelji! Predno Vam nadalje poročam, Vas najtopleje pozdravljam. Če bi Vam mogel osebno sporočiti, bi Vas moral pripraviti; ker se pa to ne more zgoditi, Vam moram (po volji Vašega sina) direktno sporočiti njegovo žalostno usodo. Roka se mi trese, ko Vam moram sporočiti, da je Vaš nepozabljivi sin Janez Piček junaško padel v boju proti zavratnemu sovražniku.
Prejšnji dan, ko ga je sovražna granata zadela, je mnogo sovražnikov poslal na drugi svet, vesel svoje domovinske dolžnosti. Upajoč za to odlikovanja, je moral moj prijatelj in Vaš sin drugi dan podleči vojni usodi. Ta žaloigra se je zgodila dne 22. oktobra ob 10. uri predpoldne. Prosim Vas, bodite trdni in udajte se v božjo voljo, ker od Boga je zapisana usoda že vsakega novorojenca. Moje sožalje po Vašem nepozabljivem sinu, obenem mojem prijatelju. Bodi mu zemljica lahka, in večna luč naj mu sveti.
Njegov stotnik	je pisal
njegovi sestri sledeče sožalno pismo: Velespoštovana gospodična! V veliko žalost sem sprejel od svoje žene žalostno poročilo, da je padel za domovino Vaš vrli brat, ki sem ga na bojišču prav spoznal in vzljubil. Bil je vojak, poln zvestobe v izpolnovanju dolžnosti in samozatajevanja, mož, ki je ljubil svoje tovariše in spoštoval svoje predstojnike. Večkrat sem Janeza stavil tovarišem za vzgled pridnega, hrabrega vojaka, in srečen bi bil, če bi bili tudi vsi drugi, ki so tudi vsi pridno in pošteno svojo dolžnost izpolnovali, storili to v tako izredni meri kakor Vaš brat. Zato Vas smem zagotavljati, da mi je njegove izguba hudo pri srcu.
Še danes imam pred svojimi očmi podobo, ko sem moral 8. junija pri Zdravščini rekognos-cirati neko postojanko, pri čemer sem bil od najhujšega sovražnega artiljerijškega ognja presenečen. Granata za granato je padala v mojo okolico. Ko sem se slučajno ozrl, sem zapazil, da prihaja Janez za menoj brez povelja in da se je vlegel poleg mene. Na vprašanje, kaj da tukaj išče, mi je vrli mladenič odgovoril: „Bal sem se za svojega stotnika in Vas v tem peklenskem tuljenju nisem hotel pustiti samega." — Hvala Bogu, po treh urah je streljanje ponehalo in srečno smo mogli dospeti do svojega baona, kjer so nas imeli že za izgubljene. Dne 27. julija (druga bitka pri Gorici) se je ob moji strani udeležil protinapada na gori Sv. Mihaela. V najhujši svinčeni toči smo naskočili, in oddelek strojne puške je zavzel postojanko, odkoder smo sipali na Italijane ogenj. Janez pa ni ostal pri oddelku, ampak se je z infanterijo udeležil naskoka. V bojnem metežu sem ga izgubil izpred oči. Italijani so bili vrženi nazaj, in že sem se bal zanj, ko se je poln veselja vrnil. Bil je ves čas zraven pri naskoku, pa ni bila njegova navada, izgubljati o tem veliko besed. Bil sem pa prepričan, da se je korenito bojeval, ko sem videl njegov krvavi bajonet. Ta dan sem Janeza predlagal v odlikovanje.
Žal mi trenotno primanjkuje časa za opis mnogoterih dogodkov, ki jih je Vaš vrli brat doživel ob moji strani, ker sem sam dva meseca sem v tretjič na bojišču, sedaj proti Rusiji. Bodite prepričani, da bom celo svoje življe Vašega brata ohranil v zvestem spominu. No, Vas naj ob tej hudi izgubi tolaži, da je Janez umrl za svojo domovino kot junak in je tudi v taki meri pripomogel varovati in braniti svojo domovino."
Dne 22. oktobra je v ljutem boju, zadet od laške krogle, padel v 21. letu svoje dobe France Voh iz Št. lija na Štajerskem, nečak mil. gosp. Jerneja Voh, kanonika v Mariboru in s. M. Stanislave Voh, ravnateljice jubilejnega učiteljišča Šolskih sester v Mariboru.
Dnevne vesti.
t Župnik Premm. V kratkem času je neizprosna bela žena pobrala že tretjega slovenskega duhovnika na Koroškem, gospoda dekanijskega svetovalca in župnika Frančiška Premru v Možici. V pondeljek zjutraj je izdihnil svojo blago dušo, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, star 53 let. Rajni je bil močan mož in je razmeroma le kratko časa bolehal, lotilo se
Dobiva se povsod!
Schicht-perilo — Bojno perilo
Cenejši in najboljši način pranja:
Namoči perilo nekoliko ur ali čez noč s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelen“ — je še potrebno, da se najlepše perilo dobi.
PriStedi delo, čas, denar in milo.
Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
ga je pa kar več bolezni naenkrat. Odhod zvestega služabnika Gospodovega je bridek udarec za našo škofijo in za mnogoštevilne njegove prijatelje. Rajni je bil zelo natančen v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti, pobožen mož, vnet narodnjak, ki je iz srca ljubil svoj narod, in odkrita, blaga duša sploh. Mnogo je deloval in se trudil, pa tudi mnogo žrtvoval. Rojen je bil na Vipavskem dne 10. septembra 1862 in 17. julija 1887 posvečen v duhovnika. Dobrotljivi Bog mu bodi obilen plačnik!
Umrl je na Veselah pri Št. Vidu bivši župan P, Wutte pd. Vrank. Bil je mož stare korenine, značajen, dober katoličan in zaveden narodnjak. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
„Vilacher Ztg.“ ustavljena. Vsled uradne odredbe je bila „Villacher Ztg.“ od 11. novembra začenši ustavljena za štiri tedne.
Tretje vojno posojilo na Koroškem. Kolikor se je dalo dosedaj pregledati, je bilo na Koroškem podpisanega UL vojnega posojila nad 41 milijonov kron. Ta velika vsota je nov dokaz za patriotično zadržanje koroškega prebivalstva in dokazuje, da se je tudi ta mala in revna alpska dežela gospodarsko okrepila in je svoja razpoložljiva sredstva pametno in v trdnem zaupanju na ugoden razvoj gospodarskih razmer dala državi na razpolago. V celem je bilo, kolikor je dozdaj bilo mogoče pregledati, podpisanega nad štiri milijarde III. vojnega posojila.
Sprejem v kadetne šole. V III. letnike c. in kr. infanterijskih kadetnih šol se za šolsko leto 1915/16 sprejmejo še prosilci rojstnih letnikov 1898 in 1899. — V šolskem letu 1915/16 je v prvem letniku c. kr. Franc Jožefove vojaške akademije na Dunaju in c. kr. tehnične vojaške akademije v MOdling (artiljerijski razred) še nekaj brezplačnih in plačilnih mest za c. kr. domobrambo za v 1. 1898. rojene prosilce prostih. Natančnejši pogoji se izvedo pri ravnateljstvu pomožnih uradov pri c. kr. deželni vladi.
Okrevajoči vojaški konji uaposodo kmetom. C. in kr. vojno ministrstvo je določilo, da se smejo dati do 10. decembra 1915 naposodo kmetom za setev iz c. in kr. konjskih bolnišnic taki okrevajoči konji, ki se že smejo brez nevarnosti za njihovo zdravje porabljati za dela. Tudi vozni konji nadomestnih baterij se smejo v tem času dati naposodo. To pa se sme zgoditi le na tako daljavo, da je mogoče v slučaju vojaške potrebe spraviti konje nazaj v 48 urah. Za Koroško pridejo v poštev konjske bolnišnice v Volšpergu in Št. Vidu ob Glini.
Svarilo! Kaznivo je kupovati od vojakov vojaške potrebščine, kakor gorske čevlje, gorske palice itd., zlasti je prepovedano starinarjem tržiti s takimi rečmi. Prestopki se kaznujejo z 12 do 60 K in v slučaju ponovitve z izključenjem iz krošnjar stva.
Borovlje. (Cesarju zvesti Slovenci.) Kak duh preveva koroške Slovence na bojišču, kako zvesto in pogumno spolnujeje svoje dolžnosti do cesarja, nam je znano že iz mnogih poročil. Da ne zaostajajo Slovenci iz Borovelj, ki so doma tako zapostavljeni, nam kaže ponovno odlikovanje uradnika I. koroške orožne tovarne v Borovljah, Pavla Čemer, ki so mu 19./10. pripeli na prsi že drugo, in sicer srebrno medaljo. S ponosom piše: »Sedaj imam že dve, in naj še potem reče kdo, da se Slovenci nismo bili. Z veseljem in novo močjo grem pred novega nasprotnika, naj bo na katerem voglu hoče. Bog in Mati božja me bosta čuvala i v bodoče!1* Vsa čast takim junakom!
Djekše. Umrl je 7. t. m. Janez Cipuš, oženjen posestnik Zagernikove kmetije tukaj v Šmihelu, star 70 let. Bil je skrben, priden gospodar; več let cerkveni ključar; splošno spoštovan in priljubljen, kar je pokazala tudi velika udeležba pri pogrebu. Ravno 45 let je živel v lepem krščanskem zakonu. 7. novembra 1870 se je poročil in na isti dan letos je umrl, zapustivši bolno ženo, dve hčeri in šest sino v-vojakov. Blag mu spomin!
Kobaridci! Vsi begunci iz Kobarida, Bovca in okolice naj mi naznanijo svoje naslove. Obenem naj vprašajo za pogrešane ude družine. (V ta namen je priložiti znamke 30 v za odgovor.) Enako se zahtevajo novice in naslovi vojakov. Na ta način bo vsak izvedel o svojcih. — Ivan Gabršček, učitelj, Dolina pri Trstu.
Druga efektna loterija „Slovenske Straže". Javno žrebanje 26. oktobra 1915 je izpadlo tako-le: Dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka št. 57.361; 1000 K št. 29.728; 500 K št. 65.689; 300 K št. 76.739; 200 K št. 91.787. — Vsaka teh številk ima po pet pred- in pet zadobitkov v vrednosti po 20 K; to se pravi: pet številk na nave-vedenih številk navzgor in pet navzdol zadene v vrednosti po 20 K. — 10 dobitkov v vrednosti po 100 K so zadele srečke št. 2.322, 21.776, 26.163, 40.695,45.155, 50.839,51.424,74.373,85.084, 96.811.
—	Vsaka teh številk ima po pet preddobitkov in
pet zadobitkov v vrednosti po 10 K. — 50 dobitkov v vrednosti po 50 K so zadele srečke št. 8.647, 8.339, 10.812, 14.486, 15.708, 18.894, 18.985, 21.692,	21.811,	23.622,	24.259,	25.644,	29.824,
32.660,	34.277,	37.322,	37.373,	39.593,	40.822,
42.243,	44.092,	45.964,	48.836,	50.835,	51.310,
54.646,	56.099,	56.714,	59.130,	62.511,	63.238,
63.896,	69.355,	69.778,	74.129,	77.591,	80.160,
83.128,	84.071,	86.365,	87.831,	88.668,	92.925,
93.263,	93.681,	93.804,	96.733,	98.245,	98.506,
99.469. — Vsaka teh številk ima po 15 preddobitkov in 15 zadobitkov v vrednosti po 5 K.
—	Kdor želi imeti celoten zapisnik izžrebanih srečk, ga dobi proti odškodnini 10 v v pisarni »Slovenske Straže** v Ljubljani. Vsak ima zapisnik na razpolago tam, kjer je kupil srečke. — Dobitki so se pričeli deliti dne 10. novembra.
Prsne bolečine odpravi dobro vtiralno sredstvo: Kellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid“. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Fellerjeve lagodno odvajalne rabar-barske kroglice z zn. „Elsa-kroglice“ se vedno hvalijo.	(v)
Listnica uredništva.
Voičene sveče, lepo in mirno gorljive, ne kaplja-jo5e, stearinske sveče, steklenice, stenj in olje za večno Inč, kadilo in oglje za kadilnice ter druge cerkvene potrebščine priporoča trgovina sveč Frano Slebert, Celovec, Stander-hans. Razpošilja se na zunaj.
srednje starosti, poštena, ki zna dobro šivati in je i vajena vsega domačega dela, želi službe k otrokom ali pa kot hišna. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ pod št. 63.
Doa učenca
■f
se sprejmeta. Prednost imajo taki, ki so se že učili. Franc Robač, mizarski mojster, Šmihel pri Pliberku, Koroško.
f00 litroD domate pijače !
osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane E 4'50 franko po povzetja. Na 5 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje.
Janez Orolloh,
Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in pnsnjilnice v Tinjah
(Slov. Šmihel)
ki se bo vršil
na adoenlno nedeljo, dne 28. no-uembra 1915, ob 9. nrl predpoldne, o posojllnlčnl pisarni (Slov. Šmihel).
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo o delovanju posojilnice leta 1914.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Sklep o čistem dobičku.
5.	Volitev načelstva.
6.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez eno uro drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
_________________ Načelstvo.
ìrevljarskega una
takoj sprejme pri dobri preskrbi
Jakob Pissiak
meščanski črevljarski mojster v Celovcu, Bahnhofstrafie št. 35.
Gostilna
p. d. pri Poštarju v Globasnici
se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem. V hiši je več prostorov za ugodno stanovanje ter lep sadni vrt.
SOO kron!
Vam plačam, če Vaših kur]Ui Očes, bradavic, trde kože ne odstrani Ria balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino vred. Cena lončku z zajam-čujočim pismom K 1'—, 3 lončki K 2‘SO, 6 lončkov K 4*50. Kemenv, Kasohau (Kassa), I., poštni predal 12/8, Ogrsko.
Hranilno in posoiilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica St. 7.
Lastnik In Izdajatelj: Or.Bor Eln.pieler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik: Otmar Mihàlok. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.