/Priimki Št. 158 (15.260) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchi 6-Td. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ Nove kartice s plačilnim servisom f* US' MOJA BANKA V ŽEPNEM FORMATU. 1500 UR SREDA, 14. JUNIJA 1995 Krvavi poker na koli ljudi Vojko Coua uiosevic je lahko a rrijriut pred svojir roiakon so h m svetu ozn£ Cp7 ,od 144 zajetih !laliianska ?|j1istnca Susanna le kasneje na p Srk et^no ie oc p5°v “bkoljc Vni °ža'ev OZP J) zahtevajo Lm°Ci za S, t ZU/0 >>Imt Z* Pa je Poskus; fia u C.ago' /ancnegi 1° Potreb S°nah, > lah ■ Marcello DelPUtri odstopil | s predsedstva Publilalie? TURIN - Marcello DelTUtri baje ni veC predsednik Fininvestove reklamne družbe Publitalia. DelVUtri, ki je že dva tedna v zapora v Ivrei pod obtožbo davčne prevare in lažnega fakturiranja, naj bi po se nepotrjenih vesteh že podpisal odstopno pismo. Torinska tožilca Marini in Cristina Bianconi, ki vodita preiskavo, ga bosta prav danes spet zaslišala. Njegovi branilci sploh Se niso vložili zahteve po osvoboditvi. Kaže pa, da bi odstop s predsedniškega mesta povečal možnosti, da bi DelTUtrija spustili na svobodo, ker bi se zmanjšale možnosti, da bi lahko skril ali uničil dokazno gradivo. Na Publitalii niso vesti o DelPUtrijevem odstopu komentirali, CeS da o tem ničesar ne vedo in za gre vsekakor za osebno odločitev. | Tržaška železarna čaka I na sklepe rimske vlade TRST - Neskončni zgodbi Ske-denjske železarne Se ni videti konca. Izredni komisarji se bodo danes v Rimu srečali z vladnim odborom, ki nadzoruje delovanje industrijskih obratov v krizni situaciji. Gian-paolo De Ferra in njegova kolega sta optimistično razpoložena, čeprav pripada zadnja beseda o prodaji obrata ministru za industrijo Albertu Cloju. Manj optimisti pa so delavci železarne, ki so se včeraj zbrali na skupščini. Do tega trenutka Se ni jasno, koliko delavcev namerava zaposliti novoustanovljena družba S er vola, ki bo za nekaj več kot 51 milijard lir kupila plavže. Nekaj več kot 150 delavcev bo v kratkem Slo v predčasni pokoj, nekateri pa tudi v tako imenovano mobilnost. Na 4.stram ITALIJA / PO REFERENDUMIH D’Alemovi pogoji za predčasne volitve jeseni RIM - Izidi nedeljskih referendumov so v Demokratični Stranji levice, Nacionalnem zavezništvu, Forza Italia in Stranki ko-munitične prenove utrdili prepričanje, da so predčasne pohtične volitve jeseni neizbežne. DSL, ki je včeraj razčlenila izide referendumov, postavlja samo dva pogoja: sprejem odloka o »par condicio« in nov zakon za imenovanje upravnega sveta Raia. Stališče večjih sil je vznejevoljilo sredinske komponente obeh političnih kril, ki se zavzemajo za reforme in nočejo takojšnjih volitev. Soočanje se v obeh taborih stopnjuje, ozračje pa zastruplja tudi razprava v posebni poslanski komisiji, ki naj bi reformirala televizijski sistem. V tej komisiji Kartel zavrača predloge strank, ki podpirajo Dinije-vo vlado, in vsiljuje rešitve, ki ne bi bistveno spremenile sedanjega razmerja sil. Predsednik vlade Dini pa je medtem potrdil, da bo vrnil mandat, komaj bo sprejet zakon o pokojninski reformi. Na 3. strani Dini proti krnitvi pokojninske reforme RIM - Poslanska zbornica bo ob koncu meseca začela z razpravo o pokojninski reformi. Tako je sklenila konferenca predsednikov poslanskih skupin, Ei je določala program dela. Pokojninska reforma je zadnja programska obveza Dinijeve vlade in premier se je včeraj udeležil seje poslanske komisije za delo, da bi prepričal poslance, naj reforme ne spreminjajo, ker bi se sicer zrušil eden od stebrov sanacije državne blagajne. Obstrukcijo proti reformi je napovedal Fausto Bertinotti (SKP), zelo kritičen pa je tudi Kartel svoboščin. Na 2. strani TRST / REGULACIJSKI NAČRT Tržaški župan: Občina tvega izredno upravo TRST - Regulacijski načrt je Se vedno kamen spora v tržaškem občinskem svetu, tako da občina še naprej tvega komisarsko upravo. To je sinoči priznal sam župan Riccardo Hly, ki je pozval občinsko skupščino, da pospeši razpravo o tem za celotno mestno skupnost zelo pomembnem vprašanju. Zupan je posegel, potem ko je svet še enkrat pokazal zelo malo posluha za prilagoditev že odobrenega urbani- stičnega plana deželnim predpisom. Urbanistični načrt predstavlja preizkusni kamen za večinsko koalicijo, ki nima skupnih (in jasnih) stališč o urbanistični podobi Trsta na pragu drugega tisočletja. Da se stvari zapletajo je priznal tudi predsednik svetovalske komisije za urbanistična vprašanja Peter Močnik. V skupščini so se o tem ustvarila »prečna« politična zavezništva. NaS.strani Učni uspehi po novem sistemu Slovenski višješolci na Tržaškem so včeraj izvedeli za letošnje učne uspehe. Tokrat ne bo nihče popravljal septembra, ker so bili popravni izpiti ukinjeni. Dijaki, za katere so profesorski zbori ugotovili, da se pri nekaterih predmetih niso najbolj potrudili, a'so jim v skladu z novimi določili dovolili prestop v višji razred, bodo morali septembra vseeno predčasno v šole: obiskovati bodo morali obvezna dopolnilna predavanja, da bi nadoknadili zamujeno. Sedaj pa ni še jasno, kako bodo na posameznih šola te tečaje izpeljali. Dotlej se dijakom obetajo skoraj tri mesece dolge počitnice. Stran 4 BIH /ZAČELA SE JE OFENZIVA VLADNIH SIL Pred deblokado Sarajeva? Pri Tomislavgradu so Britanci še kar vami, saj to območje nadzorujejo Hrvati in ne Srbi. (AP) SARAJEVO - Bosanski Srbi so včeraj izpustili vse, razen štirinajstih od 144 zajetih pripadnikov mirovnih sil, kljub temu pa so Združeni narodi še neprej v stanju pripravljenosti zaradi velikih vojaških premikov enot bosanske vladne vojske. Skoraj 30 tisoč muslimanskih borcev se je zbralo 20 kilometrov severno od Sarajeva in se očitno začelo pripravljati na preboj obroča okoli bosanske prestolnice. V Split je včeraj prispela prva skupina francoskih vojakov enote za hitro posredovanje. Združeni narodi naj bi z deset tisoč francoskimi, britanskimi in nizozemskimi vojaki preprečevali tudi napade na mirovne sile na Hrvaškem. Na 18. strani Danes v Primorskem dnevniku Preiskave okrog Di Pietra Sodnika iz Brescie Salamone in Bonfigli sta včeraj bila v Rimu, da bi skušala odkriti, kdo je avtor dosjeja proti bivšemu milanskemu sodniku »čistih rok« Antoniu Di Pietra. Stran 2 Protest Slavističnega društva Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je protestiralo, ker je italijanska stran prekinila veljavnost sporazuma o priznanju slovenskih diplom. Stran 3 Družba SEED v Gorici Družba SEED, ki skrbi za razvoj podjetništva na vzhodu, se iz Trsta seli na sedež centra BIG v Gorici. Stran 9 Koncert v čast sv. Antonu Ob 800-letnici rojstva sv. Antona Padovanskega-Taumaturga je bil v ponedeljek zvečer v istoimenski tržaški cerkvi zanimiv koncert, na katerem je nastopil tudi violinist Črtomir Siškovič. Stran 13 Na DP Kras osvojil 14 kolajn Namiznoteniške igralke in igralci Krasa so na nedavnem državnem prvenstvu za mladinske kategorije osvojiti 14 kolajn, od tega štiri zlate. Stran 25 SODSTVO / SALAMONE IN BONFIGLI VČERAJ V RIMU POKOJNINE / OB KONCU MESECA RAZPRAVA, Je za dosjejem proti Di Pietru res Previti? Bivši minister za obrambo za zdaj ne bo zaslišan SKP in desnica napadata reformo D/n/ je branil zasnovo pokojninske reforme, ki je steber sanacije državne blagajne RIM - Kdo je avtor dosjeja proti Antoniu Di Pietru? To vprašanje je še vedno v središču preiskav okrog bivšega milanskega sodnika »čistih rok«, ki jih vodita namestnika državnega pravdnika iz Brescie Fabio Salamone in Silvio Bonfigli. Da bi našla odgovor na to vprašanje, sta se Salamone in Bonfigli včeraj napotila v Rim, kjer sta obiskala oddelek za inšpektorje na pravosodnem ministrstvu ter Višji sodni svet. Na pravosodnem ministrstvu sta namestnika državnega pravdnika iz Brescie med drugim ponovno zaslišala inšpektorja Domenica De Bia-seja. Kot je znano, se je v preteklih dneh veliko govorilo, da je pri dosjeju proti Di Pietru na nek način vpleten tudi bivši obrambni minister in eden izmed najtesnejših Berlusconijevih sodelavcev Cesare Previti. Ta domneva je še vedno aktualna. Ko so po zaslišanju časnikarji vprašali inšpektorja De Biaseja, ali se preiskave sučejo okrog Previtija, De Biase ni hotel zanikati, čeprav ni niti potrdil. Dokaj lakonično je dejal, da sta namestnika državnega pravdnika iz Brescie hotela razčistiti okoliščine nekaterih dogodkov v zvezi z dosjejem proti Di Pietru. Salamone in Bonfigli pa sta popoldne zaslišala šefa inšpektorjev pravosodnega ministrstva Uga Dinaccija, in sicer na njegovem domu, kjer se drži zaradi bolezni. Zaslišanje je trajalo kar 5 ur. O čem je na njem tekla beseda, Prihod sodnika Salamoneja (levo) na sedež Višjega sodnega sveta v Rimu (foto AP) RIM - Poslanska zbornica bo začela ob koncu junija razpravo o pokojnin-ski reformi. Tako je sklenila konferenca predsednikov poslanskih skupin, ki je tudi določila, da morajo pristojne poslanske komisije do tedaj končati s predhodno analizo ukrepa. Zasnovo pokojninske reforme je včeraj v komisiji za delo branil predsednik vlade Lamberto Duh, ki je poudaril, da je bil dogovor dosežen po dolgem soočanju s sindikati in z delodajalci. Dini je priznal, da je ukrep mogoče izboljšati, obenem pa posvaril poslance, naj ne posegajo v tekst preveč korenito, ker bi na ta način lahko okrnili enega od stebrov sanacije državne blagajne. Premier je tudi zagovarjal točnost ocene o prih- rankih. Kvečjemu bodo po njegovi oceni prihranki večji, vsekakor ne manjši. Končno je Dini izrazil upanje, da bo reforma sprejeta še pred poletnimi počitnicami. Reformi napoveduje ostro bitko Stranka komunistične prenove. Tajnik Fausto Bertinotti je včeraj sklical novinarsko konferenco in napovedal, da se je SKP opredelila za obstrukcijo v poslanski zbornici. Rekel je, da to je politična izbira stranke in ne zgolj parlamentarna taktika. »Po naši oceni je vladni predlog prava protirefor-ma, zato smo pripravljeni podpreti kateri koli predlog, ki bi lahko izboljšal vladno besedilo,« je poudaril Bertinotti in dejal, da je za SKP izhodišče pokojninskega varstva zakon, ki ni natančneje znano. Salamone je ob koncu časnikarjem izjavil le, da je bilo v glavnem mogoče ugotoviti »konvergenco s tem, Jcar je izjavil De Biase«. Salamone pa je odločno zanikal, da bi imel namen v teh dneh zaslišati samega Cesareja Previtija. Kot rečeno, sta namestnika državnega pravdnika iz Brescie včeraj obiskala tudi Višji sodni svet. Tu sta zaslišala predvsem Sergia barija, predsednika 2. stalne komisije, ki se je v okviru Višjega sodnega sveta ukvarjala s primerom Di Pietro. Vse te preiskave so medtem ponovno odjeknile v parlamentu. Progresi-stični senator Raffaele Ber-tone je včeraj naslovil dve parlamentarni vprašanji o tem na pravosodnega ministra. MILAN / ZAHTEVAL JE PREISKAVO NA DRŽAVNEM TOŽILSTVU Preiskava VSM o Catelanijevem delu Inšpektorjem naj bi izročil samo Berlusconijevo pritožbo, ne pa Borreliijevih protitez RIM - Disciplinska sekcija Višjega sodnega sveta je včeraj zaslišala generalnega tožilca pri milanskem prizivnem sodišču, naj višjega predstavnika tožilstva v milanskem sodnem okraju Giulia Catelanija (na sliki AP). Sodnik je osumljen, da je ravnal nekorektno med inšpekcijo, ki jo je na milanskem državnem tožilstvu odedil bivši pravosodni minister Alfrede Biondi. Ce bi sodni svet spoznal, da je obtožba utemeljena, bi bil Catelani avtomatično premeščen. Zasliševanje Giulia Catelanija sodi v tisti pravi sodnijski in politični zaplet, ki ga je izzvala na milanskem sodišču inšpekcija pravosodnega ministrstva. Catelani je bil pravzaprav med tistimi, ki so inšpekcijo izzvali, ker so ocenili, da so pritožbe nekaterih osumljencev podkupninske afere utemeljene. Kot izhaja tudi iz poročila ministr- skih inšpektorjev je Catelani izročil inšpektorjem dosje s pritožbami, ki ga je pripravil lastnik Fininvesta in tedaj še premier Silvio Berlusconi, medtem ko je obdržal v svojem predalu protiteze šefa državnega tožilstva Francesca Saveria Borrellija. Drugi člen obtožnice zadeva tajno preiskavo, ki jo je o Borrelliju odredil Catelani, ker je posumil, da je bil šef tožilstva v stiku z enim od preiskovancev v podkupninski aferi. Borrellija je o zadevi obvestil karabinjer, ki je bil zadolžen za preiskavo in ki se mu je zdela sumljiva tajnost, ki mu jo je priporočil Catelani. Zasliševanje Giulia Catelanija je trajalo dobre tri ure. Kaže, da je milanski generalni tožilec zavrnil obtožbe in trdil, da je v obeh primerih opravil le svojo dolžnost. ela z 2-odstotno u itjo (pokojnina bC kov plače). Zag ie tudi dosedanji s' i zavrnil novega, pokojnine odmerl mvi vplačanih Prl 3 zbornice, ^ d pokojninah P0^ azpravo o gosp0 NOVICE TURIN / PODKUPNINSKA AFERA NEAPELJ / V ZADNJIH DESEflHliBi Kmalu konec stavke odvetnikov RIM - Odvetniki bodo lahko že v prihodnjih dneh prekinili stavko, ki traja skoraj dva meseca. Tako so včeraj potrdili po srečanju z ministrskim predsednikom Dinijem, pravosodnim ministrom Mancu-som in podtajnikom Ricciardijem. Sestanek so odvetniki pozitivno ocenili, češ da je Dini učinkovito posredoval za rešitev dolgotrajnega spora. Možno je popraviti napake na obrazcu 740 RIM - Kdor ni pravilno in v celoti izpolnil obrazca o davčni prijavi 740 ima letos možnost, da napake in pomanjkljivosti popravi z dopolnilnim “prizivnim obrazcem 740”, na katerem bo treba zapisati, da prijava dopolnjuje in zamenja ono, ki je že bila predložena. Rok za predložitev dopolnilnega obrazca 740 bo zapadel 30. t.m. Zadnja vest: v Barkovljah vlak povozil moškega TRST - Na železnem železniškem mostu pri Barkovljah so sinoči nekaj pred 20. uro našli truplo moškega, čigar istovetnost v trenutku, ko zapiramo redakcijo, ni še znana. Nesrečneža je po vsej verjetnosti povozil vlak Štev. 2.800 Trst-Videm-Benetke, ki je odpotoval s tržaške železniške postaje ob 19.19. Na kraj nesreče je med drugimi prišel zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides in izdal potrdilo o smrti. Posmrtne ostanke moškega so potem odpeljali v tržaško mrtvašnico. Preiskave vodi železniška policija. Domnevajo, da gre za samomor. La Ganga aretiran TURIN - Na ukaz turin-skega državnega tožilstva je bil včeraj zjutraj aretiran bivši socialistični poslanec Giuseppe La Ganga (na sliki AP). Obtožen je, da je hranil ukradeno blago, ker je dobil del podkupnine obivšega predsednika Pokrajine Turin Luigija Sergia Ricce. La Ganga, kijev socialistični stranki odgovarjal za krajevne ustanove, vodil socialistično poslansko skupino in bil med najožjimi sodelavci tajnika Bettina Craxija, je bil že vpleten v podkupninske afere v Piemontu (pred dobrim letom se je na procesu s hitrim postopkom pogodil s tožilstvom za poldrugo leto zaporne kazni in za 500 milijonov lir globe), vendar ni bil še nikoli aretiran. Včeraj je med zasliševanjem pred sodnikom za predhodno preiskavo priznal, da je dobil denar, vendar je dejal, da se vsote ne spominja. Dodal naj bi tudi, da je do- bljeni denar izročil neke- podkupnine, da bi si zago-mu pokojnemu funkcio- tovil obnovitev zavaroval- narjuPSI. ne pogodbe s Pokrajino Po pričevanju bivšega Turin. Ricca naj bi polovi-predsednika pokrajine co vsote izročil La Gangi. Luigija Sergia Ricce, je La Ganga je bil zaprt v agent zavarovalne družbe kaznilno Vallette, zvečer Ina-Assitalia za Piemont pa izpuščen na prostost po plačal 120 milijonov lir soočenju z Ricco. Zakupi v rokah kriminala: val aretacij po vsej državi NEAPELJ - V okviru preiskave o povezavah mad organiziranim kriminalom in dodelitvijo zakupov v Kampaniji in drugih italijanskih deželah, so posebni operativni oddelki karabinjerjev iz Neaplja prejšnjo noč aretirali več kot šestedest oseb in izdali 25 jamstvenih obvestil. Preiskava je razkrila vrsto prekrškov v zadnjih desetih letih, zagrešile pa naj bi jih tudi številne zadruge, med katerimi tudi nekatere “rdeče" iz bolonjske pokrajine, ki naj bi si od neapeljskih podjetij zagotovile zakupe za javna dela. Preiskave so razkrile povezave med nekaterimi kampanjskimi podjetji in kamorističnim klanom Carmineja Alfierija: preiskovalci med drugim raziskujejo tudi gradbena dela, ki so vezana na gradnjo avtocestnega odseka med Rimom in Neapljem. Osrednja osebnost v iskavi je arhitekt A dro Nocerino, ki naJ j Irževal zveze J®. Ijetji in kamoro. iskovalcev je usmei) v tri smeri: v zakup ižbi ANAS, v zakup® rugam in zakupe &■ . ASI. Podjetja m kt se večkrat dogov . ^ oi se izdatki p0^5 a„ bi se dela čimbol ' Pod^jšdat!^ak0' Preiskovalci so - ^ skave osredotočil 3sandra Noceri^ akupe, ki so si P . vila njegova podj. nuhi so imeli P dela konzorcija za ■rilski -.fi rib. , rimske d ga svoje ialci so s tehnij i analizirali ^ ipe in ugotoviti .b tvornost nadz0 POLITIKA / PO IZIDIH NEDELJSKIH REFERENDUMOV Večje stranke silijo na volitve, medtem ko se jih sredina otepa 30^ ' Izidi nedeljskih referendumov p V Nekaterih strankah utrdili pre-j . ^Je, da se življenje sedanje zakono-pj116 dobe izteka in da bo treba oktobra DP , Ve, da bi prenovili parlament. niokraticna stranka levice, Nacional-gtr ZpVezniStvo, Forza Italia in tudi le f1*3 komunistične prenove, ki so bi-treij6 referendumi prepričane, da je sen 9 IazPustiti poslansko zbornico in dite^' S° V nedeljskih izidih videle potr-ta ,7 I® nujnosti. In v tem se krepko ob J 'jejo od sredinskih konponent ja6 Političnih kril, ki jim skoraj Sne vo-g6 ne dišijo. igp^lusconiju, ki je v ponedeljek v na-skib nav^ušenja ob zmagi na televizij-v i. referendumih, zahteval takojšnje od tVe’ ie fnjnik DSL Massimo D’Alema Sovoril, da so volitve potrebne. In to . lz° je včeraj potrdilo tudi tajništvo, prJ ^ezčlenilo referendumske izide in ti* . n° trenutno razmerje sil na poli-PgjJ šahovnici. Po oceni DSL sedanji Žiti ^ails*a parlament ni sposoben izra-p , n°Ve politične vlade z jasno večino, dil t j- Lamberto Dini- kot je potr-Vrn 1 1 VCerai " izčrpal svoj program in Vol't ^^dat. Zato so po mnenju DSL jih Ih ^jnktivna nujnost. Odložili bi p_ ^ko samo v primeru pomembnih. pril°sti- Taka novost bi lahko bila na sist r Ponudba spremembe volilnega kro ■?a P° francoskem vzorcu v dveh pp?.1,3■ 8Vendar doslej nam tega ni po-Sa J.Se nihče,« je povedal Franco Bas-uPrav^' ^ V v°di resor krajevnih jpQ,r®d volitvami pa je po oceni De-°dl i.a^Cne stranke levice treba sprejeti tUec^ condicio«, ki naj vsem tek-iS| 6ln rta politični šahovnici zagotovi '2aj, Možnosti, in reformirati je treba javi?11 ° Imenovanju upravnega sveta hST6 I®!®vizijske hiše Rai. Pogoji, ki jih tpg . Postavlja Silviu Berlusconiju so ttton °S^ ocf zakona proti televizijskim korn0^0^0111’ ki ga zahtevajo sredinske ftaei k.°nente in Severna liga. Na ta lop “J® morda D’Alema vzposta^ zpostavil dia- di?s, P°rza Italia, vznejevoljil pa je sre-irlske ko " stavnic komponente leve sredine. Pred- °čit i1Ca kjudske stranke Rosy Bindi je IIiriK taktiziranje, medtem ko je k°ssi obtožil liderja DSL, da je Ubo U Berlusconiju, s katerim sklepa 6sPrejemljiV0 kupčijo. Poteza DSL je zgrešena tudi po oceni Segnijevih Demokratov, ki so včeraj na novinarski konferenci poudaril, da so pred volitvami potrebne korenite reforme. Zavzeli so se za neposredno izvolitev premiera in za reformo volilnega sistema z uvedbo dveh krogov, poleg tega pa so menili, da je treba sprejeti tudi zakon proti televizijskim monopolom. Rekli so, da se D’Alemi morda mudi, ker se boji, da bi zavlačevanje z volitvami lahko škodilo kandidatu leve sredine Romanu Prodiju, toda volitve v sedanjih razmerah - o tem so Demokrati prepričani - ne bi jamčile upravljivosti. Lahko bi se ponovilo to, kar se je zgodilo Kartelu svoboščin po lankih volitvah, ko je izstop Severne lige povzročil krizo. Soočanje pa se zaostruje tudi v Kartelu svoboščin. Tajnik Krščanskega demokratičnega centra Pierferdinando Ca-sini je dejal, da je Berlusconi še vedno lider Kartela. »To pomeni, da imajo njegove ocene več teže od drugih, vendar mora upoštevati tudi mjenja drugih, če je Kartel demokratična koalicija,« je rekel Casini. In njegov politični sopod-nik Clemente Mastella je dodal, da »KDC ne namerava v Canosso«, ker so njegove zahteve o reformah pred volitvami povsem utemeljene in upravičene. Nekoliko manj polemično je te probleme podčrtal vodja desnega krila Ljudske stranke Rocco Buttiglione. Po njegovem mnenju izidi referendumov niso poraz za zmerno krilo Kartela, ker dokazujejo, da se ljudje odzivajo na razumne predloge za reševanje problemov. Za takojšnje volitve pa se je zavzel Marco Pannella, ki je Berlusconiju postavil ultimat: ali se osvobodi Casinija in Buttiglioneja, ki sta ga omrežila in zaprla v geto ali pa bodo Reformatorji organizirali kot avtonomna liberalna sila. Za takojšnje volitve se je z leve zavzel tudi tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je Demokratični sili očital odlašanje. Po Bertinotti j exd oceni je levica zgrešila, ker ni hotela na volitve že junija, saj je zapravila priložnost, da bi »vnovčila« krizo desnice. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro pa medtem molči. Pred kakršno koli odločitvijo bo najbrž počakal, da Dini izčrpa svoj program in da se nato parlament izjasni o usodi vlade in usodi zakonodajne dobe. Splet televizijskih interesov v Napolitanovi komisiji RIM - Po izidih nedeljskih referendumov o televiziji, na katerih se je večina italijanskih vo-lilcev izrekla proti spremembi Mammijevega zakona, ki ureja televizijski sistem, je predsednik posebne poslanske komisije za reformo televizijskega sistema Giorgio Napolitano začel posvetovanja s strankami. Posvetovanja bodo osnova za današnje poročilo na seji komisije. Posvetovanja, ki jih je Napolitano ocenil za koristna, najbrž ne bodo razvozlala problema televizije,, saj so stališča Kartela svoboščin in strank, ki podpirajo Dinijevo vlado, krepko narazen. Poleg tega pa so precejšnja nasprotja tudi med strankami leve sredine. Mnogi namreč očitajo tajniku Demokratične stranke levice Massimu D’Alemi, ki se je že pred referendumi zavzel za dogovor, preveliko popustljivost do Silvia Berlusconija, lider Severne lige Umberto Bossi pa govori celo o barantanju med voditeljema največjih italijanskih strank. Včerajšnja posvetovanja so pokazala na jasen razkorak. Leva sredina se zavzema, tudi v smislu predloga, ki ga je izoblikoval poročevalec Napolitanove komisije Giorgio Bogi, za omejitev števila mrež, ki jih lahko ima vsak posameznik. Pri tem se sklicujejo na razsodbo ustavnega sodišča, ki je menilo, da je Mammijev zakon v nasprotju z ustavo, ker ne jamči zadostnega pluralizma na televizijskem področju. Predstavnik Forza Italia Vitto-rio Dotti pa je nakazal drugačno pot, kakršno je že predlagal pred časom v komisiji. Po njegovem Predsednik poslanske skupine Forza Italia Vittorio Dotti (foto AP) mnenju mora zakon proti monopolom določiti maksimalni del tržišča, ki ga vsak podjetnik lahko ima, nato pa je podjetnikova stvar, če ta prostor zasede z eno ali več mrežami. Dotti je tudi osvojil predlog Fininve-stovega predsednika Fedeleja Confalonierija za ekstenzivno tolmačenje razsodbe ustavnega sodišča. Po njegovem mnenju bi lahko upoštevali, da bo v kratkem tudi s tehničnega vidika možno večje število vsedržavnih mrež, s čimer bi Finin-vest ne presegal več meje 20 odstotkov, ki so jo določili ustavni sodniki. V bistvu, pravi Dotti, namesto, da bi upoštevali sedanje omejeno število 12 vsedržavnih netvvorkov, po katerem je Berlusconijev koncern protiu- staven, računajmo, da jih bo v kratkem na razpolago več (najmanj 15), s čimer bo tudi Finin-vest v mejah dovoljenega. Bitka se v bistvu ni premaknila s točke, ki je bila sporna že pred referendumi in zato se tudi stalno prepleta s problemom predčasnih volitev. Najvidnejši italijanski politolog Norberto Bobbio je včeraj poudaril, da izidi referendumov dokazujejo moč televizije, ki so bile glavni vzvod, s katerim je Berlusconi preprečil omejitev števila Finin-vestovih mrež. Po Bobbiovi oceni je tako nastala paradoksalna situacija, saj je zasebni televizijski koncern tako močan, da je treba nujno spremeniti sedanji televizijski sistem, istočasno pa je zasebni koncern premočan, da bi sistem lahko spremenili. Moč prepričljivosti televizije naj bi dokazovalo zlasti dejstvo, da je večina volilcev glasovala tudi proti omejitvi reklamnih prekinitev filmov. Teza Kartela svoboščin je povsem nasprotna in ni naključje, da so številni Berlusconijevi politični sopotniki polemizirali prav z Bobbiom. Problem zakona proti televizijskim monopolom in novih pravil na področju televizijskega sistema se tesno prepleta z vprašanjem predčasnih volitev. »Levosredinske stranke se ostro upirajo možnosti volitev, dokler ta problem ne bo rešen, saj nočejo prepustiti tekmecu Silviu Berlusconiju tako močno, orožje kot so njegove televizije. To je splet problemov, s katerimi se spoprijema Napolitanova komisija. In vprašanje je, ali ga bo sposobna rešiti. "SOVAZAHTEVA PO SODNEM POSTOPKU PROTI BERLUSCONIJU h Po korupciji še davčna prevara Pj^BAN - Milansko tožilstvo je *Pravil0 novo zahtevo po od-vi IxLsocInega postopka proti Sil-, u Berlusconiju. Kot se je zve-v sodnih krogih, naj bi oht • P Italijanskega premiera 1 °žlli davčne prevare v zvezi s tji IRProdajo nekega zemljišča j °t) vili v Macheriu blizu Mi-(j a’ kjer. stanuje Berlusconijeva to»'ž/na' Dokumentacijo so iz D o jiva poslali sodniku za pRfhodne preiskave Fabiu Pa-p . H> ki pa je vsekakor še ni 2 ®)®I' Paparella je prav včeraj pa a(fl stavke odvetnikov odložil Val • julii zasedanje v posveto-br za obravnavo zahteve dntni Cev’ P° kateri naj bi del Vq jUR.entacije milansko tožilst- Pobil0 na nezakonit način. Zahtevo r f0stoPka je j5latva Margherita Mattei, ki je stc)if tuc*I predlagala hitri po-tniri ’ se Pravi izpustitev preli-bo aJ,n® avdijence. Tudi o tem jpRBločal sodnik Paparella, ki teb ■ drugim še vedno pričakuje Han 1Cn° ekspertizo, ki so mu jo PRvedali Berlusconijevi od-’ a ie Se niso vložili, teva po odprtju sodnega tevo po odprtju sodnega Wr~pka je sprožila sodnica lOžggt-- . . .1 Bivši premier Silvio Berlusconi. (AP) postopka ne zadeva samo Silvia Berlusconija, ampak tudi drugih devet oseb, med katerimi so tudi ravnatelj Fininvestove davčne službe Salvatore Sciascia, upravitelj osebne imovine Silvia Berlusconija Giuseppe Spinelli in bivši komercialist Livio Gironi, ki je zdaj v službi pri Fininve-stu. Po mnenju milanskega tožilstva so s kupoprodajno pogodbo za zemljišče v Macheriu ustvarili dodatno vrednost nekaj milijard lir, za katere pa niso plačali davkov. Berlusconi je vedno zanikal vsakršno odgovornost, vendar se ni javil sodnikom, ki so ga želeli 8. maja zaslišati o vsej zadevi, z utemeljitvijo, da še vedno čaka na sklep sodišča glede zahteve po tehničnem izvidu. Kasneje je sodnik to zahtevo zavrnil, češ da izvid ni potreben v tej fazi postopka. To je že druga zahteva po sodnem pregonu bivšega premiera. Prvo je milansko tožilstvo sprožilo zaradi korupcije oziroma podkupnin, ki naj bi jih nekatere Fininvestove družbe izplačale častnikom -Finančne straže v zameno za »bolj ohlapne« davčne preglede. Tudi o tej zahtevi se mora sodnik za predhodne preiskave še izreči. Preliminarna razprava je bila že določena za 4. julij. SPORAZUM O PRIZNANJU SLOVENSKIH DIPLOM Groba kršitev pravic manjšine Protest Slavističnega društva zaradi prekinitve sporazuma TRST - Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je na svoji zadnji seji sprejelo stališče do italijanske prekinitve sporazuma o priznavanju slovenskih diplom, ki ga v celoti objavljamo. Pravica do izobraževanja - od elementarnega do univerzitetnega - v lastnem jeziku je ena od temeljnih manjšinskih pravic. Manjšina, ki se ji ta pravica odreka, je grobo diskriminirana. Slovenski manjšini v Italiji pomeni izobraževanje na univerzah v Sloveniji edino možnost univerzitetnega izobraževanja v lastnem jeziku. Se posebej je pomembno, da so tega izobraževanja deležni bodoči učitelji in profesorji slovenske šole, med njimi v prvi vrsti tisti, ki bodo učili slovenski jezik. Prekinitev sporazuma o priznavanju slovenskih diplom je torej groba kršitev jezikovnih pravic slovenske manjšine. Ukrep dokazuje, da ostaja današanja jezikovna politika Italije do slovenske manjšine taka, kot je bila v preteklosti. Tudi v šestdesetih letih je Italija nasprotovala sporazumu o priznanju jugoslovanskih univerzitetnih diplom, vladni generalni komisar za Tržaško pokrajino pa je v tajnem poročiliu raz- ložil, zakaj. »Priznanje diplom bi namreč spodbudilo pripadnike slovenske manjšine, da bi se množično vpisovali na ljubljansko univerzo, po končanem študiju pa bi sp vračali v Italijo s popolnim znanjem slovenščine in s slovenskimi govornimi navadami in bi zato zahtevali uvedbo slovenskega jezika v javni upravi, na sodišču, na natečajih itd., zaradi česar bi bila Italija prisiljena uvesti slovenski jezik v javno rabo, kot to določa Posebni statut, priložen Londonskemu sporazumu 1954....« (G. Palamara, Paese Sera, 6.12.1960) Italijanska prekinitev sporazuma o veljavnosti slovenskih diplom pa ni v nasprotju samo z naravnimi človekovimi pravicami in s civilizacijskimi normami, ampak tudi z obstoječim sporazumom o vzajemnem priznavanju diplom, ki sta ga leta 1983 sklenili Italija in Jugoslavija in ki je z aktom o notifikaciji nasledstva sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo iz leta 1992 postal sporazum med Slovenijo in Italijo. Zaradi vsega tega bi morala biti razrešitev zapleta s slovenskimi diplomami prednostna naloga slovenske poltike - tako matične kot manjšinske. KRIŽEV POT ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE ŠOLSTVO / OBJAVA OCEN Prava rešitev ali pa nove težave? Delavci so še naprej zelo zaskrbljeni Delavci škedenjske železarne so se včeraj dopoldne spet zbrali na skupščini (f.KROMA) Neskončni zgodbi škedenjske železarne žal še ni videti konca. Rešitev (prodaja obrata novoustanovljeni delniški družbi Servola) je sicer že nekaj časa na obzorju, vrstijo pa se tudi ovire in težave, ki seveda zelo skrbijo delavce in njihove sindikalne predstavnike. O iz-gledih za premostitev krize so delavci, predstavniki tovarniškega sveta in kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in UIL razpravljali na včerajšnji sindikalni skupščini. Težava je v tem, da trenutno še ni jasno, ali mislijo novi lastniki zaposliti vse delavce, ki se že več kot eno leto krčevito borijo za ohranitev delovnega mesta. S prvim julijem bi morali nekateri delavci v mobilnost, za 157 pa je že pred časom stekel postopek za predčasno upokojitev. Glede števila zaposlenih v »novem« obratu je položaj še skrajno nejasen, zato so delavci včeraj zahtevali jasno stališče, tako izrednih komisarjev, kot tudi novega lastnika, ki na tem področju še ni razkril svojih kart. O tem bo morda tekla beseda v petek na sedežu Zveze industrijcev. Gotovo je le to, da bo za usodo predčasno upokojenih uslužbencev še naprej, kot doslej, skrbela izredna komisarska uprava, to se pravi država. Glede tega pa še ni jasno, kdo bo izplačal tem delavcem odpravnine. Za to bo treba počakati na mnenje pristojnih ministrstev. Komisarska »trojka«, ki jo vodi Gian-paolo De Ferra, se bo danes mudila v Rimu, kjer se bo srečala s posebnim odborom ministrstva za industrijo, ki nadzoruje dejavnost obratov v krizni situaciji. Če bo ta nadzorni organ pristal na prodajo železarne družbi Servola (Lucchini in Bobnat), potem bo minister za industrijo Alberto Cio takoj sprožil uradni postopek, ki naj bi se končal z izdajo posebnega odloka za dokončno prodajo plavža. De Ferra je zmerno optimist in pričakuje, da bo minister Cio pospešil postopek in še pred koncem tega meseca podpisal tozadevni ministrski odlok. Za to rešitev se zavzamejo morebitni novi lastniki in sindikati, ki pa se, kot rečeno, nekoliko bojijo novih zapletov na poti prodaje obrata. Sodeč po poteku dogajanj v zadnjih mesecih je njihova zaskrbljenost popolnoma upravičena. Kot se je izvedelo, je osnutek kupoprodajne pogodbe dejansko že pripravljen. Za škedenjsko železarno bo delniška družba, ki je sad sodelovanja med Lucchinijem in Bol-matom, potrosila 51 milijard in dvesto milijonov lir. Nova družba pa v perspektivi pričakuje nove sveže kapitele in torej tudi nove delničarje. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročnihska služba Italija: Tist, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Uspehi na šoli Sv. Cirila in Metoda Včeraj so objavili učne uspehe tudi na nižji srednji šoli Sv. ■ Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na oddeljenem oddelku na Katinari. Izdelali so: Sv. Ivan 1. razred: Matej Crisman-cich, Jan Sedmak, Jurij Vere, Alerda Bandino, Nika Furlani, Vera Goltes, Katarina Husu, Ivana Laurencic, Tanja Romano. 2. razred: Martin Grgič, Stefan Grgič, Valter Mahnič, Lorenzo Riccardo Scichilone, Andrej Suhi, Gerardo Tolen-tino, Jan Žerjal, Sara Corbatti, Choba Giaconi, Elisa Komar, Martina Montin, Micol Rosa, Katja Sancin, Tatjana Udovič. Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu. Katinara 1. r.: Stefano Cok, Matjaž Cosmo, Axel Furlan, France-sca Ciacchi, Petra Dilli, Fede-rica Maar, Karin Sancin. Ena dijakinja ni izdelala. 2. r.: Miloš Kalc, Matjaž Kodrič, Michele Levan, Igor Pison, Martin Scarcia, Erika Floreancig, Liviana Gariup, Barbara Mahnič, Breda Močilnik. Vdi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu. Višje srednje šole prvič brez izpitov I I Na višjih srednjih šolah so včeraj, objavili učne uspehe. Zanje je veljalo letos še posebno zanimanje, predvsem zaradi ukinitve popravnih izpitov. Profesorski zbori so morali odločiti, ali bodo dijaki, izdelali, in to tudi v primem nekaterih pomanjkljivosti, ali pa bodo morali razred ponavljati. Na oglasnih deskah so bili dijaki, ki so kljub pomanjkljivostim izdelali razred, izrecno opozorjeni, da bodo morali opraviti ob začetku prihodnjega šolskega leta obvezen dopolnilni pouk. Sedaj pa ni še jasno, kdaj bo ta pouk potekal, in tudi, kako bo potekal. Na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem so včeraj izdelali: Znanstveni licej Franceta Prešerna 1. A razred: Ester Brezovec, Giampaolo Carapucci, Mirko Crisetig, Vanja Glavina, An-drea Hrovatin, Saša Jančar, Mascia Kukanja, Caterina Ma-cho, Ivana Meula, Fjona Mezgec, Mitja Stefančič, Primož Sturman, Igor Zobin. Dva dijaka nista izdelala. 1. B r.: Mitja Bizjak, Dario Cossutta, Mitja Giaconi, Uroš Grilanc, Daniel Leone, Karin Mezgec, Goran Obad, Dean Re-becchi, Marco Serio, Maša Stranj, Jasna Tuta, Sandi Vato- 1. C r.: Sabina Caris, Valentina Ciacchi, Sara Ferluga, Ivana Flego, Aljoša Fonda, Jan Gregori, Erika Hrovatin, Karen Kante, Monica Kete, Mitja Kocjan, Andraž Mermolja, Jana Miličevič, Tomaž Pipan, Tjaša Rogelja, Giulia Sadlow-ski, Neda Sancin, Anja Starec, Navral Taha, Klara Vodopivec, Irina Žagar. Dva dijaka nista izdelala. 2. A r.: Erika Balde, Peter Bergagna, Alex Blasina, Mara Bogateč, Žarko Bukavec, Damjan Buzzai, Dunja Fabjan, Tamara Giorgi, Irena Jelercic, Matthias Mauri, Kristian Mi-liani, Alessandra Pavlica, Mna Perosa, Maša Pregare, Vera Repku, Valentina Sancin, Matej Sirca, Alessio Stoka, Tanja To-maselli, Vasja Vavpetič. Ena dijakinja ni izdelala. 2. B r.: Sara Brezovec, Tibor Drassich, Jadranka Križman, Andrej Petaros, Peter Senizza, Christian Slavec, Katerina Sos-si, Andrejka Starec, David Šušteršič, Borut Žerjal. Dva dijaka nista izdelala. 2. C r.: Nina Cociancich, Karin Gabrovec, Alja Hrvatic, Tinkara Kovač, Tamara Le-ghissa, Roberta Orel, Sara Per-tot, Veronika Pertot, Tanja Stemad, Milena Udovič, Luisa Vigini. En dijak ni izdelal, eden pa bo polagal dopolnilne izpite. 3. A r.: Sandor Bukavec, Roberto Cossutta, Poljanka Dolhar, Peter Ferfila, Maja Grgič, Valentina Guštin, Marina Kodrič, Metka Kuret, Jana Legija, Jana Pečar, David Raseni, David Stokelj, Jasmina Stre-kelj, Metka Udovič, Jan Umek. 3. B r.: Edvin Braini, Dagmar De Paolis, Marco Femglio, Iztok Furlanic, Tjaša Gruden, Fedor Lovriha, Breda Mihalič, Maja Radetic, Vanja Saksida, Boštjan Starc, Anna Stocca, Rado Šušteršič, Valentina Tkita, Martin Turk, Martin Vremec. Dva dijaka nista izdelala. 3. C r.: Matija Colja, Goran Cuk, Ivan Furlani, Mojca Kalc, Petra Kobau, Boštjan Lavrič, Mojca Mihalič, Luca Pieri, Aleš Plesničar, Gabriele Talot-ti, Martin Vidali. En dijak ni izdelal. 4. A r.: Anna Bersan, Cristi-na Bezenšek, Vesna Cappelli-ni, Luciana Cebron, Martina Feri, Mirko Ferlan, Martina Flego, Claudia Gleria, Igor Gregori, Tjaša Jogan, Marta Ma-molo, Valentina Mercandel, Marko Metlika, Nadia Miloš, Katerina Pečar, Maura Pemar-cich, Karin Puzzer, Mario Sancin, Alen Sardoč, Jasna Simo-neta, Ingrid Sulli, Klemen Sk-ca, Fabio Valenti. 4. B r.: Daša Bolčina, Tanja Bole, Sara Brezigar, Alan Donko, Igor Glavina, Elvis Guštin, Matija Kočevar, Igor Min-got, Mitja Petelin, Tania Pitac-co, Andrea Stanese, Robert Volčič. 4. C r.: Iztok Colja, Matija Jogan, Samo Kovač, Tiziana Lampe, Irene Pahor, Marko Petelin, Borut Plesničar, Katja Primosi, Igor Rolich, Martin Ruska, Breda Sosič. K zrelostnemu izpitu so bili pripuščeni vsi dijaki 5. A in 5. C razreda ter vsi-dijaki 5. B razreda, razen štkih. Klasični licej Franceta Prešerna 4. v. g.: Barbara Antonini, Igor Bogateč, Dana Furlani, Irene Gilotta, Nataša Grom, Valentina lacopich, Lara Komar, Ivan Mikulus, Matej San-ti, Jasna Simčič, Ivana Sossa, Mitja Tretjak. 5. v.g.: Miriam Čermelj, Lara Cibi, Martina Gregoretk, Mi-chela Gregoretk, Doris Gregorič, Francesca Kravanja, Virginia Macor, Laura Sgubin. 1. ki. lic.: Neli Ban, Vinko Bandelj, David Bogateč, Katja Blažovič, Jadranka Cergol, Ambra Cossutta, Valentina Geržina, Mitja Košuta, Erika Limoncin, Karin Marc, Jurij Mozetič, Marjetica Možina, Miha Ravbar, Micaela Skbiel, Ivana Sole, Martina Sole, Ana Žigon. 2. ki. lic.: Katarina Fischer, Taja Gustinčič, Ivana Mahnič, Sara Perosa, Katja Simunich, Sara Stemad. Ena dijakinja ni izdelala. Vsi dijaki 3. klasičnega liceja so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom. Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa 1. A r.: Irena Briščak, Martina Canziani, Paola Cauter, Milena Cossutta, Federica Dago-skni, Kristina Ferluga, Jesenka Furlan, Martina Grgič, Martin Guštin, Goran Krizmancic, Nastja Milič, Igor Rebula, Matej Škerli, Tanja Sossi, Denise Štor. 1. B r.: Riccardo Baldi, Silvia Carboni, Marko Kariš, Aljoša Ostrouska, Erika Radovič, Ines Rossanese, Mna Sancin, Jelka Sancin, Erika Stegel, Sara Zeriali, Jasna Žiberna. Dve dijakinji nista izdelali, en dijak je izstopil med šolskim letom. 2. A r.: Sara Babudri, Alen Carli, Ivana Franco, Daniele lozza, Tjaša Kalc, Giorgio Lorenzi, Katja Raseni, Tjaša Ruz-zier, Karin Severi, Mojca Škabar, Davorin Spazzal, Martina Svagelj, Dejan Šemec. En dijak ni izdelal. 2. B r.: Valenkna Bemekč, Eva Cok, Nicoletta Corossez, Patrick Gurman, Markna Hrovatin, Elena Lanker, Elisa Mar- kni, Anna Mattietk, Igor Ota, Valter Pala, Barbara Rocco, Elisa Sancin, David Sardo, Makja Spinazzola, Sara Žerjal. 3. A r.: Janko Andolsek, Suzana Bele, Elena Comino, Da-ria Coretti, Sara Covolo, Marko De Giorgi, Omar Foraus, Karin Giacomini, Maja lelen, Marco Klobas, Selma Kralj, Martina Kufersin, Criskna Natalicchio, Ivana Pahor, Erika Race, Andrea Rocco, Marko Ursich. En dijak ni izdelal. 3. B r.: Katja Barič, Andrea Bertocchi, Fabio Domio, Luca Družina, Micaela Faimann, Jasna Germani, Iztok Gregori, Devan Jagodic, Andrej Kafol, Kristina Laurica, Ivo Mozekc, Matej Podbevšek, Milejdi Rijavec, Saša Smokak, Elisa Divna Stoka, Anna Turco. Štirje dijaki niso izdelah. 4. A r.: Leo Braini, Andrej Carli, Jerneja Carli, Christian Cherin, Ivana Colja, Jasmina Kralj (Carli), Peter Krizmancic, Andrej Močilnik, Adam Pahor, Goran Ruzzier, Kristina Škerli, Luisa Štor, Andrej Suligoi, Tjaša Švara, Irena Semec, Ta-kana Tensi, Mojca Visentin. 4. B r.: Daniele Beorchia, Nataša Bordon, Emanuela Carli, Sabina Cuk, Marjana De-beljuh, Antonella Faimann, Marko Ferfolja, Katja Glavina, Fabio Gobbq, Valentina Her-vat, Elvedina Kalesič, Adriana Longo, Alenka Metlika, Saša Prinčič, Karen Stoinev, Simon Vrabec. Vsi dijaki 5. A in 5 B razreda so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom. Oddelek za geometre 1. r.: Robert Debeliš, Igor Kobal, Elisabetta Leghissa, Tomaž Metlika, Elena Mulic, Alessio Pincin, Sonja Rebula, Daniel Tence, David Tence, Fabrizio Ugričič, Alberto Zor-nada. Trije dijaki niso izdelali, dva sta izstopila med šolskim letom. 2. r.: Aljoša Kralj, Matej Ladri, Dušan Riccardo Lista, Diego Montagner, Ivana Stubelj, David Vesnaver. En dijak ni izdelal. 3. r.: Massimo Babich, Andrej Ban, Enrico Bogateč, Pier-paolo Brazzani, Roberto Ellero, Fabio Jurincich, Igor Kalc, Aleksandra Rudež. En dijak je izstopil med šolskim letom. 4. r.: Peter Emili, Martin Košuta, Borut Pipan, Alen Possega, Sergio Požar, Aljoša Puric, Nevio Sabadin, VVemer Sancin, Marco Zaccaria, Patrick Žerjal. Oba dijaka 5. razreda sta bila pripuščena k zrelostnim izpitom. Pedagoški licej Antona Martina Slomška 1. r.: Kristen Belicic, Krisk-na Berce, Kristina Bogateč, Edvvin Bukavec, Ingrid Glavina, Barbara Gropajc, Karol Hrovatin, Boštjan Korošec, Elisabetta Leghissa, Maja Maru-celli, Zorka Miličevič, Jaka Nemanič, Martina Samec, Tadej Sirca, Damjana Tuljak. Devet dijakinj ni izdelalo, en dijak in ena dijakinja sta izstopila med šolskim letom. r.: Sara Babuder, rina, Francesca Critt, Čebokli, Mna Družina, j— r? -i, N/fflilUGl® i, Karin Ravbar, Kam* i, Ilonka Rustia, Elan , Romina Sossi, Dam6* 'anja Zadnik, Maja 4° lit Zrim. En dijak in 6 nja nista izdelala, en ija je izstopila med 5° atom. .: Valentina Bandi, "a ibi, Tanja Blasina, Lin iani, Martina Ces® ’ a Čebokli, Katja HusU’ :a Mohorovitic, Ur Rossella Orlich, M. vi, Kaka Sardo, Mai)^ i, Devan Taucer, Meni* Štiri dijakinje niso 1 .: Annamaria Antonij „ rtalvani, 5. A in 5. B razrj puščeni k zrelo®1 avod Jožefe Stefe" glektričnih opeta tin Bembič, R1^ Andrej Cerg° ’ ich, Aleš m- i, Chriskan P Mauri, ADJ Skerlavaj,fm m letom- :n CerSo- danuel Fer Iregori, 8 ičic, Emanu ' tin Mužen1' «3 [tevijm, * r Maste11’ Rasin3?’ , Tretjafc David Matij8 izdal8' jistjan ijel Peso biti ZARADI REGULACIJSKEGA NAČRTA POBUDA SKP SLOVESNOST OB 133. OBLESTNICI USTANOVITVE 2Upan lllv: Občina °p^ka tvega komisarja m®* Prečna zavezništva v občinskem svetu DBŽGiG Bul ^p^tori so mnenja, da je treba : q0 acijski načrt le prilagoditi deželn rtnam, drugi pa so prepričani, da a pačeti vse znova. Prvo stališče : sk i 6 c^0^)rSen del svetovalcev več: . u ouobntev pa podpirajo opozu zeleni. Komisarska uprava torej t ^ata, čeprav je predsednica Dež j .."“.pezetna vlada - pred vsakršno tvijo - počakala na razvoj dogaja p^kem občinskem svetu, z-adeva je vsekakor zelo zaplete Mimo tehničnih aspektov, ki niso postranskega pomena, pa je vsem jasno, da Hlyjeva večina nima enotnega stališča o regulacijskem načrtu in torej o urbanistični podobi Trsta na pragu drugega tisočletja. Res je, da je arhitekt Paolo Por-toghesi izdelal plan po naročilu prejšnjih občinskih odborov, ne glede na to pa bi lahko sedanja koalicija uskladila svoja stališča o tem tako pomembnem vprašanju. Da se stvari zapletajo je včeraj priznal tudi predsednik urbanistične komisije Peter Močnik (ZT-SSk), ki je dal zelo jasno razumeti, da ni velikega sodelovanja med komisijo in pristojnim odbomišt-vom, ki ga vodi Giovanni Cervesi. Močnik, njegov somišljenik Andrej Berdon in Igor Dolenc (DSL) bodo skupno predložili več popravkov, ki zadevajo zahodno in predvsem vzhodnokraško območje. Rok za predložitev popravkov k »prvemu« regulacijskemu načrtu zapade jutri zjutraj. Beseda bo nato pripadala občinskemu svetu, ki je - kot rečeno - že pod drobnogledom deželne uprave. Izvezi s spominsko ploščo 9. korpusu Pismo Albertinija Križmanu Predlog repentabrskemu županu, da bi skupaj odstranila ploščo le •Ižas|ca Lega Naziona-g njen predsednik dat °S. Albertini si ne surf ^ru- Repentabrska Qn finska plošča 9. kor-0jSu nadebudnemu pg^friku takšen trn v 8Wi ariab0lje ieCfn° V Dn jQa se Je sedaj ne-sredno spravil nad re-ntabrskega župana pj ^ana. Napisal mu je dn]1110’.v katerem mu na Cjj 8° in široko deli lek-pj Zgodovini in razla-kakšne zločinske tol-s° bili tisti od 9. kor-tQiSa' Zanimivo je, da s ^at enači zločine, ki ZvSe dogajali pod rdečo ezdo in kljukastim križem, gladko pa, kot po navadi, pozablja na tiste, ki so potekali v senci »fascia«. Županu z velikim čutom za »pravičnost« in veliko željo po »spravi« in »pomiritvi duhov« razlaga, da bo storjen v tem pogledu korak naprej, ko bodo vse žrtve brez razlike deležne časti, vendar do tega lahko pride le, če bodo vsi krvniki deležni obsodbe. Od tu zahteva po odstranitvi spominske plošče partizanskim krvnikom in predlog županu, da to storita skupaj. Sledi »post scriptum« s komaj prikrito grožnjo: s spominsko ploščo se namreč ukvarja sodstvo, pravi Sardos Albertini, in če bi preiskava dokazala kaznivost, bo seveda nosil odgovornost tudi tisti, ki se upira odstranitvi plošče. Naj dodamo le to: najbrž bi kazalo, da bi sodstvo usmerilo preiskavo v vrste tistih, ki s takšnimi zahtevami in prikrojevanjem zgodovine s polnimi rokami prilivajo olje na ogenj nacionalne mržnje in ustvarjajo novo in silno nevarno ter zaskrbljujočo napetost. Tržaška občinska u-prava je pred nekaj meseci odstranila dvojezično cestno tablo, ki so jo pri obelisku na Opčinah svojčas postavih domačini. Poteza Hlyjeve uprave je povzročila upravičene proteste Opencev, v zvezi s tem pa je svetovalec Stranke komunistične prenove Fausto Monfal-con vložil vprašanje deželni vladi. V imenu predsednice Alessandre Guerrove mu je sedaj odgovoril odbornik za krajevne uprave Oscarre Lepre (Ljudska stranka). Lepre v dolgem in zelo birokratskem odgovoru ugotavlja, da je postavitev cestnih tabel formalno podvržena novemu prometnemu zakoniku, ki prepoveduje katerekoli »neuradne« napise na uradnih cestnih tablah in smerokazih. Za vse to je odgovorno ministrstvo za javna dela. To torej ne sodi med pristojnosti deželne uprave, M se vsekakor, politično gledano, zavzema za dosledno izvajanje načel znane Evropske listine o pravicah narodnih ter jezikovnih manjšin, je na koncu dejal Lepre, Deželni svetovalec SKP ni zadovoljen z odgovorom odbornika Le-preja. Gre za strogo birokratsko pojasnjevanje in stališče - poudarja Monfalcon - s katerim je hotela sedanja deželna vlada očitno politično pomagati tržaškemu županu Riccardu Illyju, čigar uprava je odstranila tablo na Opčinah. Na Krasu pa, kljub obljubam, še ni postavila svojih, to se pravi uradnih dvojezičnih tabel. Redarji v službi prebivalstva 64 novih redarjev - Se 25 namestitev Novi redarji na slovesnosti v občinski palači (foto KROMA) Na včerajšnji slovesnosti ob 133. obletnici ustanovitve rodu mestne policije so poudarili predvsem odnos do prebivalstva: mestni redarji, je naglasil župan Riccardo Illy, morajo pred očmi imeti učinkovitost, vljudnost, pridobiti si morajo ugled, na katerega se morajo zanašati bolj kot na avtoritarnost. K temu vprašanju sta se povrnila tudi glavni tajnik Raffaello Fabbro (bil je sicer zadržan, tako je njegov poseg prebral namestnik Francesco Caputo) ter odbornik Grioni. Fabbro zagovarja stališče, da redarji niso v službi župana, občinskega odbora ali sveta, temveč meščanov. Skrbeti morajo za spoštovanje zakonov, vendar golo poznavanje zakonov in profesionalnost ne zadostujeta, v posameznih situacijah morajo pokazati ravnotežje in primeren pristop, smisel za pravico, poštenost, resnost. Prav zato so uvedli posebne tečaje, lotili se bodo tudi vprašanja poznavanja tujih jezikov, tako da bodo lahko pomagali tujcem. Odnos z ljudmi, je poudaril odbornik Grioni, je važen v Trstu, kjer je več različnih kultur in jezikov. Nadalje je omenil načrt, po katerem bodo letos poleti poseben nadzor namenili barkov-Ijanskemu področju. Na vsak način želijo redarjem vrniti vlogo, ki so jo nekoč imeli, ko so predstavljali gotovost za meščane. Illy je bil kot ponavadi zelo konkreten. Spomnil je, da so v službo vzeli novih 64 redarjev, opremili jih bodo z radiooddajniki, pripravljajo pa tudi nov pravilnik. V vidiku je nadaljnjih 25 namestitev. Po- tem ko je komandant Am-brosi aprila letos zapustil mesto načelnika redarjev, je poročilo o lanskem delovanju pripravil kapetan Marcello Logar. Konec decembra je bilo v službi skupno 253 oseb (všteti so vodilno osebje in šoferji, mehaniki in sodelavci s terminsko pogodbo itd.). Cestna policija je ugotovila 79.768 prekrškov (predlanskim 97.493), našteh so 66.855 statičnih prekrškov (npr. nedovoljeno parkiranje) in 12.913 »dinamičnih«, delno so premaknili 930 vozil, odpeljali so jih 4.197 (567 tujih in 4.560 italijanskih), posegli so pri 2.593 nesrečah, pri katerih je bilo vpletenih največ avtomobilistov (3773), katerim sledijo vozniki mopedov (697) in motociklisti (370), peščev so našteli 219, ranjenih 1398, smrtnih žrtev osem. Precej je bilo tudi uradniškega dela (6916 raznih sporočil sodnim in drugim oblastem itd.), za koleke in potrdila so kasirali 27.244.000 lir. Na oddelku gradbene policije so opravih 1.738 posegov (računajo, da jim bo to navrglo 220 milijonov lir), pri trgovski policiji itd. so našteli 37.313 posegov. Proti državljanom izven EU so posegh 138-krat in opravili 4.109 zaplemb (torbice itd.), zelo dejavna je bila sodna policija (8.710 posegov): izvedla je 16 aretacij, našla 672 domnevno ukradenih vozil, naložila 920 glob zaradi nespoštvanja obveznega zavarovanja, zaplenila 278 vozil, ugotovila 350 kršitev zakona o avtorskih pravicah itd. Na razpolago so imeli 27 avtomobilov, 3 pajke, 2 kombija za posege pri prometnih nesrečah, 1 fiat »fiorino« za zaplenjeno blago, 24 mopedov ter 22 motorjev. Pregled slovenskih video Posnetkov di^Caraj zvečer so v sl Bra , assanese v Trs vik ,avili Pregled n ^venskih ume ki , videoposnetke l992°/9gastali med lč sta priprav: Mia)eta, Marinčič iz Lj ki j116 ™ Laura Safre Je predstavila pos SN™ P°snetke in b, skrrao orisala slove diijoUaln0 vrdeop1 Drni FrSem konteks p2?kta Lontananze 1 5anvaln0 s PreiSn)i] m} anP z neozelandsl SHetki1 nemskimi P SrBa 0gled so vidi hn,. a Dragana (Ar Gr?;S 1992/93), Mari: (Zgo^ in Aide Sm l995)daT 0 n (Stot JaSne Hl 1995 rUha l1 ca fiter Mark !<« °f " Jasna Merku SLABO VREME / NENAVADNO DEŽEVEN JUNIJ Skoda tudi v kmetijstvu Verjetno se vsi bolj ali manj jezimo na slabo vreme, ki se ga letos nikakor ne moremo otresti. Dežja noče in noče biti konca, tako da sredi junija še vedno čakamo na pravo poletje. A če za večino izmed nas negativne posledice ne gredo veliko dlje od tega, da moramo pač še vedno krožiti z dežnimi plašči in z dežniki ter da se kvečjemu moramo odpovedati kopanju v morju, pa slabo vreme za nekatere predstavlja pravo škodo. V mislih imamo tu v prvi vrsti tiste, ki jih je voda v teh dneh poplavila - tako so morali na primer zaradi deroče vode, ki je podrla zid, zapreti za promet Ul. Pindemonte (glej sliko, Foto Balbi/KROMA), a tudi in predvsem kmetovalce. »Dež nam ne pusti, da bi pospravili seno,« nam je povedala Vanda Antonič iz Cerovelj, ki sku- pno z možem Janezom vodi eno izmed največjih kmetij v devinsko-na-brežinski občini. »Kar smo pokosili, se je s težavo posušilo, če sploh se je. Marsikateri travnik pa letos še ni videl kose, in to v času, ko bi že morala zrasti otava« je pristavila. Nalivi pa so ponekod tudi pokvarili nekatere poljščine. Tako je verjetno šla po zlu koruza, ki so jo Antoničevi sejali na Laškem. Sicer pa je pri vseh kulturah opazna velika zamuda. Podobno nam je povedal Andrej Milič iz Zagradca v zgoniški občini, ki se ukvarja predvsem z vinogradništvom. »Lani so trte v tem času že cvetele. Letos se na to pripravljajo, a zaradi slabega vremena ne morejo,« nam je dejal. Zaradi preobilnega dežja se v vinogradih seveda veča tudi nevarnost bolezni, zlasti peronospore. Da ne bi prišlo do hujšega, je treba škropiti, in to bolj pogosto, kot bi sicer. »To seveda predstavlja tudi dodatni strošek,« je med drugim podčrtal naš sobesednik. »Pri nas v Bregu nismo še opazili večje škode ne pri trtah in niti pri oljkah,« nam je povedal Zoran Parovel iz Mač-kolj. »Res pa je, da moramo stalno škropiti, in to v blatu, kar ni ravno prijetno delo. Upajmo, da se bo nebo nad nami končno le zvedrilo,« je še pristavil. NOVICE Sindikat zahteva srečanje z ACEGA Sindikalna zveza CG3L.QSL in UIL je včeraj zahtevala takojšnje srečanje s predsedstvom in ravnateljstvom podjetja ACEGA v zvezi z računi, ki jih le-to dostavlja porabnikom za vodo, plin in elektriko. Srečanje z Arsenijevičem V knjigami Nuova Universitas na Akvedotu bo danes ob 18.30 predstavitev knjige »Sottocoperta« Vladimirja Arsenijeviča, ki je prejel nagrado beograjskega tednika Nin, Srečanja se bo udeležil tudi novinar Paolo Rumiz. Predstavitev knjige Na pobudo Krožka Istria bodo danes ob 18. uri predstavili v knjigami Transalpina v Ul. Torrebian-ca knjigo Patrizie Vascotto »Potovanje z Mistralom« Župan sprejel stoletnika Tržaška župan Hly je včeraj sprejel Angela Zambona, ki je prav včeraj praznoval 100. rojstni dan. Slavljencu, ki je bil dolga leta aktiven v tržaških katoliških krogih, je župan izrazil prisrčna voščila ter mu izročil posebno medaljo Občine, ki so jo izdelali za to priložnost Spet blago s ponarejeno znamko Kaže, da je v Trstu vse težje izkrcati blago s ponarejenimi znamkami. Agenti finančne straže, ki so v prejšnjih tednih zaplenili že več kot 23 tisoč športnih oblačil in parov obutve, so spet imeli srečno roko (ali bolje, na podlagi izkušnje so zavohali, da nekaj ni v skladu z zakonom). Pri pregledu turškega tovornjaka, ki je k nam prišel na trajektu, so odkrili 590 oblačil s ponarejenimi znamkami. Blago je prihajalo iz Turčije, namenjeno pa je bilo v Slovenijo (prejšnje tovore bi bili morali odpeljati na Hrvaško). Šoferja so prijavili sodnim oblastem, ostal pa je na prostosti.a DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Prof. Bonamore o manjšinski šoli Gosta in njegovo deb predstavil prof. Pečenko POLETNE PRIREDITVE Opereta in Miramar Skupna ponudba, ki so jo predstavili včeraj, je pestra ŠKEDENJ / KONCERT ..... Zanimiv sestav in dober nastop kvarteta Nomos Pobuda društva I. Grbec Gost tradicionalnega ponedeljkovega veCera Društva slovenskih izobražencev je bil tokrat prof. Daniele Bonamore, ki velja za zelo dobrega poznavalca problematike slovenskih šol v Italiji in njihovega pravnega statusa. O tem je leta 1979 napisal knjigo Disciplina giuridica delle instituzioni scolastiche a Trieste e Gorizia, ki je izšla pri založbi Giuffre v Milanu (do dopolnjene izdaje je prišlo leta 1985); gre tu za zgodovinski, politični in juri-dicni pregled našega šolstva od njegovega nastanka v času avstro-ogrške monarhije do današnjih dni, ki je razdeljen na 21 poglavij, od katerih je 6 posvečenih italijanski, 15 pa slovenski šoli. Poleg tega je prof. Bonamore napisal še knjigo Di scuola si muore, ki je izšla pri založbi Editoriale BM Italiana v Rimu leta 1983, sedaj pa pripravlja zbirko vseh prispevkov, ki jih je za razne specializirane revije (Rivista giuridica della scuola, Foro ammini-strativo idr.) napisal v zvezi s pravnim položajem in zaščito slovenske manjšine v Italiji. Prof. Bonamoreja je predstavil prof. Josip Pečenko, ki je opisal svoja prva srečanja s ponedeljkovim gostom, nato pa se dalj čas ustavil pri vsebini nove snujoče se Bonamoreje-ve knjige. To delo naj bi, kot že rečeno, vsebovalo vse prispevke, ki jih je Bonamore napisal za razne revije, vanj pa naj bi bili vključeni tudi nekateri deli knjige iz 1. 1979. Knjiga naj bi bila po besedah prof. Pečenka nekakšna »summa«, ki bi zgodovinsko, politično in ju-ridično obravnavala naše probleme ne samo na področju šolstva, ampak nasplošno. Izdati jo mislijo ponovno pri založbi Giuffre, ki pa zahteva prodajo najmanj 1.000 izvodov, zato so pisali pisma s prošnjo za podporo te pobude vsem organizacijam. Knjigo nameravajo poslati vsem važnejšim ustanovam in knjižnicam doma in po svetu. Prof. Bonamore je dejal, da poda ta knjiga celoten pogled nad stanjem slovenske manjšine, kar je nekaj edinstvenega tudi na mednarodnem področju. Zavzel se je za podporo tej pobudi, saj bi delo gotovo dospelo tudi do Sveta Evrope, lahko bi ga prevedli v več jezikov, saj bo odgovorne prisilil, da se prepričajo, da je vprašanje spoštovanja drugačnih temeljnega pomena za sožitje. Za založbo Giuffre so se odločili, ker je ta založba specializirana v izdajanju strokov-no-pravnih publikacij, kar predstavlja zagotovilo za uspešno razširjanje knjige. Gost je tako med predavanjem kot tudi med razpravo obširno spregovoril o svoji prvi knjigi iz leta 1979, kakor tudi o knjigi Di scuola si muore, ki med drugim obravnava tudi problem manjšinskih šol, ki so prizadete od t.i. »etnične selekcije« (starši - v nekaterih primerih tudi profesorji na slovenskih šolah -, ki svoje otroke vpišejo v italijansko šolo). Takšna selekcija je za manjšino, ki se stalno krči, zelo nevarna. O združevanju šol je prof. Bonamore pisal že 1. 1979 in ga označil za protizakonitega, saj slovenske šole ščiti državni zakon. Tudi če jih trenutno obiskujejo majhna števila učencev oz. jih sploh ni, se jih ne sme zapreti. Med razpravo je prišlo do kritičnih pripomb glede zadržanja, ki ga je 1. 1979 do knjige Disciplina giuridica zavzela krovna organizacija Slovensko kulturno-gospo-darska zveza zaradi Bo-namorejevih kritik na račun Osimskega sporazuma. Padel je tudi predlog, naj se ustanovita promocijska skupina in poseben sklad, ki bi izid nove Bonamo-rejeve knjige v sodelovanju z raznimi organizacijami podprla. Ivan Žerjal Sto vabil za prijeten poleten večer. Verjetno ne bo šel nihče preštevat, če je vseh napovedanih prireditev res za okroglo stotico, nedvomno pa bodo turisti in Tržačani julija in avgusta imeli na voljo veliko več možnosti kot v zadnjih letih. Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih tržaške Ustanove za turistično promocijo APT, so tokrat z združenimi močmi skušah zagotoviti, da bi program mednarodnega operetnega festivala res zadostil vsem pogojem festivala v pravem pomenu besede, istočasno pa, da bi v poletnih nočeh zaživel lep Miramarski grad s parkom. O tem, da so se tokrat odločili za »združevanje sil« - čeprav so s strani organizatorjev vseeno padle pripombe, da bi morala biti koordinacija še smotrnejša - je pričala široka paleta prisotnih institucij (APT, gled. Verdi, deželno skrbništvo za kulturne dobrine, občinski gled. muzej, Združenje operetni festival, deželno odborništvo za turizem, INDAC, filmski krožek Cappella Under-ground, Miramarski morski park). Največ predstavljenih prireditev bo v znamenju nesporne kraljice tržaškega kulturnega poletja, se pravi operete. Veliko jih bo v Miramar-skem gradu oz. parku, kjer bodo tudi letos - posodobljene - predvajali »Luči in zvoke«. V okviru operetnega festivala pa so pripravili več koncertov, poklon Franzu Lebarju ob 125. obletnici rojstva nadvse priljublje- nega skladatelja in zanimiv niz glasbenih filmov v originalu.. S Sissi v kinu pa je naslov filmskega cikla na Pomorski postaji, ki je seveda posvečen očarljivi ženi Franca Jožefa. V prostorih Pomorske postaje si bo na filmskem platnu mogoče ogledati še tri stare operete v nemškem originalu, spet pa bo na ogled razstava o opereti v Trstu, ki so jo pripravili že lani. Nekaj prireditev bo tudi v muzeju Revoltella, slavnostni večer ob podelitvi mednarodne nagrade -podelili jo bodo ženi Roberta Stolza Einzi - pa bo na terasi hotela Riviera v Grljanu. Operetnim skladbam pa se bo julija posvetila tudi občinska godba Verdi, ki bo igrala na Trgu Unita. (bip) V soboto zvečer se je predstavil občinstvu z lepim izborom opernih arij ter slovenskih solo-spevov in ljudskih narodnih pesmi glasbeni kvartet Nomos. Koncert je bil v dvorani društva Ivan Grbec v Skednju, nastopali pa so basist Al-do Žerjal, flavtist Federi-co Bruno, fagotist in pianist Aljoša Tavčar in pianist Aljoša Saksida. Skupina je pokazala veliko mero glasbene in pevske pripravljenosti in velik občutek za izvedbo skladb Mozarta, Wa-gnerja, Donizettija, Bellinija ter Adamiča in Vodopivca, na koncu pa še Godarda in Gastaldona. Kvartet sestavljajo mladi glasbeniki. Trije so študentje, eden pa je že v službi. Misel za H ŠOLA PO MERI V Dijaškem domu steklo Poletno središče V ponedeljek, 12. junija je steklo v Slovenskem dijaškem domu vsakoletno poletno središče, ki bo odprto do 1. septebra, skupno torej enajst tednov, z izjemo tedna ob velikem šmarnu. Sola po meri je tema letošnjega središča, Id je narodnostno mešano in odprto vsem tržaškim otrokom od 3. do 14. leta starosti. V tej »enajsti šoli pod mostom« kot bi ji rekel Cankar, se bodo otroci skozi igro učili slovenski, italijanski in angleški jezik Med pestro vsebino skrbno pripravljenega programa bo še obdelovanje gline pod strokovnim vodstvom umetnika Rada Jagodica, nadalje bo igranje košarke, ki jo bosta vodila mlada športnika Goran Terzič in Gordan Mira-lem iz Salajeva, za osvežitev bo na voljo kopanje in igranje v bazenu pod veščim vodstvom vzgojiteljev. Do sedaj se je vpisalo že skoro sto otrok Vpisovanje je še odprto. V središču se bo zvrstilo 22 vzgojiteljev in mentorjev te 7 gospodinj. Glavna vodja središča je Brica Cossutta, pomočnika pa sta Fausta Sisti in Iztrok Pečar. takšno sestavo kvarteta se je porodila Alj0^1 Tavčarju, ki igra v skupi' ni fagot in klavir. Leta 1991 so v Skednju prv*c nastopili. Prva zasedba skupine je imela name-sto flavte violinista. P°' tem so dobili flavtistk0 in ko se je ta morala odpovedati sodelovanju, s° dobili sedanjega flavtista Federica Bruna, doma z Goriškega, ki študira za gradbenega inženir]3’ istočasno pa na tržaškem konservatoriju tudi flavto. Je edini član skupin® italijanskega porekla, 66 je pa izredno dobro vključil v skupino, s katero se srečuje tudi na tržaški univerzi. Aljoša Tavčar je, k° rečeno, dal zamisel za takšno glasbeno skupin0 in jo sedaj tudi vodi, izbira programe in skrbi za prilagoditev posameznih skladb tej zasedbi. Tavčar študira na fakulteti za leposlovje v Trstu in je z vsem srcem predan delu v tej skupini. Alj°sa Saksida študira za inženirja kemije in je mora prav zaradi študija izbirati med klavirjem J11 univerzo. Odločil se je za študij na unvierzi, a Zeli nadaljevati z nastopi v tej skupini. Primer zase je pevec -basist, ali baritoni6 > kakor ga pač hočem0 kvalificirati, Aldo Žerjal« ki je po poklicu šofer v tržaškem pristanišču, ki pa z vsem srcem l]00 petje in se ga je dve 1° 1 učil pri prof. LeskovSKU« sedaj pa pri prof. Ognja noviču na GM. Mlad® umetnike je v s0^0^ pozdravila tudi R°ž Počkar. , Neva Luke* SOLIDARNOST / V NEDELJO PRI BOŽJEM POLJU GODBE NA PIHALA Sončno medgeneracijsko srečanje Po dopoldanskem nalivu, ob katerem so se mladi slovenski prostovoljci že zbali, da je bil ves njihov trud pri pripravi Medgeneracijskega sre- čanja zaman, je popoldne sonce prešerno zasijalo nad Božjim poljem in privabilo na sedež Skupnosti Družine Opčine tolikšno število mladih in manj mladih ljudi, da so bili člani Skupnosti in organizatorji srečanja lahko nadvse zadovoljni. 2e ob pogledu na prisotne je postalo takoj jasno, da je bilo naslovu prireditve povsem zadoščeno. Skupina mladih slovenskih prostovoljcev je nanjo povabilo dedke in babice ter vnučke in vnukinje. Oboji so prišli in se združili na ploščadi pred sedežem, ob dobrotah, ki so ji prinesli organizatorji in domačini, da bi bil praznik čim bolj domač. Ob družabosti je stekel veder in razvedrilni kulturni program. Pevski zbor Vesela pomlad je pod vodstvom Franca Pohajača zapel kopico pesmi, zatem pa se je prisotnim predstavila čarodejka Nada Carli. Ljudi je očarala s svojimi zvezdami, žogicami, rutami, ki so izginjale, se prikazovale in spreminjale kot za šalo. V osmih letih vežbanja in čaranja je osvojila toliko veščine, da so njene magične točke tekle kot po olju. Višek sladkosti je čarovnica dosegla, ko se je poigrala z lizikami: na koncu se je znašla s polnim predpasnikom fizik. Medtem ko so stekle priprave na lov na zaklad, je zaigral ansambel Zvezde. Njegove pesmi so marsikoga dvignile s stola, da je v prijetnem vzdušju zavrtel pete. Predsednik Skupnosti Družina Karlo Kalc je bil ob tem novem dokazu mladinske solidarnosti spet navdušen: »Ta mladina je res pridna. Taka srečanja so bila in še bodo dobrodošla. Za našo Skupnost je to prava jedača.« Neje za člane Skupnosti družina, pač pa tudi za številne vaščane sosednjih vasi, ki se teh srečanj udeležujejo v vedno večjem številu. NORD EST Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12 MENJALNICA NAŠA POTOVANJA: DUNAJ _ od 22. do 25. junija, ESTH cena 690.000,- lir M PRAGA od 19. do 23. julija, cena 740.000,- lir KROŽNO POTOVANJE PO TURČIJI od 3. do 10. julija v hotelih 4 zvezdice cena 1.150.000,- lir NAŠE POČITNICE »vse vključeno« potovanje po APUUIJI z avtobusom iz Trsta od 17. do 30. junija v hotelu 4 zvezdice cena 1.000.000,- lir Tovariš Che Guevare v Gregorčičevi V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 bo planeš ob 17.30 govoril Alberto Granado, argentinski biolog, veliki prijatelj Ernesta Che Guevare in njegov sopotnik med mladostnim potovanjem z motornim kolesom po vsej Južni Ameriki. Granado, ki ga je v Trst povabil krožek Che Guevara in ki je te dni že predaval v raznih krajih, bo govoril o revščini in bogastvu na latinskoameriškem kontinentu. Zvečer, ob 21. uri bo gost Študentskega doma »Nuovissima« na tržaški univerzi. Zahteven koledar nastopov proseških gobenikov V poletnem času je aktivnost godbenih društev dokaj pestra. Na vaških praznikih, oziroma »šagrah« je P0® , nastop godb že tradicija in zato v sobotah in nedelj zanje ni oddiha. Med zelo aktivnimi v tem obdobju je tudi Godben društvo Prosek, ki ima v tem mesecu natrpan progj3^ nastopov. Poleg tega, da so proseški godbeniki igrah raznih vaških »šagrah«, so sodelovali tudi na 1- r° ’ kraških pihalnih godb, ki je bila v soboto, 3. )unlj?ne Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani. Istega popoldne so godbeniki igrali tudi ob poimenovanj proseške osnovne šole in v petek, 9. t.m. popes zaključno prireditev otroškega vrtca na Proseku. Se pa imajo člani Godbenega društva Prosek v progran nekaj važnih nastopov. ,, „ Jutri ob 20.30 se bodo predstavili pred cerkvi]0 ^ Proseku s celovečernim koncertom umetnih in nar°t nih skladb. Ta koncert sodi že med tradicionalne nas^ pe v domači vasi. Godba se je s celovečernim k°n tom prvič predstavila domačinom leta 1981 in ta ^ stop ponovila (razen leta 1984) vse do leta 1988-daljšem premoru so obudili tradicijo pred dvema ma, lani pa so ga morali odpovedali zaradi pripra društveno 90-letnico. f u Proseški godbeniki bodo v nedeljo 18. t.m. v Log3 ^ na reviji godb, v četrtek, 22. t.m. pa bodo imeli v D’ ^ celovečerni koncert, ki bo obenem tudi generala3 zahteven nastop, ki jih čaka 24. in 25. t.m. v T°ia ’ kjer bo državno tekmovanje pihalnih okrestrov. So ^ valo bo 10 ali 12 godb iz raznih krajev Italije in Pr°Sjein godbeniki bodo edini predstavniki nase dežele. u tekmovanju bomo še poročali v prihodnjih dneh. (B.R.) V Trstu kongres o novih mejah spoznavanja Nad Trstom že nekaj .asa Piha osvežujoči ve-er' mesto doživlja Ugodno obdobje, k Ce-Uim so prav gotovo v Miki meri pripomogli miki mednarodni do-godki, kot padec berlin-ST?§a zidu, vstop Av-strii® in sedaj tudi Slo-vsnije v EU; vse to nala-§a mestu novo in dru-8aCno vlogo. Uve-Uvljajo se pobude in ponovno se vrednotijo osebnosti (kot na primer J0yce in Saba), ki so bile 1 Casa zapostavljene, a i Pozabljene. Vse bolj le hidi uveljavlja vloga rsta na znanstvenem Področju, kar je ned-omno pripomoglo, da ret ni izginil z medna-odnega prizorišča. Pako je včeraj pouda-i Podžupan in odbor-tk za kultm-o Roberto amiani med predsta-Uvijo tretjega medna-odnega kongresa o no-IT? mejah spoznavanja, ” bo od 21. do 23. trn. a novi univerzi (v Ul. --JjjoGiorgieri 1). Pred- stavitve so se udeležili tudi profesorji Tržaške univerze Giacomo Costa, Daniele Amati, Giorgio Calucci, Mar-cello Giorgi in Andrea Sgarro. Odbornik Da-miani je med drugim tudi podčrtal, da so krajevne uprave doslej imele precejšnje težave, da bi se lahko po svojih moCeh vključile in podprle proces utrjevanja mednarodne vloge mesta ria znanstvenem področju. Dodal je, da bi moralo prebivalstvo stati bliže znanstvenemu svetu, biti bolje informirano ter z njim sodelovati. Zato si je občinska uprava prevzela nalogo, da ga s to pobudo popelje v svet novih meja znanosti; kongres ni namreč namenjen samo strokovnjakom; na njem bo govor o temeljih človekove racionalnosti, ki se prepletajo s filozofskimi razmišljanji in s psihološko eksperimen-tacijo. Drevi v Mieli odlična skupina The Klezmatics Z drevišnjim nastopom odlične skupine Klezmatics se v gledališču Miela zaključuje dolg niz najrazličnejših prireditev, ki jih je v zadnjih mesecih zadruga Bonavventura namenila kulturi ji-diš. Zaključek bo prav gotovo iskriv, saj je skupina Klezmatics med najbolj živahnimi interpreti glasbe »klezmer«, ki velikokrat niha med izrazitim veseljem in najglobjo žalostjo. V relativno kratkem Časovnem razdobju se bodo newyorški glasbeniki že tretjič predstavili tržaškemu občinstvu, letos pa se udeležujejo tudi ljubljanskih glasbenih večerov v Križankah »Druga godba«, na katerih so nastopili sinoči. Newyorško skupino Klezmatics označujejo v ZDA za najboljšo izvajalko ljudske židovske glasbe. Sestavlja jo šest glasbenikov - Alicia Svigals (violina), Lorin Sklamberg (klavir, glas), Paul Morrissett (kontrabas), Frank London (trobenta), David Licht (bobni) in Matt Darriau (flavta in veliko drugih glasbil) - ki so po izobrazbi ali zanimanju tudi etnomuzikologi, praviloma pa nastopajo še v drugih skupinah, »etno« in ne. Poleg skladb, ki pripadajo glasbi »klezmer« (gre predvsem za obredne skladbe in plese vzhodnoevropskih židov, ki so se množižno izselili v ZDA), izvaja skupina še motive iz gledališča jidis, živahne plese »freylekhs« in razne balade. V njihovi interpretaciji pa prihaja do izraza tudi »specializacija« oz. mešana narodnostna pripadnost posameznih elanov, predvsem v solističnih točkah. Med značilnosti skupine sodi namreč tudi prepletanje različnih kulturnih izročil in »glasov« New Yorka. Na tržaškem koncertu, ki se bo pričel drevi ob 21. uri, bodo predstavili tudi skladbe z zadnjega albuma »Jews with Horns«. Vpisovanje za izlet PD v neznano Cenjene bralce, ki se nameravajo prijaviti za naš izlet v neznano v nedeljo, 25. junija, obveščamo, da bo vpisovanje v Četrtek, 15. in petek 16. junija od 18. do 20.30, in sicer: za občino Trst - v uredništvu našega dnevnika v Ul. Montecchi 6; v baru Prosvetnega doma na Opčinah; za občino Milje - v Slovenskem šolskem centru v Miljah, Ul. D'Annunzio 62 (tel. 274428); vpisuje Vesna Tul v Cetretek, 15. t.m., od 18. do 20. ure (tel. 271862); za občino Dolina - v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu; za občino Repentabor - v Domu A. Bubniča v Repnu; za občino Zgonik - v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu (samo v petek od 16. do 19. ure); za občino Devin-Nabrežina - v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini; Ob vpisu je treba navesti ime in priimek izletnika ter vplačati 50.000 lir vpisnine. Za udeležbo na izletu je treba imeti vlejavno osebno izkaznico ali potni list. Ker je število mest omejeno, prosimo, da z vpisom pohitite. Uredništvo VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 14. junija VALERIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 8 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »II postino«, i. Massimo Troisi; 23.45 »Caro diario«. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’avventura terribilmente complicata«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant. EXCELSIOR AZZURRA -17.50, 19.55, 22.00 »Vive OBČINA TRST Srnislu člena 6. zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o predračunu za leto 1995 in o obračunu za leto 1993 (1): ' Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji (v tisočih lir): DOHODKI Poimenovanje Predvideno bilančno breme za leto 1995 Preverjanje po obračunu za leto 1993 Upravni presežek Dajatve Prispevki in prenosi (od tega od države) ____ U)d tega od dežel) Dodatne dajatve (od tega od javnih služb) 26.583.064 125.775.000 142.146.787 (108.331.024) (26.483.763) 77.407.149 (46.424.338) 80.254.880 187.703.648 (156.209.469) (23.863.923) 62.175.463 (32.054.167) Skupni tekoči dohodki 345.328.936 330.133.991 Oddelitev dobrin in prenosi (od tega od države) (od tega od dežel) Najem posojil (od tega za blagajniške predujeme) 276.293.455 (15.331.238) (101.072.608) 70.615.694 92.040.291 (6.200.000) (12.516.035) 11.581.352 (20.000.000) ( —) Skupni dohodki na račun glavnice 346.910.149 103.721.643 "T Prehodne postavke 162.453.024 105.960.140 SKUPAJ 881.275.173 539.815.775 Poslovni primanjkljaj - 10.111.057 ^JSPLOSNO SKUPNO STANJE 881.275.173 549.926.831 IZDATKI Poimenovanje Predvideno bilančno breme za leto 1995 Preverjanje po obračunu za leto 1993 — Upravni primankljaj — Tekoči izdatki 385.452.821 317.611.538 — Povračilo deležev glavnice na račun posojil v teku amortizacije 23.859.788 21.834.314 — Skupni izdatki za tekoči del 409.312.609 339.445.852 — Investicijski izdatki 229.268.540 55.940.716 — Skupni izdatki na račun glavnice 289.509.540 104.520.839 — Povračilo blagajniških in drugih predujmov 20.000.000 . — Prehodne postavke 162.453.024 105.960.140 SKUPAJ 881.275.173 549.926.831 — Poslovni presežek — — SPL0SN0 SKUPNO STANJE 881.275.173 549.926.831 ^0ra/dt-'litev glavnih tekočih izdatkov in izdatkov na račun glavnice, povzetih po obračunu, je po ekonomsko-fiinkcionalni analizi naslednja (v tisočih lir): Osebje Nakup dobrin in plačilo služb Pasivne obresti Neposredne investicije občinske uprave Posredne investicije 3. Splošna uprava Izobraževanje in kultura Stanovanja Socialne dejavnosti Prevozi Ekonomska dejavnost SKUPNO 26.523.397 15.820.231 1.438.836 31.522.366 24.439.952 5.289.772 1.468.650 55.557 2.457.454 53.592.292 - 43.673.612 12.222.753 1.785.715 6.321.740 3.455.866 1.189.699 1.217.527 2.225.211 116.382.119 90.328.589 27.689.892 10.846.180 11.684.788 6.674.098 13.115.091 9.571.263 3.629.490 87.128 51.978.548 3.629.490 54.628.614 71.936.878 10.655.759 122.603.748 24.764.074 4.719.565 289.308.638 Pokončno stanje dne 31. decembra 1993, kakor izhaja iz obračuna (v tisočih lir): Upravni presežek po obračunu za leto 1993........................................................................................ 31.558.911 Pasivni ostanki na dan zaključka obračuna za leto 1993........................................................................... -20.257.825 Upravni presežek na dan 31. decembra 1993....................................................................................... 11.301.086 Vsota obstoječih zunajbilančnih dolgov, ki izhajajo iz seznama, priloženega obračuna za leto 1993 (7.075.000 lir) 4. Ulavni dohodki in izdatki na prebivalca, povzeti po obračunu, so naslednji (v tisočih lir): "PEKOČI DOHODKI............................................... 1.523 TEKOČI IZDATKI..................................................1.805 Od katerih — od dajatev....................................... 555 Od katerih — za osebje.......................................... 688 — od prispevkov in prenosov....................... 627 — za nakup dobrin in plačilo služb.................. 418 — ostali tekoči dohodki........................... 341 —ostali tekoči izdatki.............................. 699 {1) Podatki se nanašajo na zadnji dobren obračun. ZUPAN Riccardo Illy 15.40 - Luna vzide ob 22.02 in zatone ob 6.46. Jutri, ČETRTEK, 15. junija TELOVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,9 stopinje, zračni tlak 1006,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, v jutranjih urah je padlo 4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Tamaro, Gioele Cuzzoni, Valentina D’Aloia, Virginia Laz-zeri, Eriča Leoni, Sebastian Pelikan. UMRLI SO: 93-letna Giu-seppina Besedniach, 77-letni Carlo Villatora, 90-letni Paolo de Grisogono, 66-letni Ulderi-co Ravasin, 56-letni Sergio Cracco, 73-letni Silvano Millo. [J LEKARNE Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 18. junija 1995 1’amour«, r. T.M. Liang. AMBASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.00 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie p er papa«, i. VVhopi Goldberg. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte della verita«, i. Jamie Lee Curtis. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russel, James Spader. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Bella e vogliosa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.00 »Lčon«, r. Luc Besson. ALCIONE - 20.00, 22.00 »L’esca«, r. Bertrand Traver-nier, i. Marie Gilain, Olivier Sitruk. LUMERE - 18.20, 20.10, 22.15 »L’amore molesto«, r. Mario Martone. Obvestilo strankam V zvezi s poračuni za porabljeno energijo, ki so vključeni v raCune od aprila dalje, obveščamo, da smo v dogovoru z Organizacijo za zaščito potrošnikov vpeljali posebno telefonsko službo, ki se je bodo lahko posluževali vsi tisti, ki bodo zaprosili za obročni način odplačevanja. Služba že deluje od ponedeljka, 12 junija. Služba je na voljo vsem uporabnikom, ki to želijo, pogoj pa je, da imajo poravnane predhodne raCune. Poklicati bodo morali telefonsko številko 7793210 vsak delavnik (razen sobote) med 13.40 in 16.30. Ob tej priliki ponovno obveščamo stranke, da smo na sedežu v Ulici Genova že pred Časom odprli avtomatsko okence za plačilo računov s karticami BANCOMAT ali z gotovino. S ČESTITKE V Repnu hiša stoji, danes v njej STOJAN svoj lepi praznik slavi. Vsaj še trikrat toliko zdravih dni mu želijo njegovi dragi vsi. MOIRA se je končno odločila, da bo izpit naredila, v Jolly se je podala in barman postala. Taormina že jo čaka, tam pa bomo videli kako se obnaša. Hip, hip, hura za Moirin cocktail še druga dva. Ob današnjem okroglem Življenjskem jubileju Slovenska skupnost iskreno Čestita prof. Alojzu Tulu in se mu zahvaljuje za vse požrtvovalno delo M PRIREDITVE MePZ I. GRUDEN in GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prirejata koncert V SPOMIN MAJDI, ob 1. obletnici smrti, jutri, 15. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Sa-matorci. Misli bo podal I. Tuta. Vabljeni vsi, ki bi radi počastili njen spomin. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi tradicionalni poletni KONCERT pred cerkvijo sv. Martina na Proseku jutri, 15. t. m., ob 20.30. Vabljeni! KD I. TRINKO in SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA- VIDEM vabita na predstavitev kritične bibliografije Roberta Dapita BENEŠKA SLOVENIJA - Jezik in kultura - Rezija, Ter, Nadiža, ki bo jutri, 15. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Studijo bosta predstavila prof. dr. Milko Matičetov in avtor Roberto Dapit. V PETEK, 16. t. m., ob 21. uri na borjaču pri Terčonovih v Slivnem SLOVENSKA LJUDSKA PESEM (od Štajerske do Rezije). Na krsten nastop v zamejstvo prihaja vokalna skupina KATICE. Ljubitelji ljudske pesmi - ne zamudite prijetnega večera! Vljudno vabljeni!. Borjač pri Terčonovih v Slivnem v petek, 16. t. m., ob 21. uri. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi od petka 16. do nedelje, 18. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ŠPORTNO SAGRO z naslednjim sporedom: v petek, 16. t. m. odprtje kioskov ob 17. uri in turnir v miniod-bojki, ob 20.30 ples z ansamblom Zvezde, v soboto, 17. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, zaključna prireditev igre pod košema, sledi članski košarkarski turnir, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day, v nedeljo, 18. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri zaključna prireditev trofeje Jadran, ob 19. uri gimnastični nastop Bora in ob 19.30 ples z ansamblom Keydea. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO v sodelovanju z rojanskim sosvetom za Rojan - Greto - Barko vij e prireja KONCERT Tržaškega okteta v soboto, 17. t. m.v Vili Primc na Greti, Furlanska cesta 38. Začetek ob 20.30. SD PRIMOREC prireja 17., 18., 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Key-dea in Long Slunk. Ob 20-letnici ustanovitve SKEDENJSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA vas vabimo na ogled razstave starih razglednic iz Trsta in okolice v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v muzejske prostore v Ul. Pane bianco 52 Spored: pozdravna beseda Dušan Jakomin, škedenjski pevski zbor pod vodstvom Aleksandra Sluge, folklorna skupina “Danzerini di Lucinico". Vljudno vabljeni! 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ricmanj obvešča starše in gojence, da bo jutri, 14. t.m., ob 19.45 v Babni hiši podeljevanje spričeval ter potrjevanje in vpisovanje za novo šolsko leto. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča nestalno učno osebje, da bodo objavljene na šolskem skrbništvu začasne pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc ( ki so veljavne za triletno obdobje) in sicer s sledečim razporedom: otroški vrtec in osnovna šola 15.6. (dokončne 10.7.) ter srednja in višja šola - 30.6. (dokončne 22.8.) SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst, obvešča učno in neučno osebje, da so dokončni roki objave premestitev sledeči: osnovne šole - 5.7., srednje šole -13.6., višje šole - 31.7., vodstveno osebje - 10.7., ATA -19.7.1995. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča šolnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izob. center Modra organizirata zanimive “Poletne tečaje slovenskega jezika" na slovenski obah. Tečaji so namenjeni vsem, la bi radi izpopolnili svoje znanje slovenščine oz. bi radi spoznali Slovenijo in njeno kulturo. Prijave do 30. junija na naslov: “Izob. center Modra", H. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper- Slovenija, tel. št. 0038666/23235 v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 19. ure. V uradu SSS je na razpolago vsa dokumentacija. □ OBVESTILA TABORNIKI RMV vabijo vse svoje člane na DVODNEVNO TABORJENJE, ki bo 17. in 18. t. m. v VRHU pri Sovodnjah. Zbirališče ob 10. uri v Doberdobu pred spomenikom. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo 23., 24. in 25. julija na taborjenju v Ribnem pri Bledu. OSHO MEDITATION CENTER na Opčinah - Ul. Basovizza 29/13 - Trst organizira v mesecu juliju sledeče poldnevne meditacije od 8. do 13. ure: v nedeljo, 2. in 23. julija, v mesecu juniju in juliju bodo potekale večerne meditacije v četrtkih od 20.30 do 22. ure. Informacije na št. 040/327488, 213652 in 200916. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja do 16. t. m. svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Umik ogleda: od torka do sobote, 9-13,15-19. SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA obvešča, da bo odhod otrok v kolonijo v Comeglians 3. julija, povratek pa 22. julija. Za podrobnejša navodila bomo klicali starše takoj ko nam bodo občine izročile skede vpisanih otrok. KRUT organizira poletni center za odrasle na plaži v Gradežu. Na plaži so senčniki, za plažo gozdiček. Poskrbljeno bo za kosilo in avo-busni prevoz od 24. do 28. julija ter od 31. julija do 4. avgusta. Vpisovanje do 20. junija. Informacije pri Krut-u v Ul. Cicerone 8, tel. Št. 360072 ali 3720062. MLADI vseh generacij! Letos poleti boste lahko protagonisti na Radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi ( navedite tudi kako pesem za rezervo) in da nam zaupate kaj o sebi in telefonsko številko. Vse pošljite do 8. julija na naslov RAI, Radio Trst A, Ul. F. Severo 7, Trst, Italija s pripisom POLETNI MOZAIK. Ce bo izbrana vaša lestvica, boste povabljeni na Radio Trst A, kjer boste v živo sooblikovali mladinsko oddajo Spash parade, ki bo vsako sredo od 28. junija do 13. septembra od 15.45 do 16.45. SRENJA BOLJUNEC vabi na sestanek danes, 14. t. m., ob 20.30 v prostore gledališča F. Prešeren. Dnevni red: vrnitev srenjskega zemljišča, ki se nahaja v republiki Sloveniji. AGAT - Združenje alkoholikov Trst - Ul. Fo-schiatti 1, tel. 370690, priredi v soboto, 17. t.m., ob 18.30 praznik podeljevanja diplom v Kulturnem domu na Pro-seku.Vljudno vabljeni vsi na to zanimivo praznovanje. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. 040/368705. IŠČEMO natakarja/co za julij in avgust. Tel. št. 200848. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dvein-polletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Intere-sentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev.Tel. št. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. SLOVENSKO dekle je na razpolago za varstvo otroka v slovenski dužini. Tel. št. 040/568744. 25-LETNO DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih.Tel. št. 200882. PRODAM Hlavatyev akvarel. Tel. št. 413142. PRODAM lancia delta HF turbo, letnik ’91, v dobrem stanju, cena po dogo-vom. Tel. od 13. do 14. ure na št. 299012. PRODAM renault clio RT14, letnik ’92, katalizi-ran, odličen, full optional. Tel. št. 228559 v večernih urah. PRODAM avto Alfa 75, letnik ’88. Tel. št. 228547. PRODAM otroško kolo mountain bike za 6/8 let starosti v odličnem stanju. Tel. ob popoldanskih urah na št. 327342. PRODAM lesene panoje za gradbeništvo v dobrem stanju. Tel. št. 822884 po 19. uri. APRILIA AFl 125 repli-ca v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21329. OSMICO imata odprto Ondina in Mario Gruden v Samatorci št. 17. OSMICA je odprta pri Miskotu na Opčinah, Ul. Peonie 3. OSMICO imata odprto Marta in Stojan Sancin v Lonjerju. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerl v Zgoniku 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2. PRISPEVKI Ob 4. obletnici smrti nepozabne prijateljice Savine Remec in v spomin na njeno ljubezen do gledališča daruje Nerina 300.000 lir za izvirno predstavo nove mlade gledališke skupine Metronom. 13. junija 19^5 se je srečno vrnil iz Dachaua naš dragi Anton Gašperšič. Ob 50-letni-ci daruje družina 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Milko Ban vd. Cijak daruje Vartka Puntar 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob obletnici smrti Karla Malalana daruje žena Zmaga 60.000 lir za popravilo strehe PD na Opčinah in 40.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Marijo Starc vd. Daneu daruje Marija Pirjevec vd. Stoka 25.000 lir za FC Primorje. V spomin na Nedino mamo darujejo Marija, Vanda in Vera z družinama 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Milko Ban vd. Cijak darujeta Marija in Vasili 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na mamo Milko daruje Neda Cijak 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Milko Ban vd Cijak daruje Majda Qbic 50.000 lir za proseško cerkev. V spomin na Milko Ban vd. Cijak damjeta Mira in Ivan Cuk 50.000 lir, Liči in Lojzi Kapun 50.000 lir, Mirka Prašelj in sinovi 30.000 lir, Draga Kapun 20.000 lir ter Dragica Qbic 15.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Marijo Starc vd Daneu daruje Maria Luksa vd. Bogateč 30.000 lir ter Mirka Prašelj s sinovi 40.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Milke Ban vd. Cijak darujeta Neva in Silvino 50.000 lir za KD Konto-vel Nosilci krste Marije Starc vd Danieli darujejo 300.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Milko Ban vd Cijak darujeta Sveto in Slava z družino 20.000 lir za SD Kontovel. Ob krstu Denisa Skerk darujejo starši in botri 200.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti, v spomin na brata Milana daruje sestra Renata Škabar (Repen 137) 50.000 lir za OPZ Zvonček. V spomin na Nedino mamo daruje Silvana Malalan 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Nedino mamo g. Milko daruje Sonja Ukmar 20.000 lir za AO Jaka Stoka. Ob priliki uspele prireditve daruje Nadja 10.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Milko Ban vd. Cijak darujeta Vojka in Ivan Ukmar 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Milko Ban vd. Cijak darujeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za AO Jaka Stoka. Ob poimenovanju šole na Proseku po Avgustu Černigoju daruje Nadja 10.000 lir za Odbor za poimenovanje šole. 14.6.1993 14.6.1995 Franjo Žužek Živiš vsak dan med nami, spomin nate nas vedno spremlja. Zena Ana in otroci Vižo vij e, 14.6.1995 SOVODNJE / V SOBOTO V KULTURNEM POM^ Podelili nagrade za “fotograme Posočja” No večeru predvajali 84 izbranih diapozitivov Prvo nagrado dobil Vlado Bernetič iz Izole V soboto zveCer se je v sovodenjskem Kulturnem domu kar lepo število ljubiteljev fotografije zbralo na nagrajevanju udeležencev 2. natečaja Fotogram Posočja, ki ga je fotoklub Skupina' 75 priredil zadnjo nedeljo v maju. Na ex-tempore tekmovanju je sodelovalo petnajst fotografov iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, ki so skupno predstavili 450 diapozitivov. Žirija, ki so jo sestavljali fotografi Rafael Podobnik, Giuseppe Assirelli in Giovanni Viola, je med vsemi predloženimi izbrala 84 diapozitivov, ki so jih nato tudi predvajali na sobotnem srečanju. Splošna ocena je bila, da je bila kakovost dobra, saj so bile tudi kritike in komentarji občinstva dokaj ugodni. Sledilo je nagrajevanje. Prvo nagrado je dobil V a do Bernetič iz Izole, drug ^ Viktor Selva, tretjo pa rino Cuzzit. Posebni dip^ mi sta prejela še Robert ju ren in Marko ButkoviC- F ^ nagrajevanju so se orgaU^ zatorji, sodelujoči na na_ tečaju in občinstvo zadrga li na družabnem srečanju-Na sliki (Fotostudio Rf portage) skupina Ij1*"* teljev fotografije na soD° nem srečanju , KINO GORICA VTITORIA 20.10-22.00 »Prima delFalba«. Rež. R. Liklater. I. E. Hawke in J. Delby. Ozv. Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »D’ amore e om-bra«. I. S. Sandrelli in A. Banderas. GRADEZ CRISTALLO 20.00-22.00 »Belle al bar«. H RAZSTAVE V KATOLIŠKI KNTI-GARNI razstavlja Demetrij Gej.. Ogled po umiku knjigarne še do 17. junija. V KULTURNEM DOMU je na ogled dokumentarna fotografska razstava Benečija v miru in vojni. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča člane, da sta na razpolago dve mesti na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki bo v Ljubljani prva dva tedna meseca julija. Za enotedenski seminar za slovenske šolnike, ki bo v Cerknici zadnji teden avgusta je na razpolago za Goriško deset mest. Prošnje sprejema tajništvo sindikata: za Ljubljano do 20. in za Cerknico do 30. junija. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na predstavitev zbirke puntarskih pesmi Za staro pravdo ki bo v Četrtek, 22. t.m. v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 20.30. Na spordu bo predstavitveni govor, glasbena točka in recitacije PRIREDITVE RAJONSKI SVET ZA PEVMO, OSLAVJE IN STMAVER vabi na scenski koncert “na bTjaču” (domačija Kusič - Pavlin) “Al maraš kaj za me? ”, ki ga bo v petek, 16. t.m., ob 21. uri uprizoril MePZ Hrast iz Doberdoba s sodelovanjem dramske skupine Oder 90. KD RUPA PEC in OBČINA SOVODNJE vabita na 14. občinski praznik v Rupi. Program: nedelja, 18. junija, 18.00 -otvoritev razstave vin, nastop pevskega zbora Standrež, 20.00 - ples z ansamblom Happy day; petek, 23. junija, 20.00 -tekmo vaj e v briškoli; sobota, 24. junija, v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 19. uri: slavnostna seja z govorom župana, nastopom zbora Tabor z Opčin, recitalom društva Rupa-Peč, podeljevanjem priznanj in nagrajevanjem najboljših vin; ob 20. uri v Rupi: ples z ansamblom Zvezde. Delovali bodo dobro založeni kioski. KD OTON ZUPANČIČ vabi na tekmovanje v briškoli, ki bo v notranjih prostorih doma Andreja Budala v Stan-drežu v petek, 16. junija, od 20.30 dalje. S______________IZLETI VZPI-ANPI IZ DOBERDOBA obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Poljsko (Auschwitz), da je treba do 20. junija poravnati akontacijo 250 mark in celotno vsoto do 30. julija v trgovini pri Mili. 3 OBVESTI LJUDSKA KNJIŽNI*^ D. FEIGEL v Gorici, Du_ od 19. junija dalje la s poletnim urnik0 vsak dan od 8. do 13' J11®' TABORNIKI RMV v bijo člane na dvodnev11 taborjenje, ki bo 17. junija na Vrhu pri ^ , vodnjah. Zbirališče bo 0 10. uri v Doberdobu pr iSKI DOM sporoCa' v ponedeljek, , začelo delova IINSKA JUNP"*, JOBERDOBU jed0 ja zaprta zaradi IINSKA KNJlf«; SOVODNJAH P° iak ponedeljek,s ietek od 15. do lo' petek tudi °d 1U' IINSKA KNJ12N1' RONKAH delu) lan od 15.30. j0 ob sredah tudi 0. lo 11.30. Knj . slovenske seM® oljo v ponedel) ^ lo popoldne i Danes: 9.30, jNige^° ta ranzo iz bolnišnice sv_l ^ v Tržič; 11.00, Mario . ^c(, renzi iz splošne bolni na glavno pokopali66®' PODJETNIŠTVO / SEDE2 PRI CENTRU BIC Družba SEED iz Trsta v Gorico Tu, pravijo, so operativni pogoji boljši letošnjem februa na V er!ein °d paviljon Soriškem obmejni LsS>u!Cu °dPrli I ra mnovai eenter). Gre za cente erem prihaja do ta aoianf. “™kubec okoli,? xlosP°d"s Vn Cil zaceu nc kaj Pdan,ne vedo kak , ciobijo v centru en1-8?® nasvete. V L?kega centra BI Sfn-r°iak lnž- Anti DnV^°k ^ njim sm t„ P°.Varjali in pred i mfe?*?11 °biaVili C rek?' Sfili8°i je tud uJtor Se ene pode vi(?°ve> t-j. SEED r°r Eastern Ec' mic Development). Gre za družbo, ki je doslej delovala v okviru tržaškega centra BIC. Ta družba je, prva v evropskem merilu, dobila od Evropske skupnosti naročilo in financiranje za izvedbo prvega načrta Phare v državah, kjer prihaja do preo-snove gospodarstva. Gre za načrt, ki ga že izvajajo v Sloveniji, na Gorenjskem. Inž. Sfiligoi nam je povedal, da tam stvari uspešno potekajo, seveda potem ko so odstranili začetne težave. SEED sledi razvoju teh poskusov na Gorenjskem. V zadnjih dneh je prišlo do pomembnega preokreta. SEED se je iz Trsta preselil v Gorico, v isto halo na tovornem postajališču, kjer je sedaj BIG. Medtem ko se bo BIC zanimal prvenstveno za podjetja, ki bodo nastajala pri nas na Goriškem, bo SEED skrbel za razvoj novih dejavnosti na tujem, v tem primeru v Sloveniji. Odločitev o preselitvi SEED iz Trsta v Gorico so v prvih dneh junija sprejeli delničarji tržaškega centra BIC. Menili so, da bo sedež v Gorici operativno boljši. Skoro odveč je poudariti, da bo to prineslo precej koristi Gorici. Ne le zato, ker smo s tem dobili novo ustanovo, v kateri bodo zaposleni ali bodo sodelovali mednarodno znani strokovnjaki, marveč tudi zaradi tega, ker bodo v naše mesto prihajali strokovnjaki od drugod. Tudi slovenski. MARKO VVALTRITSCH RAZSTAVA / PREDSTAVILI "EUR -ARI 95" Umetniki iz štirih držav na gradu Razstavo prirejata združenje Graphiti in občina, ki želi turistično ovrednotiti grad V prisotnosti goriškega odbornika za kulturo Antonia Devetaga in predsednika združenja Graphiti Davida Redfer-na so včeraj na goriški občini predstavili “Eu-rArt 95” - razstavo likovnih del, ki jih je združenje Graphiti zbralo med sodobnimi umetniki iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije. Razstavljena bodo dela različnih izraznih oblik s področja slikarstva, grafike in konstrukcije. Razstavljali bodo umetniki Mauro Mauri, Franco Milani, Fabio Smotlak, Franz Berger, Valentin Oman, Heide Osterider Stibor, Robert Primig, Tomaž Kržišnik, Klavdij Tutta in Bruno Paladin. Kot vidimo, je kar precej slovenskih imen. Pri izbiri del je organizator predvsem upošteval njihovo umetniško kakovost ter je skušal zbrati dela umetnikov, ki so v svojem okolju uveljavljeni, originalni in med sabo tudi zelo različni. Pomembno je tudi, da ustvarjalci prihajajo iz različnih držav, ki pa so med sabo povezane v enoten kulturni prostor. To je priložnost, so poudarili, da pride do stikov in izmenjave izkušenj in do spoznavanja različnih tokov. Razstava spada v širši občinski projekt “kulturnega parka”, ki naj bi z različnimi pobudami kulturno in turistično ovrednotil zanimive go-riške spomenike in stavbe. Razstava bo namreč nameščena v zaporih na goriškem gradu. V programu sta že dve novi razstavi, ki si ju bomo lahko ogledali meseca julija. Združenje Graphiti pa si s svojim delovanjem prizadeva za to, da bi umetniki iz teh krajev razstavljali v različnih državah sveta. Otvoritev razstave “EurArt 95” bo v petek, 16. junija, ob 18. uri v grofovski dvorani na gradu. Nastopil bo tudi trio glasbene šole “Emil Komel”, ki ga sestavljajo Fabio Devetak (flavta), Andreja Konjedic (oboe) in Fulvia Antoniale (fagot). Razstava bo odprta od 16. junija do 9. julija s sledečim urnikom: vsak dan, razen ob ponedeljkih zjutraj od 9.30 do 13.00 ter popoldne od 15.00 do 19.30. KNJIŽNICA Katalog in izposojanj v novih prostorih V 1. nadstropju v Ul. Mameli V goriški mestni in državni knjižnici v Ul. Mameli, ki jo že precej let temeljito obnavljajo, so pred nekaj dnevi urad za izposojanje in katalog preselili v nove prostore v prvem nadstropju. Doslej so te službe delovale v utesnjenih začasnih prostorih v pritličju, s preureditvijo osrednjega dela kompleksa pa so dobili udobnejšo namestitev v prostornejši in svetlejši sobani. Udobje bodo še izboljšali z nabavo nove opreme. Ravnateljstvo Državne in mestne knjižnice pri tem sporoča, da delujejo vse službe za občinstvo z neprekinjenim urnikom od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.45 in v soboto od 8.30 do 13.30. Monika / za vec milijonov “Dobrotnika” ogoljufala priletnega duhovnika triku in pristal na to, da ga neznanca pospremita z avtomobilom na banko, kjer naj bi dvignil denar. Tako se je tudi zgodilo. Po dvigu denarja se je trojica namenila k notarju, vendar mimogrede je voznik ustavil avto pred trafiko rekoč duhovniku, da si mora priskrbeti polo kolkovanega papirja. Naivni dušni pastir se je podal v trafiko, kuverto z denarjem pa neprevidno pustil v avtomobilu. Ko se je vrnil, sta bila “dobrotnika” že daleč, duhovnik pa je namesto k notarju zavil proti kvestmi prijavit goljufijo. Na učiteljišču S. Gregorčič so letos izdelali prav vsi Tudi na slovenskem pedagoškem liceju Simon Gregorčič so si dijaki lahko oddahnili. Včeraj so na šolski oglasni deski objavili učne uspehe dijakov, ki so tokrat res popolni: izdelali so namreč prav vsi, nihče ni bil zavrnjen in le pet dijakov bo moralo septembra obiskovati dopolnilni pouk, ki odslej nadomešča popravne izpite. Množično napredovanje je očitno rezultat novih kriterijev ocenjevanja, saj smo tudi na drugih šolah opazili pri letošnjih končnih izidih manjšo selektivnost. Odprava popravnih izpitov torej ni povečala števila zavrnjenih, kot se je kdo bal, kvečjemu nasprotno. V posameznih razredih učiteljišča S. Gregorčič so izdelali: I. razred: Vanja Batistič, Martina Hlede, Janja Koršič, Kristina Macarol, Katja Ožbot, Vanja Paulin, Marjana Perše, Mitja Simčič, Katja Smajgl. H. razred Katja Culot, Tanja Figelj, Nataša Gorjup, Ingrid Komjanc, Ales-sandra Posillipo, Sara Renna, Denise Tomažič, Tanja Visintin. III. razred: Katja Bandelli, Dario Bertinazzi, Helena Braini, Francesca Bruno, Verena Cevdek, Ivana Di Dio, Erika Grosar, Jana Markočič, Nataša Mavrič, Mojca Melinc, Matjaž Pintar, Tiziana Tomšič. IV. razred: Andrejka Hlede, Cristina lussa, Barbara Jelen, Maja Lavrenčič, Karin Mlekuš, Darja Sfiligoj, Tea Šinigoj, Magda Tomšič, Aleša Velikonja, Patricija Vižintin. V V. razredu je bilo vseh štirinajst dijakov pripuščenih k zrelostnemu izpitu. GORICA / OBISKA ZUPANA IZ LATISANE Prišli na električnem minibusu s soHpf11 Latisane Danilo Moretti je ci Vi avc* bn včeraj na obisku v Gori-' k)eVe je srečal > Val z županom Gaeta- obeij. , alentijem *n drugimi člani pripe) uPrave. Gostje so se v Gorico eleE i1?1.z “ekološkim” minibusom na Vega P°gon. Glavni namen njiho-on6stl lska je bil prav opozoriti na Verdj 6Vanje in manifestacijo “Ruote riiote pulite” (Zelena kolesa - čista kolesa), ki jo od petka do nedelje prirejajo v Latisani. Goriški upravitelji so z radovednostjo prisluhnili bogatejšim izkušnjam kolegov iz furlanske nižine pri odpravljanju prometnega onesnaževanja. Gostje so po odhodu iz Gorice obiskali še Tržič in Gradež. Na sliki (Foto Studio Reportage) predstavitev električnega minibusa in pomožnega motornega kolesa ŠTEVERJAN / ZBOR SEDEJ Prijetna doživetja in vtisi z gostovanja v Medvodah Za zaključek pevske sezone se je števerjanski pevski zbor F. B. Sedej odpravil na izlet v Medvode in s tem izkoristil priložnost, da je povrnil lanski obisk skupnosti iz župnije Preska v občini Medvode. Zbor je pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja in domačega organista najprej oblikoval mašo predvsem z Marijinimi pesmimi in na koncu maše še predvajal kratek koncert s sledečim programom: “Gradual”, Znamenje, Venci beili, Lipa, “I want to go to heaven” in Že pada mrak v dolino. Sveto mašo je daroval števerjanski župnik Anton Lazar. Srečanje v Medvodah je bilo zelo prijetno in bogato, saj je goste vljudno sprejel domači župnik Zdravko Bahor, ki je s toplo besedo združil dve skupnosti, ki se želita spoznavati in še v bo- doče sodelovati. Nastopu pevskega zbora Sedej so med drugimi prisluhnili tudi državni sekretar za Slovence pa svetu dr. Peter Vencelj, podpredsednik slovenskega parlamenta Miran Mozetič, podjetnik dr. Jože Duhovnik in Janez Suš-terčič, ki mu gre posebna zahvala za njegovo razpoložljivost. Po zakuski pred župniščem, ki so jo domačini skrbno pripavili, so števerjanski gostje imeli organizirano kosilo ob Zbiljskem jezeru in nato lepo presenečenje, izlet peš na Šmarno goro, kjer so lahko prepevali v čast Materi Mariji Roženvenski. Obisk pri gostoljubnih Medvodčanih se je zaključil zvečer v tamkajšnjem Kulturnem domu, kjer so skupaj z gostitelji zapeli nekaj pesmi v slovo in si izrazili željo za ponovno srečanje v Steverjanu. NOVICE Srečanje in praznik v parku skupnosti Arcobaleno Skupnost Arcobaleno prireja danes ob 16. uri v parku ul. Sv. Mihaela 38 družabnost, na kateri bodo sodelovali vsi udeleženci t.i. socializacijskih tečajev, ki so se med letom odvijali v okviru skupnosti. Tečaje šivanja, mizarstva, kuhanja in vrtnarstva so priredili z namenom, da bi osamljenim, izključenim in nezaželjenim nudili priložnost, da se med sabo spoznajo in nekaj skupaj ustvarijo. Sami bodo povedali, kaj so jim tečaji pomenili ne le iz praktičnega, ampak predvsem iz humanega vidika. V okviru srečanja si bomo lahko ogledali izdelke, ki bodo tudi naprodaj. Svoje izdelke bodo predstavili tudi člani zadruge “II grande carro” in rehabilitacijske skupine. Ob 18.30 bo zakuska z dobrotami dobrotami, ki jih bodo pripravili člani kuharskega tečaja. Današnje srečanje bo sklenilo tečaje, obenem pa bo prvo v nizu prireditev “Poletje v parku”. Zakaj ni sladkorja proste cone Skupina petih goriških trgovcev in gospodarstvenikov je te dni podpisala protestno pismo v katerem sprašujejo, zakaj letos še ni bil razdeljen kontingent sladkorja po znižani ceni v okviru proste cone. V njem poudarjajo, da je bila prosta cona leta 1948 uvedena zato, da bi odgovarjala na osnovne potrebe goriškega prebivalstva. Čeprav tudi sami menijo, da bi prosta cona in njena uporaba lahko zadobili nove razsežnosti, ki bi presegle dosedanje, opozarjajo, da je zakon, ki jo je uvedel, še vedno veljaven in ga je zato treba spoštovati. Sprašujejo se torej po vzroku te zamude in kdo je zanjo odgovoren, zato da bi lahko bilo o tem informirano tudi prebivalstvo, ki je prisiljeno kupovati sladkor po zvišani ceni. VPISOVANJE ZA IZLET V NEZNANO Cenjene bralce, ki se nameravajo prijaviti za naš IZLET V NEZNANO v nedeljo, 25. junija, obveščamo, da bo vpisovanje v četrtek, 15. in petek 16. junija od 18. do 20.30, in sicer: Za občino Gorica v uredništvu našega dnevnika v drevoredu 24. maja. Za občino Števerjan vpisuje Roman Juretič - Sčedno 18, telefon 884018. Za občino Doberdob vpisuje Elda Peric (raznašalka Primorskega dnevnika), telefon 78231. Za občino Sovodnje vpisuje Blanka Kuzmin (raznašalka Primorskega dnevnika) telefon 882415. Ob vpisu je treba navesti ime in priimek izletnika ter vplačati 50.000 lir vpisnine. Za udeležbo na izletu je treba imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Ker je Število mest omejeno, prosimo, da z vpisom pohitite. Uredništvo Lani manj ur dopolnilne blagajne vFJK TRST - Podatki avtonomne službe za statistiko iz Furlanije Julijske krajine o dopolnilni blagajni (redni in izredni) v lanskem letu v naši deželi kažejo, da se je število ur dopolnilne blagajne znatno znižalo v primerjavi z zadnjimi leti. V lanskem letu je bilo namreč v raznih proizvodnih sektorjih izplačanih 7.392.905 ur dopolnilne blagajne, ali okrog 900 tisoč manj kot leto prej. V najveCji meri se je dopolnilne blagajne v lanskem letu po-služil mehanski sektor, v katerem je bilo izplačanih 2.352.996 ur. V sektorju lesne industrije je bilo izplačanih 651.932 ur dopolnilne blagajne, v sektorju usnjenih in krznenih izdelkov 595.463 ur, v livarskem sektorju 582.407 ur, v tekstilnem sektoiju 454.475 ur, v sektorju predelave nekovinskih mineralov pa 315.852 ur. Najmanj ur dopolnilne blagajne pa so v lanskem letu izplačali v sektorju raznih storitev (14.522). ŠOLSTVO / SPOMENICA Šolski odbor: priprava na obisk pri ministru Sestavljen okvirni tekst spomenice z zahtevami naše šole TRST - Šolski odbor se je na ponedeljkovi seji domenil o okvirnem besedilu spomenice, ki jo bo izročil ministru za šolstvo Giancarlu Lombardijo ob skorajšnjem obisku v Rimu. V uvodu izraža odbor ministru zaskrbljenost naše skupnosti zaradi združevanja nižjih srednjih šol Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka, seznanja pa ga tudi z dejstvom, da pripravlja naša raziskovalna inštitucija SLORI študijo o racionalizaciji šolske mreže, ki naj odgovarja zahtevam in potrebam slovenske šole na Tržaškem. Naša skupnost želi namreč biti protagonist pri reševanju zadev, ki se je neposredno tičejo. V spomenici so razčlenjena najbolj žgoča vprašanja, s katerimi se sedaj sooča slovenska šola v Italiji. Na uvodnem mestu je seveda racionalizacija šol in ustrezna ugotovitev, da so šole na Tržaškem mednarodno zaščitene in jih zato ni mogoče ukinjati. Šolski odbor bo tudi ministra seznanil o prizivu na Deželno upravno sodišče proti odredbi o združevanju šol, ki jo je podpisalo 78 staršev. Priziv, ki bo priložen spomenici, je prav včeraj vložil odvetnik Andrej Berdon. Obširno poglavje zajema vprašanje šolske avtonomije. Zaključuje se z dvema zahtevama: ustanovitvijo deželnega zbornega organa, ki naj bi bil izraz slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, ter ustanovitvijo deželnega šolskega urada za slovenske šole, ki naj bi ga vodil deželni intendant. Omenjena so tudi druga vprašanja. Med temi šolski odbor opozarja na vprašanje osebja slovenskih šol, na vprašanje štipendij za poklicno izpopolnjevanje šolnikov v Sloveniji, na takojšnjo izvedbo natečajev za profesorje višjih srednjih šol za tiste stolice, ki so že nekaj let nezasedene. Posebna pozornost je posvečena sindikalnim dopustom in vprašanjem slovenskih šol na Goriškem. V tem okviru gre poudariti predvsem osamosvojitev slovenskih zavodov Žige Zoisa in slovenske sekcije pri italijanskem zavodu Galilei, ob tem pa tudi o možnosti delovanja razredov z manjšim številom vpisanih, kot jih zahtevajo sedaj veljavne državne norme. Spomenica vsebuje tudi dve zahtevi, ki bi jih morala vlada sprejeti kot dokaz politične volje do reševanja problemov slovenske manjšine: priznanje slovenskih glasbenih šol, ki delujejo v deželi, z ustanovitvijo državnega konservatorija, ter priznanje dvojezičnega šolskega centra v Spetru. NA POBUDO DRUŠTVA TRINKO V GORICI V Trstu in Čedadu predstavitev knjige o Benečiji, Reziji in Terski dolini Srečanje vodstva SS0 z novim konzulom Slovenije Slovenskim predstavnikom orisph delo in cilje krovne organizacije ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je v okviru pobud ob letošnji štiridesetletnici ustanovitve izdalo zanimivo knjigo z naslovom "Beneška Slovenija - jezik in kultura, Rezija, Ter, Nadiža: kritična bibliografija”, ki je nastala izpod peresa Roberta Dapita, jezikoslovca in profesorja furlanščine na ljubljanski univerzi. Knjigo bodo najprej predstavili v Trstu in sicer jutri ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani ter dan kasneje v Čedadu in sicer ob 18. uri v sejni dvorani liceja Paolo Diacono. Na predstavitvenem večeru bosta prisotna avtor knjige Dapit in prof. Milko Matičetov, ki je prispeval spremno besedo. Knjiga v bistvu zajema slovenski etnični in jezikovni prostor v Furlaniji, ki ga označuje podobna zgodovinska pot, torej doline Rezije, Tera in Nadiže. Po mnenju avtorja pa ne pride v ta kontekst v poštev Kanalska dolina, ki je tako zgodovinsko kot politično bila vse do leta 1918 povezana z čezalpskim prostorom in ki torej ohranja značilnosti, ki jo vežejo na Koroško. Namen publikacije je predvsem nuditi delovni pripomoček za jeziko- slovne in antropološke raziskave (gre v bistvu za kritično bibliografijo o Beneški Sloveniji, ki je Dapitu pomenila osrednji del disertacije na pariški Sorboni). Študija obsega naslove samostojnih publikacij, člankov v znanstvenih revijah ter nekaterih splošnejših del, ki odražajo stanje sosednjih območij in kultur, predvsem pa slovenskega prostora. Bibliografsko gradivo je razdeljeno v 14 tematskih razdelkov. Dela avtorjev z morebitnimi ponatisi istega dela si sledijo po notranjem kronološkem redu. Od teh dva razdelka sta obširnejša in bogatejša: be-neškoslovenska narečja in ljudsko izročilo. Povejmo, da je za slovenski prevod poskrbela Živa Gruden, knjigo pa je založila zadruga Lipa iz Spetra. Rudi Pavšič GORICA - Na sedežu Sveta slovenskih organizacij v Gorici je bilo pred kratkim srečanje z generalnim konzulom Republike Slovenije gospo Vlasto Valenčič Pelikan. Srečanja sta se udeležila še prejšnji gen. konzul Jože Sušmelj in konzul Tomaž Pavšič. Za SSO so bili prisotni predsednica Marija Fer-letič in člani izvršnega odbora Marij Maver, Damjan Paulin, Riccardo Ruttar, Franka Žgavec, Humbert Mamolo in Andrej Bratuž. Predsednica je najprej izrekla dobrodošlico novemu generalnemu konzulu in se zahvalila za uspešno opravljeno delo prejšnjemu generalnemu konzulu. Prikazala je vlogo in pomen organizacije in podčrtala nekaj glavnih osnovnih točk njene programske politike v korist slovenske manjšine v Italiji. Pou- V petek v Čedadu predstavitev knjige A. Kersevan o Porčinju ČEDAD - Odborništvo za kulturo čedajske občine, ob sodelovanju z občinsko knjižnico, bo v okviru srečanj z avtorjem predstavilo knjigo mlade tržiske zgodovinarke Alessandre Kersevan "Porziis - dialoghi sopra un processo da rifare”. Srečanje bo v petek, 16. junija, ob 20.30 v konferenčni dvorani občinske knjižnice. Knjigo bo predstavil zgodovinar Faustino Nazzi. (r.p.) darila je še vlogo člamc Sveta, ki s svojo kultur no, socialno in drugo prisotnostjo sodelujejo skupnih prizadevanju) za napredek in koris > slovenske narodne sku pnosti - kar so poudari tudi posamezni člani iz vršnega odbora, ki so p° segli v diskusijo. , Novi generalni konzu je podčrtal velik porneI1 plodnega sodelovanja z vsemi slovenskimi pre, stavništvi, ustanova©1’ organizacijami. Zažel6 si je tudi kar se da iskren odnos do dela SSO-razpravi sta sodelova a še oba konzula. , Pogovori med pren stavniki Sveta slovenskih organizacij in gene_ ralnega konzulata Rep1.1, blike Slovenije so m nedvomno plodni 1 konstruktivni, piše v 1 skovni noti SSO. Posebe) v tej fazi delikatnih o nosov med Italijo in S© venijo, ko se v okyir meddržavnih pogaja© pobliže razpravlja tudi vprašanju slovensk manjšine v Italiji- ^ prav v tem smislu ©°r biti manjšina moCa subjekt v svojih zah vah po zaščiti, po Prl nanem zajamčenem z stopstvu in še na vseh stih področjih, kjer •> kot manjšina javlja 1 uveljavlja. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. junija 1995 in zapadlostjo 1. junija 2002. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. decembra 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 10,54%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. junija. ■ CCT se koristijo s 1. junijem; ob vplačilu (19. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Lastniku obveznice bo ob šestmesečnem obroku izplačan celoten obrok. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. Senator Bratina všpetm SPETER - Slovenski senator Darko Bratina se je v Spetru srečal z županom Firminom Mariničem in se seznanil z novostmi zadnjih upravnih volitev v Na-diških dolinah. Med pogovorom je špetrski župan posebej poudaril skrb občinske uprave za gospodarsko rast. ter za okrepitev obmejnega sodelovanja tudi v okvim nekaterih evropskih načrtov. Marinič se je zaustavil pri vprašanju valorizacije domače kulture in s tem v zvezi nanizal pobude, ki jih namerava izpeljati občinska uprava. Glede možnosti čezmejnega sodelovanja je sen. Bratina obljubil svoje prizadevanje v parlamentu ter v tistih evropskih organizmih, ki so poklicani, da sledijo tem vprašanjem. Pred obiskom na špetrskem županstvu se je Bratina srečal z vodstvom dvojezične špetrske šole in se posebej pozanimal za juri-dični status vrtca in osnovne šole. Svoj obisk v Benečiji je slovenski senator sklenil v Čedadu, kjer se je srečal z novam županom Giuseppejem Ber-nardijem. (rp) PISMO UREDNIŠTVU Prvi ali drugi sklon? V Primorskem dnevniku sem v četrtek, 7. junija, prebrala pritožbo prof. Černiča glede pisanja njegovega priimka in priimka prof. Ceščuto-ve v objavi maturitetnih komisij. V svojem odgovora se sklicuje na uradni dopis, v katerem naj bi bila ta dva priimka navedena brez strešic. V svoji občutljivosti naj malo pikro pripomnim, da so bili v uradnem obvestilu navedeni tudi naslovi naših šol, pa ste jih po svoje prikrojih. Naše šole in naša društva nosijo že mnogo let imena znamenitih osebnosti in če govorimo o licejih Trubar in Prešeren ali o šolah Trinko in Levstik, vemo vsi, da navajamo imena točno določenih šol. Seveda ne morem osporavati tudi variante, za katero se je odločil Vaš cenjeni dnevnik, a zdi se mi utesnjujoča in nasilna, predvsem pa nespoštljiva do ustaljene navade. V tem, kar sem napisala do sem, je prišla na dan predvsem moja prizadetost. Rada pa bi le povabila k razmisleku o tem problemu vse, ki dobro mislijo. Naše šole, naša društva, naše ustanove nosijo imena, po katerih jih razpoznavamo: Igo Gruden, Rdeča zvezda, Vesela pomlad, Zarja.... Ko so bila opravljen3 poimenovanja, so dobu šole tudi uradno obliko z imenom šole med naved nicama: Državni znan3 veni licej s slovenskim učnim jezikom »France skem dneV' ebrala obve-bogati in z3' Ta razstava ra, ki pa ga prav v te© :o ihto spi®" laraviiv - iajo imen3 e, društva, lo razstave-. so do ne; Li tako tud1 -'r: :do težko 2111 u-' ~ i iasopmv knjižnic) ikarja, v31 i Slin akorpa i ne bi taljenm vad, k° nodno- / LIRA SPET NAZADOVALA V ODNOSU DO VSEH NAJPSOMEMBNEJŠIH VALUT Referendumi še slabo odmevajo na tržiščih Okrepitev Berlusconija povečala politično nestabilnost LIRA SRE ČET PET PON TOR 1639,3 1645,4 1635,2 1658^ 1660,1 tr6 H' ^IILAN - Politični podeli' w 0 §a povzročili izidi ne-VCer ■ re^erendumov, je tudi ttži negativno odjeknil na Ha ,1'1' Lira je spet nekoliko leziV °Va^a’ nemir pa so zabe-i tudi na milanski borzi, ttih °^Pr*;)u italijanskih valut-Uja , r2tsc je vrednost nemške p0Zn ® Presegla prag 1.190 lir, la t l6 se ie nek°liko umiri-ml ?k° da je sklepna kotacija vcpi- ^ na italijanskih tržiščih Dn^a,,ZnaSala 1-187, 94 lire (v POlledeljek 1.180, 27). Tudi ameriški dolar je včeraj nekoliko napredoval v odnosu do lire, in sicer za dve točki. Zanj je bilo treba ob sklepni kotaciji odšteti 1.660, 15 lire (v ponedeljek 1.658, 28). Podobno je lira nazadovala tudi v odnosu do drugih najpomembnejših evropskih valut. Francoski frank je včeraj veljal 337, 43 lire (v ponedeljek 335, 68), nizozemski florint 1.061, 54 lire (1.055, 09), ecu 2.191, 90 lire (2.179, 48) itd. Jen je včeraj poskočil z 19, 667 na 19, 799 lire. Kot reCeno, pa so negativne premike vCeraj zabeležili tudi na milanski borzi. Indeks mibtel je vCeraj sredi dneva padel za 1, 02 odstotka, potem pa se je trend popravil, tako da je mibtel ob zaprtju tržišč celo napredoval za 0, 01 odstotka. Po mnenju izvedencev se je položaj popravil iz tehničnih razlogov. Danes je namreč zadnji junijski borzni dan in je tudi dan izplačil pogodb »future«. Te negativne premike je treba pripisati povečanju politične nestabilnosti po izidih nedeljskih referendumov. Okrepitev Berlusconija pomeni približanje datuma predčasnih političnih volitev in hkrati ošibitev Dinije-ve vlade. Včeraj se je razširila vest, da naj bi Dini razmišljal o anticipaciji predstavitve osnutka finančnega zakona za prihodnje leto. Finančni minister Antonio Fantozzi tega ni potrdil, povedal pa je, da vlada pospešeno nadaljuje s pripravami osnutka novega finančnega zakona. Sporazum Star - Danone MILAN - Francoska skupina Danone bo povečala svojo kvoto v italijanskem podjetju živilske industrije Star. Družina Fossati, lastnik večinskega deleža, je namreč sporočila, da bodo Francozi prevzeli 50 odstotkov delnic (namesto sedanjih 45 odstotkov). Danone je delničar družbe Star že šest let in podjetji skupaj upravljata tudi špansko družbo Starlux, družina Fossati pa razpolaga tudi s 4, 8 odstotka delnic Da-noneja. ADRIA AIRVVAVS .VENETO / POGLED V SOSEDNJO DEŽELO, ENO NAJBOGATEJŠIH V ITALIJI Industrija obutve v Trevisu iz leta v leto bolj cvetoča tgU^^ISO - 2e v pre-80 bili nekateri S'6li dežele Veneto tju,1 P° tem, da je bilo pren0Sredotočeno kar strijp italijanske indu-Ta , tekstila in obutve. p0servitev ie veliala Lievisn° ^ pokraiino Mat 0,’ kjer so se v snPn-e^lk središčih kar iSi tizirali v pr°iz- oblJi, teSa al) drugega Desa • , §a ali obutvena h delka- Specializi-poveCa?iavnost se ie Se setlejp,.V zadniem depo J , n to predvsem P°diehvv8i nekaterih sVoTkilkov’ ki 80 znali Zaščit. 380 8 posebnimi n6 j ,lmi znaki prodati v t,.;- orna> marveč tudi drža,1!!' Tndi v tistih doban7h>> katerih po-tekst i!f-delki- Posebno zelo n 7VmPrihajai° po CeQahZ - proizvodnih taCun Predvsem ____ teh industrijcev ‘O Dim - ^uuuaLUjuev v Jkov kooperantov -Xnein so to obrt-Vm 1 So se Cez noč iz lavn °v prelevili v de-itnajo Podjetnike -Hiilah nekaterih pok- PoslenosntaP°inOZa- Zadni °St' ^eveda je v vec eni easu izvoza taiA . Vendar so •?£S»S" ?odaikovaia iZ Uradnih 91 8.917 k °v, je v Venetu podjetij te stroje slenih 8» tnjih )e zaP°- aiD, 08 tisoč oseb, la-socL,fakturirala 9 tipa ®nperd lir. Številke BoIimainOVedo V8ega-Mlir l® Podjetij, ko-PosleT1 ’ v katerih je za-lavcg30 več kot 50 de-• vendar so prav ta 1° faktu r, id j e t j a vodilna, saj drala kar 73 od-sqC "'.omenjenih 9 ti- St°tkov žaPoslo^ard' ^ njih je vse j H0 67 odstotkov elovne sile v tem sektorju. Sem sodijo že vrabcem na strehi znana imena kot so Benetton, Marzotto, Stefanel, Bel-fe, Lotto, Diadora itd. Prej omenjenim skoraj devet tisoč tovarnam, ki skrbijo za končne izdelke, je treba dodati še nadaljnih 5.480 podjetij kooperantov. Ta so skoraj vsa obrtnega značaja, saj je med njimi le 61 podjetij z več kot 50 zaposlenimi, skupno število njihovih delovnih moči pa dosega le 9, 8 odstotka vseh. V glavnem so to podjetja, ki imajo od 10 do 19 zaposlenih moči. Kooperacija oziroma poddobave so postale sestavni del italijanskega gospodarskega uspeha. Veliki podjetniki se zelo opirajo na kooperante, in to ne samo doma, temveč tudi v tujini. Skoraj ni velikega podjetnika, katerega izdelke prodajajo v specializiranih trgovinah z njegovo oznako po vsem svetu, da ne bi imel kooperantov tudi drugod. Posebno še tam, kjer so odprte tudi njegove trgovine. Za velike podjetnike je seveda nujno, da svoje blago prodajajo tudi na tujem. Reklama je postala nekaj mednarodnega, svetovnega. Benetton je v tem oziru nekak simbol in tudi polemike okrog njegove reklame mu pravzaprav delajo reklamo. Ta skupina je lani vnovčila 2.788 milijard lir, le 1, 3 odstotka več kot leto prej. To pa je šlo na račun cen, ki so jih za 8 odstotkov znižali doma in za kar 13 odstotkov v tujini. V zadnjih letih so šli tudi na področje športih oblačil in obutve. Zimski čevlji Nordi-ca sodijo v njihovo ponudbo, prav tako teniški loparji Prince in smuči Kaestle. Pozitivno je bilo lansko leto tudi za grupo Marzotto, ki zaposluje 10 tisoč oseb in je lani fakturirala 2.100 milijard lir (predlanskim 1.953) ter podvojila dobiček. Nadaljnih 857 milijard tokrat nemških mark so fakturirali z izdelki nemške znamke Boss. Z nakupom te znamke in tovarn v Nemčiji in tudi drugod so si odprli pot na številne druge trge. Tudi v njihovo ponudbo sodijo nekatera športna in še druga modna oblačila. Pri še eni znani tovarni, Stefanelu, so lani fakturah 545 milijard lir (povečanje je 7, 3-od-stotno), pri Belfe pa 140 mlijard. Montebelluna in njena okolica pa je domovina športne obutve. Najpomembnejši znamki sta Lotto in Diadora. V sektor športne obutve seveda sodijo zimski in smučarski čevlji, precejšnja pa je tudi proizvodnja športnih copat z drugimi svetovno znanimi oznakami. Razloge za ta uspeh je treba pripisati predvsem dejstvu, da so ti podjetniki v zadnjem desetletju veliko investirali v posodobitev svojih naprav. Tudi v tistih trenutkih, ko je kazalo, da bo prišlo do krize. Se zlasti v trenutkih zastoja prodaje je bilo največ investicij. Zdaj, ko izvoz uspeva, se kažejo nadvse pozitivni rezultati. Z investicijami pa niso nehali. Pri Marzottu so sklenili v prihodnjih treh letih investirati 100 milijard lir, pri Be-nettonu pa so pred kratkim uredili tak računalniški center, ki jim vsak trenutek pove, kolikšne so zaloge posameznih vrst blaga v tisočih trgovin z njihovo oznako po vsem svetu. Marko VValtritsch SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: e ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 BTP BUON1 DEL TESORO POT JENNATI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2005. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje BTP je znašal letno 10,63%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. junija. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. aprilom; ob vplačilu (19. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. { koroška h- Poostren nadzor ustanov manjšine Obsežni ukrepi CELOVEC - Po najnovejsih atentatih s pisemskimi bombami je državna policija - vsaj kar zadeva organizacije in ustanove slovenske manjšine na Koroškem - hitro ukrepala. Varnostni organi so vsem ogroženim institucijam in nekaterim posameznikom poslali pisno sporočilo o nevarnosti, posredovali pa so jim tudi navodila, kako je treba ravnati, če bi se med pošto pojavilo pismo bomba. Varnostni organi so poostrili tudi nadzor nad objekti, ki bi utegnili biti ogroženi. (I. L.) AVSTRIJA - NEMČIJA / ATENTATI S PISEMSKIMI BOMBAMI SE NADALJUJEJO Bomba avstrijskih skrajnežev odjeknila v nemškem Uibecku Nova žrtev - Škandal v zvezi s t. i.priznavalnimi pismi - Policija išče rdeč avto Ivan Lukan LUBECK/DUNAJ - Teror avstrijskih desničarskih skrajnežev se nadaljuje in dobiva mednarodne razsežnosti. V nemškem mestu Lu-beck je včeraj dopoldne odjeknila že tretja pisemska bomba in hudo ranila funkcionarja socialdemokratske stranke v lubeškem rotovžu Thomasa Rothnerja. Kot pri atentatih v Linzu in Mii-nchnu pretekli petek je bila tudi včerajšnja pisemska bomba oddana v Avstriji. Pismo bomba je bilo naslovljeno na namestnika Zupana mesta Liibeck Szameita, ker pa je bil na dopustu, je pismo odprl frakcijski vodja NOVICE Karl Koffler potrjen za predsednika GZ Koroške CELOVEC - Novi predsednik koroške gospodarske zbornice je stari - Karl Koffler. Na generalni skupščini so ga delegati soglasno izvolili za obdobje do leta 2000. 63-letni gastronom je bil za predsednika gospodarske zbornice prvič izvojen leta 1990, na zborničnih volitvah aprila letos pa je njegova frakcija osvojila absolutno večino mandatov v zbornici. Soglasno sta bila izvoljena tudi njegova namestnika Matthias Krenn in Hermann Hirsch. Kot smo poročah, se je Koffler na srečanju s predsednikom GZ Slovenije Dagmarjem Sustrom v ponedeljek v Celovcu zavzel za krepitev odnosov med gospodarskima zbornicama Koroške oziroma Avstrije in Slovenije. Hudo neurje prizadelo nekatere predele Nižje Avstrije ST. POLTEN - Nekatere predele Nižje Avstrije je v noči na torek prizadelo hudo neurje, ki je povzročilo veliko gmotno škodo. Posledice neurja so bile najhujše v kraju Hollabmnn, kjer je vihar odnesel oziroma močno poškodoval strehe 35 hiš, zaradi močnega deževja pa je bilo poplavljenih več cest. SPD. V eksploziji je bil huje ranjen v desno roko. V SPD so prepričani, da so atentat izvedli desničarski skrajneži, saj so socialdemokrati po požigu židovske sinagoge leta 1994 napovedali odločen boj proti desnemu terorizmu v Nemčiji. V Avstriji so odkrili škandal v zvezi z atentatom na avstrijsko moderatorko televizijske postaje Pro 7, do katerega je prišlo pretekli petek v Miinchnu. V škandal sta vpletena državna policija in sodišče. V prizna-valnem pismu pošiljateljev pisemskih bomb, ki ga je odvetnik neonacista Petra Bindra prejel dan pred eksplozijo pisemskih bomb v Miinchnu in Linzu in takoj predal sodišču, je bila namreč kot morebitna žrtev navedena televizijska moderatorka Arabella Kies- Konstrukcija in mehanizem sedanjih pisemskih bomb sta taka kot v bombah prve serije. bauer, policija pa je ni posvarila. Direktor za javno varnost Michael Sika je v pogovoru za avstrijsko Bombo, namenjene Kiesba-ueijevi, bi lahko preprečili. Direktor za javno varnost Sika je priznal napako televizijo (ORF) že priznal, da so storili »napako« in izgubili dragocen čas, saj je priznavalno pismo najprej dobilo sodišče, šele nato državna policija. »Čeprav iz pisma ni bilo razbrati resnih groženj moderatorki, bi jo morali kljub temu takoj obvestiti in posvariti pred možnostjo atentata,« je še priznal Sika in zagotovil, da bodo v prihodnosti takoj ukrepali. Iz notranjega ministrstva so včeraj sporočili, da so morda prišli na sled odpošiljateljem pisemskih bomb. V noči z nedelje na ponedeljek je namreč neki pešec v VViener Neustadtu opazoval moškega, ki je nameraval z gumijastimi rokavicami vreči v poštni nabiralnik pismo, ko pa je videl, da ga nekdo opazuje, se je odpeljal z rdečim osebnim avtomobilom s štajersko registracijo »HB« (Hartberg). Po mnenju notranjega ministrstva je zelo verjetno, da je moški hotel oddati pisemsko bombo. Avstrijska zvezna vlada je včeraj na redni seji ostro obsodila najnovejše atentate s pisemskimi bombani ter na predlog notranjega ministra Ca-sparja Einema sklenila, da bo ustanovila posebno komisijo, sestavljeno iz vojaških strokovnjakov, pravnikov in znanstvenikov, »kajti atentatorje je treba ujeti«. Sedemindvajsetletni Madžarki, ki je bila v petek v eksploziji pisemske bombe v Linzu hudo ranjena, so kirurgi z večurnimi operacijami deloma rešili roko, še vedno pa je v šoku. H sestanek? Slovenski kapital na Koroškem Analizo CELOVEC Predsednik GZ Slovenije Dagmar Šuster se je v okviru obiska na Koroškem pretekli p°' nedeljek sestal tudi s predsednikom zunanjetrgovinskega odbora koroške g°' spodarske zbornice, koroškim Slovencem in direktorjem Zveze slovenskih zadrug na Koroškem Jožetom Habernikom. Dogovorila sta se, da se bodo zastopniki koroških p°' djetij s slovenskim kapitalom še letos sestali v Ljubljani, kjer naj bi končno določili vlogo teh podjetij v prihodnosti. (E E-)_ — -I v četrtek}- Protestna Ljubelju CELOVEC - Protest koroških trafi' kantov proti brezcarinskim prodajal' nam vzdolž koro-ško-slovenske ®e)e bo jutri, v četrtek, dosegel nov vrhunec: več kot 200 trafikantov se bo opoldne zbralo pred carinskim poslopje® na koroški stran* ljubeljskega predora. Zahtevali bodo zaprtje brezcarinskih prodajaln, protest pa bodo podprl* tudi trafikanti s Štajerske, Gradiščanske in celo Dunaja. K V A R N E R REKA - Potem ko so prebivalci mesteca Omi-šlja na otoku Krku izrekli svoj »ne« za načrte zagrebške INE in še nekaj velikih evropskih naftnih družb (med katerimi je tudi slovenski Petrol), ki naj bi gradile velik plinski terminal na Kvarne-rju, so se podobno odzvali tudi tamkajšnji politiki. Skupščina Primorsko-goranske županije ni dala soglasja, da bi pri Omi-šlju zgradili »plinsko bombo« v vrednosti približno 1, 2 milijarde dolarjev. Glasovi zoper umazano industrijo na Jadranu so vse glasnejši, čeprav v nasprotju s tistimi časi, ko so dvigovali roke po priporočilih občinskih komitejev ZK, politiki, med katerimi je veliko število nekdanjih članov Zveze komunistov, ne ubogajo svojih strankarskih central. Čeprav je gradnja velikega plinskega terminala pri Omišlju največja hrvaška naložba »državnega interesa«, načrt, ki ga je podpisal dr. Franjo Gregorič, nekdanji hrvaški premier in eden visokih funkcionarjev vodilne Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), utegne kljub temu pasti v vodo. Na Kvamerju ni ekološkega soglasja za ta načrt, zato se utegne zgoditi, da se bodo morebitni vlagatelji odločili za ponudbo Luke Koper. Slovensko pristanišče je izgubilo tekmo z reškim na mednarodnem natečaju za gradnjo plinskega terminala, ker je bila koprska ponudba za približno 36 milijonov dolarjev dražja. V spremenjenih okoliščinah, ko hrvaško javno mnenje nasprotuje gradnji umazane industrije na obalah Jadrana, utegnejo postati dosedanji dogovori vprašljivi, kar pomeni, da razlika 36 milijonov dolarjev ne bo več tako odločilna. Načrtovalci so se soo- Največji dižavni projekt utegne pasti v vodo čili s precejšnjimi težavami, ker javno mnenje zavrača tudi nekatere druge velike energetske naložbe. Prebivalci Labina se že nekaj let borijo z Elek-troprivredo Hrvatske, ki želi nadaljevati gradnjo termoelektrarne Plombi 2 v Istri. Veliko novinarskega črnila in žolča se je razlilo zaradi te »tovarne elektrike«. Država, ki se spopada s pičlimi energetskimi viri, se skuša za vsako ceno izkopati iz energetske krize, pri tem pa je naletela na precej Goran Moravcek odločno javno mnenje, ki noče zlahka privoliti v mimogrede izrečene obljube predstavnikov energetikov in pohtike. Ko so začeli graditi termoelektrarno v Istri, ki naj bi imela moč 210 megavatov, so računali, da bo njeno gorivo istrski premog. Kmalu pa je postalo jasno, da premoga v Istri ni dovolj, zato so v Zagrebu predlagali, da bi v Plominskem zalivu zgradili pristanišče za razsuti tovor, kamor bi lahko iz prekomorskih držav vsako leto prepeljali 800 tisoč ton premoga in ga od tam vozili v elektrarno. Ti načrti so Istrane spravili v bes, saj nikakor ne soglašajo, da bi v bližini turističnega Rab c a in le 50 kilometrov daleč od drugih letovišč zgradili elektrarno, ki bi bila največji morebitni onesnaževalec na tem območju. Enzo Tirelli, nekdanji minister in nekdanji direktor elektrarne, meni, da termoelektrarne ne bodo zgradili, če prebivalci te- ga ne bodo hoteli. Kljub temu pa načrtovalci zatrjujejo, da bo preskrba z električno energijo v Istri postala skrajno težavna, če ne bodo za gradnjo novega bloka termoelektrarne s pripadajočo infrastrukturo namenih dodatnih 350 milijonov dolarjev. Menda naj bi pri tem cim bolj upoštevali zaščito okolja. Spor zaradi nadaljevanja gradnje termoelektrarne postaja vse bolj političen, saj v Labinščini, kjer je veliko gradbišče, niti oblasti drži v rokah Istrski demokratični zbor (IDS) Ivana Jakovčiča. Gre za stranko, ki je v pravi politični vojni z Zagrebom, saj ni skoraj nobenega področja, na katerem bi se Istrani strinjah s predlogi, ki prihajajo iz hrvaške prestolnice. Samo ugibamo lahko, kakšen bo izid spora o termoelektrarni, zagotovo pa se bo ta tema uvrstila med pomembnejše v obdobju predvolilne kampanje, ki se je na H*" vaškem skoraj že za^. a’ čeprav bodo redne vohtv šele prihodnje leto. Za ra zliko od prejšnjih let. so bile pri volilni zn*a8 odločilne vojne in sod ne teme, bodo tokratn volitve zaznamovale v žkone tudi ekološke te®®; Hrvaška, Id mora obnov* in prestrukturirati svoj ^ gospodarstvo, se je ** mreč znašla pred P membno odločitvijo, katero smer naj krene-dosedanjih odmevov J vnosti lahko sklepa®^ da je zlasti na Jadranu liko nasprotnikov PoSP . šene industrializacije, večina pričakuje, da tam prišlo predvsem razmaha turizma in n®) vnosti, ki okolja ne bo ogrožale. Vse to bodo rali politiki upoštevati, di za ceno tega, da bo nekateri morebitni P° izgubljeni - »sa®°* Joker so v nasprotju z Ijevarstvenimi prepfiC in pričakovanji javnos J PALMANOVA Neustavljivi Grillo se ni ustrašil niti silovitega dežja CVn P P'e L lUo je -k°t kaže -Močnejši Jupitra. J 1 j u b d,ežiu, ki je skoraj ves Vecer padal nad Palma-novo, se je v soboto z,VeCer na glavnem tr-furlanskega me-steca zbralo Vec kot šti-fitlsoc ljudi Itoto AWS). Komik iz Benove jih m Prepustil ,r 6 m e n -fmm nepri-!. am in je klub nevar-a°stij da bi dež uničil aparature ozvočenje in razsvetljavo, ob sl .*jeni uri stopil na oder in i oraj dve uri predaval, pridigal obsojeval vsemogoče. v | iHo je pravzaprav nadalje-, a show, ki smo ga jahko fe-^Uaria videli tudi v Trstu. Pro-g am je v glavnih obrisih isti, le Uekaterih delih ga je posodo-y1 ; Predvsem pa smo začutili q6C ° mero žalosti, skoraj obupa. Stt! °V monol°g razlaga, kako inf° nemocni pred mogotci ^ ormacijskega sveta. Pred nji-s J11 zatočišča: najdejo nas pov-ž. U; poznajo naše zasebno ijenje, visljujejo nam svoje ^°dele. In mi? Nič, sprejema-i ’ morda podzavestno, ne da Reagirali. lopi Sok°f0 se je Grillo najprej , u referendumov (ne bom sle-nasvetom, ki jih daje Zanic-Pava, sem skoraj pedsetletni aoski, kako naj bi lahko sledil j. svetom te ženske - večina Kalanov pa je dan kasneje po-Ušala nasvete Fininvestovih ^ezd) in televizije oz. njene °Ci. V tem delu smo lahko pri- sluhnili tudi redkim trenutkom komičnosti večera. Grillo je nastopal z mikrofonom, kot ga ima zvezdica Ambra, vendar pa ni bil povezan z »lutkarjem« Bon-compagnijem. In Lambertuccije-va? Grillo se je lotil prav na robu žaljivosti. Publika pozna televizijske zvezde, ne pozna pa zaslužnih osebnosti tega stoletja. »Koliko izmed vas pozna ko-lombijskega raziskovalca Joseja Peterrojasa, ki je iznašel cepilo proti malariji? Nihče, Ambro in Fedeja pa poznate vsi. Kaj to pomeni? To je le dokaz, da nam televizija kroji življenje, smo pod njenim vplivom, živimo v demokraciji, light, seveda.« V svojem monologu se je Grillo dotaknil zadnjih aktualnih novic, od priprave terena za novinarski »scoop« telelvizijske ekipe BBC v Reggiu Calabriji do ponujenega odstopa škofa iz Basla. Dober del programa je posvetil finančnim družbam, ki so po njegovem mnenju nevarnejše od mafije. Razne delniške družbe, banke in tudi nekatere dobrona- merne orga-n i.z a c i j e razpolagajo z našimi podatki, katere potem prodajajo marketinškim podjetjem. S pomočjo izpiskov kreditnih kartic kontrolirajo naše življenj e, vedo kdaj smo kje bili in kaj smo kupili. Potem pa nas kar poplavijo z najrazličnejšimi prodajnimi pod-nubami. Seveda ni pozabil na »prijatelja« Biagia Agnesa. Dan prej je Grillo namreč sodeloval na občem zboru družbe Štet (telekomunikacije), ki nam pripravlja najnovejše darilo: optična vlakna. S pomočjo le teh bo nadzor nad našim zasebnim življenjem popolno. Zdi se, kot da bi Grillo nasprotoval tehnološkemu napredku, čeprav je to tudi soboto zanikal, ki poleg številnih pozitivnih stvari prinaša tudi možnost večjega nadzora. To se pa dogaja povsod po svetu in ne samo v Italiji. Neukrotljivo vreme je pustilo še nekaj časa za ekologijo: predstavil je švedsko kosilnico na sončni pogon in že poznan avtomobil prihodnosti, nakar je bilo tudi sobotnega nastopa konec. Grillo se je, kot to počenja vsa zadnja leta, dodobra »skašljal«. Ljudje so mu pazljivo sledili, ploskali, se včasih smejali, morda pa tudi zamislili ob številnih problemih, ki jih je simpatični Genovčan vseskozi izpostavljal. Aleš VValtritsch Visoka raven podajanja in programa AKT. Tomšič ni , eveUnStirideseti let-°ncert Akademske-Tn peyskega zbora tone srh*3'0 I6 bil ob petde-* el^i zmage nad uašizmom posvečen 7kein žrtvam nasilja, ni p111 j6 v ^liki dvora-I i, .^^arjevega doma v glZijani dirigiral nje- dl^iBen, rlo?3 sPoredu so bila ni a F- Schuberta -For der Engel, F. Men-p^sohna - Richte mich ^0tt’ E- Elgarja - There sjveet mušic; M. Re-pJa " Unser lieben ker!16? Traum> Der Hiii' SCk lebt un besteht k ei.ne kleine Zeit, M. B°8°)a ' Trenutek, sL; 'ca> Nageljni polj-DisP rel’ Lahko noč, H. Srk i la - Vorspmch, R. M-Zuma - Schlafe, P. g erkaja- Parce a mi Si-n Liguori (ki sta bili aiin l?vedeni v Slove-Lecti'r, / Dominuttija -Jeremiae prophe- tae / posvečena žrtvam Sarajeva/, L. Sampaolija - Litania uno, come figura, Litania due, come modo, A. Copija - Pridi, deklica. Vsa ta štidi dela so bila prvič izvedena, prva tri posvečena zboru, četrto dirigentu S. Kuretu. Program je zaključila Gobčeva Pesem o svobodi. Ce primerjam zbor z lanskim koncertom in njegov nastop na mednarodnem tekmovanju »C. A. Seghizzi« v Gorici, lahko ugotovim, da je izpopolnjen z novimi, kakovostnimi pevci, zlasti v moškem delu, ki predstavlja tudi dovolj ubrano samostojno skupino, s kakršno se pri mladih pevcih ne srečujemo preveč pogosto. Poje čisto, je enotna in prožna v delovanju in se z enako kakovostno polovico ženskega zbora zliva v izravnano pevsko celoto. V pevsko tehničnem pogledu je zbor mnogo pridobil na dovršenosti in usposobljenosti - za izvajanje zahtevnega sporeda. Že takoj na začetku, pri Schubertovem in Mendelssohnovem delu smo zaslutili visoko izvajalsko raven, ki je odrazila odmeve najzahtevnejših kriterijev z mednarodnih tekmovanj. Mislim, da sta se prav ti deli najgloblje ulegli v zbor in da se je interpretiranje razvijalo v svoji spontanosti izredno učinkovito. Odmevno je bilo nazorno oblikovanje Regerjeve muzike. Med izpovedno najsugestivnejSimi je bil Kogojev, doživeto izoblikovan Trenutek. Tudi ostale pesmi tega avtorja so bile v svoji muzikalni impregnant-nosti prepričljive, vendar je tu in tam šlo mimo po malce kontrast-nosti, ki bi poustvaritve reliefno dopolnila in jih zaokrožila v še večjo dogajalno napetost. Zbor je tudi drugi del sporeda skrbno naštudiral in pripravil z vso umetniško odgovornostjo. Večino del je pel prvič in upoštevati moramo, da bo šele v nadaljnjem popolnoma dojel vse vrednote in dognanejše izrazil njihov žareči utrip. S temi pripombami pa nikakor nočem zmanjšati celotne učinkovitosti zbora. Nasprotno, s tem koncertom je dosegel enega od svojih vrhuncev, tako v pogledu estetike petja samega, kakor tudi v pogledu izbranega sporeda, interpretiranje pa je odstiralo visoko raven poustvarjalne kulture. Predstavlja pa tudi uspeh sistematično zastavljenega dela dirigenta Stojana Kureta. Ivan Silič GLASBA Zanimiv koncert s solistom-violinisiom Črtom Šiškovičem V počastitev 800-letnice rojstva sv. Antona Padovanskega-Taumaturga je bil v ponedeljek zvečer v tržaški središčni cerkvi, ki nosi ime po svetniku, komorni koncert v priredbi cerkve sv. Antona Novega v sodelovanju s tržaško občino in v realizaciji Cappelle Civica stolnice sv. Justa. Z deželnim komornim orkestrom pod vodstvom dirigenta in skladatelja Marca Sofiano-pula so nastopili še violinist Črtomir Siškovič, sopranistka Veronica Vascot-to in Vokalna ženska skupina Cappelle Civica. Spored je obsegal skladbe Vivaldija, Tartinija in krstno izvedbo skladbe Marca Sofianopula »Esaltazione di S. Antonio da Padova« za šest ženskih glasov in godala, napisane prav za to priložnost. Pred izredno številnim občinstvom, ki je do kraja napolnilo prostorno cerkev, je bil na vrsti najprej Vivaldijev Koncert v D-duru F.I. št. 136 za violino, godala in »continuo« v treh stavkih »Per la Solennita della S. Lin-gua di S. Antonio in Padua«, napisan leta 1712. Violinskemu solistu je v njem namenjena vodilna vloga v dialo-giranju z godali. Ob vzornem muziciranju okrog 18-članskega orkestra mladih instrumentalistov, je solist Črtomir Siškovič takoj uveljavil plemenitost zvoka svoje stradivarke in suvereno obvladanje hitrih pasaž, kar je potem prišlo blesteče do veljave še zlasti v Tartinijevem Koncertu št. 64 v F-duru za violino in godala v virtuoznem izvajanju prvega in tretjega stavka Alle- gro non presto in Allegro ter v spevni toplini zvoka v srednjem Andantu. Koncert je bil podan v Sofianopulovi transkripciji, njegove pa so tudi dodane kadence. V vseh ozirih kakovostna je bila tudi izvedba Vivaldijevega Psalma 112 iz Laudate pueri Dominum za sopran, godala in »Continuo«, iz katerega smo poslušali selekcijo petih motivov. Ob skrbno dozirani orkestrov! zvočni podpori je sopranistka Veronica Vascotto vseh pet motivov oblikovala s prijetno obarvanim glasom in mehkimi višinami. Koncert je sklenila krstna izvedba Sofianopulove skladbe v treh medse-boj povezanih stavkih Si quaeris mira-cula, O proles Haspeniae in Laus Regi za godala in šest ženskih glasov posvečene padovanskemu svetniku. Avtor se v njej izogiba pretirano sodobnemu izrazu in gradi bolj na notranji skladnosti med godali in glasovi v njihovi polifoni razčlenjenosti, pri čemer dosega trenutke globoke poduhovljenosti in zvočne čistosti. Vokalna skupina Cappella Civica se je predstavila s kultiviranim podajanjem, dirigent in avtor Sofianopulo pa je ves spored vodil z umirjeno, a zato nič manj nazorno gesto in orkester se mu je kljub ne posebno akustičnemu prostoru odzival z lahkotnostjo in ritmično zanesljivostjo. Dolgotrajnim aplavzom se je oddolžil še s ponovitvijo enega od treh stavkov iz Sofianopulovega dela. Jože Koren »Potovanje v svet zvokov in glasbe« za najmlajše v Prosvetnem domu na Opčinah je bil v soboto, 3. t.m. zaključni nastop udeležencev tečaja predšolske glasbene vzgoje v organizaciji šole "Marij Kogoj" Glasbene matice iz Trsta. Tečaj sta vodili Nives Košuta in Eva Cuk. Nastopilo je 11 mladih udeležencev tečaja, poleg njih pa še pet najmlajših gojencev šole "Marij Kogoj". Tečaj, ki ga je prireditelj imenoval "potovanje v svet zvokov in glasbe" gre pojmovati - tako piše v osnutku načrta zanj za šolsko leto 1994-95 - kot uvod v spoznavanje sveta zvokov in glasbe. Smisel tečaja je ustvariti pogoje, da bo lahko otrok samozavestno odkrival, dojel in uporabljal osnovne glasbene elemente in pravila, ne z memoričnim ponavljanjem, temveč po poti aktivnega izkustva. Odkrivanje glasbe pa lahko sloni le na vzgoji, ki upošteva in razvija tako čustveno kot razumsko in tehnično dojemanje. Zato je od vsega začetka nujna povezava vseh ravni in smiselno izhajati iz upoštevanja otrokovih glasbenih izkušenj, ki jih že ima. Izhajajoč iz teh postavk so cilji tečaja, ki je potekal skozi vse šolsko leto, bili naslednji: raziskovati zvočno dimenzijo kot eno izmed bistvenih elementov v odnosu otrok - okolje (glasba v nas in izven nas), razvijati sposobnosti za simboliko in kreativno mišljenje, razvijati analitično in logično mišljenje, utrjevati v otroku občutek samozavesti, zaupanja vase in smisel za socializacijo. ■ V osnutku načrta za predšolsko glasbeno vzgojo otrok je glede dejavnosti poudarjeno, da naj bodo te čimbolj pestre in primerno izbrane za starostno stopnjo otrok v skupini. Veliko se lahko pridobi v prvi fazi s pomočjo didaktičnih iger, ki so primerne za vse vsebinske sklope. V glavnem so bile te dejavnosti porazdeljene na igre/vaje: za odkrivanje zvočno-glasbenih lastnosti, za razvijanje ritmičnega čuta, za raziskovanje in uporabljanje glasu, za raziskovanje, izdelavo in uporabljanje glasbil, za improviziranje, ustvarjanja in urejevanje preprostih melodičnih skladbic, za skupinsko ustvarjanje in izvajanje, za ustvarjanje preprostih glasbenih pravljic oziroma dogodkov, za organizirano individualno in skupinsko izvajanje in za odkrivanje odnosa beseda-gla-sba (metrika, naglasi). Mati udeleženci tečaja so bili: Jasmin Pečar, Rene Kalc, Jasna Knaipp, Andrej Marušič, Tomaž Smotlak, Jernej Sček, Jerica Sirk, Helena Pertot, Martina Mezgec, Jana Zupančič in Marko Furlan. Z uporabo Grffovega instrumentarija (na razpolago ga je dalo kulturno društvo "Tabor"), na katerega so tudi sami igrali, so zapeti nekaj pesmic, bolj ritmično kot vokalno, in prikazali zgodbico z vso otroško prisrčnostjo in znanjem, ki so si ga pridobiti na natečaju. Kot omenjeno, so v okviru zaključne prireditve natečaja sodelovati še nekateri najmlajši gojenci prvega letnika šole GM "Marij Kogoj", in sicer: Darja Kodrič in Nina Luxa iz klavirskega razreda prof. M. Siškovič, Iris Rasegari in Meta Starc na flavto iz razreda prof. E. Slama, Jan Crevatin in Maja Sancin na kitaro iz razreda prof. M. Ferija, Tomaž Legiša na čelo iz razreda prof. F. Filipčiča in Miran Sosič na harmoniko iz razreda prof. L. Coceani. Namen njihovega nastopa je bil prikazati pristop v prvi fazi učenja posameznih glasbil, obenem pa tudi pokazati posamezne inštrumente, katerih spoznavanje sodi tudi v okviru tečaja predšolske glasbene vzgoje. O ciljih in namenih tečaja je v uvodu spregovorila prof. Nives Košuta, ki je predvsem poudarila možnost improviziranja in domišljije otrok, ravnatelj šole "Marij Kogoj" prof. Bogdan Kralj pa je predstavil mlade gojence šole in se zahvalil obema voditeljicama tečaja za skrbno pripravo otrok. Pri tem je poudaril predvsem pomen predšolske glasbene vzogje za uvedbo otrok v glasbeni svet, če ne tudi v glasbeni Študij. Prav zato pa bi s takimi tečaji kazalo nadaljevati in jih po možnosti Se razširiti. Zaključnemu nastopu udeležencev tečaja in prvošolcev šole GM je prisostvovalo veliko Število staršev in svojcev otrok in drugih ljubiteljev glasbe. jJk. NOVICE Manifesta v Ljubljani LJUBLJANA - Včeraj so v Galeriji SOU - Kapelici v Ljubljani pripravili srečanje s kustosi 1. Manifeste, projekta, v katerega so vključeni umetniki iz več kot 20 držav. Projekt, ki si prizadeva vzpostaviti nove oblike komunikacije v vizualnih umetnostih, je hkrati netvvork (Mani-festina mreža se zgleduje po konceptu Interneta) in razstava (na ogled bo prihodnjo pomlad v Rotterdamu). Včerajšnjega srečanja v Kapelici, namenjenega pogovorom kustosov z umetniki, so se udeležili znani kustosi Katalyn Neray, Rosa Martinez in Andrevv Renton. Poleg teh sta kustosa 1. Manifeste Se Victor Misiano in Hans Ulrich Obrisi (V. U.) Lojze Spacal v Jakopičevi galeriji LJUBLJANA - Danes bodo ob 18. uri v Jakopičevi galeriji v Ljubljani kot prvi razstavni projekt v tesni navezavi s skorajšnjim 21. mednarodnim bienalom grafike odprli pregledno razstavo lesorezov Lojzeta Spacala, umetnika, Id je sodeloval na vseh dosedanjih izdajah ljubljanskih grafičnih bienal od leta 1955 do danes. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. (V. U.) Kdo je ta pes? LJUBLJANA - Ce boste na ljubljanskih ulicah videli vozilo, podobno temu na fotografiji, naj vas nikar preveč ne preseneti. Vozilo, »zamaskirano« v psa ovčarja, je namreč del reklamne akcije ob jutrišnji premieri komedije Butec in butec z Jimom Carreyjem v glavni vlogi. V ljubljanski inaCici je v ovčarja preoblečena »katrica«, tega na fotografiji pa boste lahko videli v filmu. Ljubljanski kinematografi bodo ob premieri pripravih tudi poseben program, ki bo jutri od 13.30 potekal na Čopovi ulici, najverjetneje pa bodo pripravih tekmovanje za izbor najbolj butaste šale. (V. R.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 5. do 11.6.'95) Mah milijonar prinaša milijone (tolarjev) in je prejšnji teden prevzel vodstvo na ljubljanski lestvici najuspešnejših filmov (ko so ga konec maja - tako rekoč hirati z nami - zaCeh prikazovati v Londonu, je že prvi teden prevajanja zasedel drugo mesto na tamkajšnji lestvici). Imeli smo dve premieri: Nesmrtno ljubljeno, zgodbo o neuslišani ljubezni Ludvviga van Beethove-na (z Garyjem Oldmanom v vlogi maestra), ki se je uvrstila takoj za Malim milijonarjem, in igrano, prijetno staromodno inaCico Knjige o džungli, kjer je Mav-glija upodobil Jason Scott Lee. Glede na to, da bo jutri premiera komedije Butec in butec, ni preveč težko predvideti, kateri naslov bo zasedel vrh naše lestvice, ko se boste naslednjič ozrli nanjo (obenem je tudi zanesljivo moC napovedati, da bosta »butca« na koncu imela nekajkrat več gledalcev kot einsteinovski L Q. -ki so ga prejšnji teden nehah predvajati v Ljubljani). Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Mah milijonar / Lj. Kinematografi 28 (51) 4.230 (8.142) 2.058.800 (4.016.800) 2. Nesmrtno ljubljena / Continental 21 (21) 2.858 (2.858) 1.429.000 (1.429.000) 3. Kaznilnica odrešitve / Trias WTC 19 (30) 2.817 (4.366) 1.360.300 (2.134.800) 4. Mmiel se porod / Trias WTC 21 (72) 2.815 (9.577) 1.357.000 (4.675.100) 5. Tito in jaz/ Starec 17 (70) 1.444 (8.700) 686.500 (4.230.200) 6. Deklica in smrt / Karantanija film 21 (34) 1.366 (2.312) 799.200 (1.366.800) 7. Izbruh / Lj. kinematografi 17 (144) 1.035 (25.399) 495.900 (13.362.800) 8. Knjiga o džungli / Camium Trade 12 (13) 859 (875) 429.500 (437.500) 9. Vse, kar si želiš / Lj. kinematografi 21 (93) 859 (7.060) 416.000 (3.446.325) 10. Zasebni detektiv Shame / Cenex 14 (51) 416 (2.706) 194.300 (1.323.800) Med 22. in 29. majem sta na mednarodnem tržišCu (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) še vedno vodila Izbruh in Ulični bojevnik, namesto Mmiel se porod pa se je med prvih pet uvrstil Rob Roy, novinec na le-stvid. Navajamo izkupiček v milijonih USD: 1. Izbruh 2. Ulični bojevnik 3. Rob Roy 4. La Cite des enfants perdus 5. Jesenska pripoved 2, 84 (37, 35) 1, 92 (14, 02) 1, 78 (1, 78) 1,41 (3,06) 1, 32 (27, 71) Pripravlja Igor Kemel j LIKOVNA UMETNOST / PICASSO IN ZORANA DE KIPE IZŠLO JE / KNJIGE LJUBLJANA - Razstava Pablo Picasso in Madame Z. v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, kijev slovenski javnosti dvignila toliko prahu, kot še zlepa nobena, se je iztekla. Pred nekaj dnevi, ko so jo podrli, se ta še zdaleč ni polegel; dostopni pa so poštah nekateri podatki, povezani s problematičnimi platmi razstave. Najspomejša plat, Picassovo avtorstvo velikega oljnega dela Zorana (Portret - glava), ki so ga zavmih tako nekateri tuji strokovnjaki, na katere se je obrnilo Delo, kot tudi pogu-mnejši domači (ki pa seveda žal ne morejo razpolagati z ustreznim primerjalnim gradivom in literaturo v tolikšni meri kot v pomembnejših centrih), je, kot je povedala vodja razstavne dejavnosti Cankarjevega doma Nina Pimat-Spa-hič, trenutno na stopnji preverjanja, in sicer v režiji lastnikov. Delo, ki je bilo sicer umaknjeno z razstave že nekaj pred njenim uradnim zaključkom, še ni doseglo uradnega strokovnega ovrednotenja; trenutno se lastniki ukvarjajo z okoliščinami glede njegove provenience. Obstajale naj bi priCe, ki so oljni portret videle v rimskem stanovanju Zorane de Kide v času, ko še ni poznala Raffaela Leomporrija (slikarja, ki mu pripisujejo sporni portret). Glede olja še nekaj drugih podatkov, ki izhajajo iz dokumentacije o cenitvi del, in ki kažejo na dejstvo, da tudi ugledna avkcijska hiša Sotheby’ s ni brezpogojno sprejela Picassovega avtorstva dela: Navedbe na cenitvenem dokumentu (dokumentacije CD sicer pred razstavo ni preveril; v preverjanje dokumentacije je šel po izbruhu škandala) so naslednje: Attributed to Pablo Picasso (atribuirano Pablu Picassu: Portret ženske): Portrait de femme; Signed and dated on verso, 2. 12. 53 (si-gnirano in datirano na hrbtni strani, 2. 12. 53); Oil on can-cvas (olje na platnu); 43 7/8 x 381/4 (mere so izražene v mehih); 800 USD. Katalog ljubljanske razstave navaja isto delo takole: Zorana (Portret - kar pa velja tudi za druge risbe z razstave; na željo lastnikov so njihove naslove spremenih. Kljub spornosti oljnega portreta in odsotnosti dela, ki ima v razmerju Zorana de Kide in Pablo Picasso temeljno vlogo, Zorani posvečenega gvaša s študijo za potret Madame Z, ki ga ni bilo na razstavi (in katerega reprodukcija ni Portret Z. de Kide iz Picassove skicirke, L 12. 1953 glava); cca. 2.12.1953; olje na platnu, 95, 5/111, 3 cm. Mere se kljub različnim enotam in obrnjenem razmerju višina x širina ujemajo, povsem različni pa so naslovi del in datacija. Dejstvo, da dokument navaja hkrati signaturo in atribu-cijo (kljub podpisu torej le atribuirano), pomeni da je tudi Sotheby’ s podvomil v podpis. Druga plat je seveda ta, da katalog navaja datacijo cca. 2. 12.1953 (v tekstu po spominu lastnice), čeprav dokument navaja natančno datacijo. Podpisa v CD niso mogh preveriti. Tudi naslov dela se ne ujema, dostopna), je potrjeno avtorstvo ostalih unikatov na papirju; CD hrani dokumente av-tentizacije, ki jo je potrdila Maya Picasso. Napredovala so tudi iskanja drugih Picassovih portretov, ki kažejo značilnosti Zorane de Kide; Zoran B. de Kide je posredoval informacije o risbi iz skicirke, objavljene v delu Je Suis le Cahier - The seketehbooks of Picasso, 1986 (kljub slabi reprodukciji - dostopna je le fotokopija - jo objavljamo kot zanimivost). Sldcirka naj bi vsebovala še 16 Zoraninih portretov. Vojko Urbančič novo v KINU Butec in butec Dumi) and Dumber, komedija, scenarij Peter in Bob Farrehy ter Bennett Yel-lin, režija P. Farrehy, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Ljubljani (Union in Šiška), v Domžalah, Mariboru, Kranju, Celju in Novem mestu, ter hkrati na rednem sporedu. Jim Carrey po filmih Ace Ventura: Nori detektiv in Maska v zadnji uspešnici Butec in butec igra doslej najbolj dovršenega popolnega tepca Lloyda Christma-sa, šoferja limuzine, ki se nehote zameri nevarnim gangsterjem. Svoji ljubezni na prvi pogled, premožni lepotici Mary (La-uren Holly), pomotoma vzame kovček, v katerem je odkupnina za njenega moža. Ona odleti v Aspen, Lloyd pa se za njo odpravi s svojim prav tako butastim sostanovalcem Harryjem Dunnom (Jeff Daniels). Potovanje jima prinese dovolj priložnosti, da dokažeta, da reklamni slogan »Ce bi imela vsak le polovico možganov, bi skupaj še vedno imela samo polovico možganov«, drži. (V. R.) Kateri je večji tepec: Carrey ali Daniels - v Butec in butec Fran Šuklje: Iz mojih spominov II. del Izbral in uredil Vasilij Melik, Memoarska knjižnica, Slovenska matica, Ljubljana 1995, trda vezava, 289 str., trda vezava, 14 x 20 cm. Drugi zvezek Sukljeto-vih spominov opisuje obdobje od 1894/95 pa do 1918, ko se je razočaran umaknil iz političnega življenja, ker ni dobil nobenega mesta v novi slovenski vladi. To je bil Cas, ko je bil avstrijski parlamentarizem v krizi in je bil del predigre konca avstroo-grske monarhije. Avtor je kot aktivni udeleženec (tudi pretepov v poslanski zbornici) nazorno opisal parlamentarno življenje ob koncu prejšnjega stoletja in av-trijski vladni sistem. V 90-ih letih je bil za kratek Cas tudi Kranjski deželni glavar z izrednim čutom za zmernost med nasprotji. Po besedah Vasilija Melika je bil kot politik markantna osebnost, vendar v nekem smislu tudi tragična, saj je na eni strani nastopil prezgodaj, na drugi pa prepozno. V njegovem Času je namreč Liberalna stranka zgubljala vpliv, celotno vodstvo v političnem življenju pa je imela Slovenska ljudska stranka. (A. P.) Janez Strehovec: Demonsko estetsko Od filozofske teorije umetnosti k estetik1 kot teoriji estetizaciji Slovenska matica, Ljubljana 1995, mehka vezava, 225 str., 15 x 22 cm. Knjiga Demonsko estetsko Janeza Strehovca se deloma vsebinsko navezuje na njegovo prejšnje delo Virtualni svetovi, V katerem analizira estetike kibernetične umetnosti. Tokrat je predmet preučevanja ekstatičen in fascinanten pojem estetskega t.i. Horno aestheticusa, ki je stalno izpostavljen kulturi ekstremnih dražljajev. Avtor kritično obravnava človekov estetski odnos do resničnosti, ki je osvobojen svinčene teže realnega. Pri tem. izp°' stavlja fenomen maedo-naldizacije kulture, v katerem gre za homogeni' zacijo in trivializacijo okusa, disneyfikacije, k1 impheira standardizacijo, racionalizacijo in ideološko nadgradnjo amerikanizacije, ter medijske produkcije dogodkov. Demonsko estetsko v delu ni mišljeno kot manjko, temveč kot dovršena latnost čutno pn-vlačne atmosfere slepljej nja in zapeljevanja, ki po mnenju avtorja p°' staja naša usoda. Trans Druge godbe LJUBLJANA - Po odličnem otvoritvenem koncertu alžirskega rai pevca Cheba Mamija - plešoči poslušalci v prvih vrstah so nemara celo okusili tarab, trans, ki ga izzove poslušanje Čustveno nabitih vokalnih melodij - je ostal festival Draga godba '95 brez napovedanega nastopa Ferusa Mustafova. Razlogi za odpoved gostovanja priljubljenega makedonskega virtuoza so kafkovsko-administrativne narave, saj je evropska birokracija ob krepki »pomoči« organizatorjev potrebovala skoraj mesec, da je glasbenikom odobrila vize za nastopanje v državah Skupnosti. Turneja Ferusa Mustafova naj bi se danes po zagotovilih organizatorjev nadaljevala, v okviru 1. havalari večera pa bo makedonski etno glasbenik 23. 6. zanesljivo nastopil v ljubljanskih Križankah poleg gostov K Passa, Orlekov in Hamisha Imlacha. Nocoj se ponuja izvrsten afriški večer s kraljico zimbabvejskega glasbila mbira (palčni klavir) Steho Ram-bisai Chivveshe. Rojena 1946 v Harareju, Zimbabve, se je leta 1966 posvetila mbiri, sicer glasbilu moških. Naloga mojstra mbire je klicanje duhov v obredni procesiji bira; z igranjem tega glasbila in ritma Časti duše prednikov, ki se jih med obredjem priklice, da dajejo nasvete in vdahnejo energijo udeležencem; Stella, ki si je pridobila sloves velike maridzam-bire, mojstrice mbire, pa zatrjuje, da Čuti, kako v vsaki posamezni struni palčnega klavirja vibrira duh prednika. (M. B. in T. C.) LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 14. junija 1995 KOLUMBIJA / PRESENETLJIVE UGOTOVITVE PREISKOVALCEV Atentat v Medellinu le tragična pomota? Bombo bi morala eksplodirati po koncu veselice Bogota - Koiumbijsi Preiskovalci so Čedalje bo Prepričani, da je tragedi na glavnem trgu v Medell rai, kjer je umrlo 29 osel Vec kot 200 pa jih je bil ranjenih, botrovala neizkr lenost atentatorjev. Piroti so namreč ugotovil da bi moral peklenski stri eksplodirati po konc judske veselice v park ari Antonio, vendar j atentator narobe namest pasovni sprožilec, tako d )e do eksplozije prišlo, k )e ljudsko rajanje dosegi 'pnunec. Skoraj gotovo ji da atentata niso zagreši Pripadniki levičarske gvi ri e. ker ne bi storili tak jrapake. Navsezadnje je m kaj ur po atentatu zvez f110 sporočilo, da so ate -■^Kovala tudi dvor da je atentat povezan ; avno aretacijo Gilt jpodrigueza Orejuela, ■K. O Kri i m o Iz- — Tz r — r.— z-1. dega Pabla Escobarji dosedanjih ugotovi daj bi atentat zagr »brezposelni« pripadniki samoobrambnih skupin, ki jih je ustanovil prav pokojni Sef medell inske kokainske mafije Pablo Escobar. Ti so hoteli v parku San Antonio uničiti le kip El Pajaro (ptic), ki je delo Fer-nanda Botera, očeta sedanjega kolumbijskega obrambnega ministra Fer-nanda Botera Zea, enega od najbolj vnetih zagovornikov trde roke proti me-dellinski kokainski mafiji. Policija je že aretirala nekega 18-letnika in dva njegova prijatelja ter sestavila štiri fotorobote ljudi, ki so očitno pripadniki nekdanjih Escobarjevih samoobrambnih skupin. Medtem se je izvedelo, da so med aretacijo pri Gilbertu Rodriguezu Ore-jueli našli ogromen arhiv, v katerem so dokazi o povezavah kokainske mafije z uglednimi kolumbijskimi politiki in poslovneži. Se vedno pa ni jasno, ali je Orejuelo nekdo izdal policiji, da bi prevzel njegovo kokainsko dediščino, tako kot je Orejuela izdal Esco-barja. Otrok na grobu svojega strica, ki je umrl v tragičnem atentatu med rajanjem v parku San Antonio (AP) Zaradi trebuha Kirn ob filmsko vlogo NEW YORK - Odslovili so jo, ker je bila noseCa; to se v Ameriki lahko pripeti številnim ženskam, saj je zakonodaja na tem področju zelo pomanjkljiva, doletelo pa je tudi filmsko zvezdo Kirn Basinger, ki je zaradi nosečnosti izgubila v vlogo v filmu Kansas City režiserja Roberta Altmana. Kirn Basinger, 41-letna žena igralca Aleca Bald-wina, bo rodila novembra, zato si je filmska zavarovalna družba ni upala zavarovati. Basingerjeva se je seveda pošteno razjezila in razmišlja, da bi zavarovalno družbo tožila. Tega še ni storila, ker se boji, da bi obravnavo izgubila kot pred nekaj leti, ko je zaradi preloma pogodbe za film Boxing Helena morala plačati kar devet milijonov dolarjev kazni. NOVICE HONGKONG - Skupaj z drugimi potniki se je peterica v Macau vkrcala na hidrogliser Guia, ki to enklavo povezuje s Hongkongom. Med plovbo pa so iz torb povlekli brzostrelne pištole in drugo orožje ter z lahkoto prevzeli nadzor nad hidrogliserjem. Listnice 129 potnikov in osmih elanov posadke jih niso zanimale, saj je hidrogliser prevažal kar 12 milijonov hongkonskih dolarjev in nekaj patacasov, valute iz Macaa. To je bil izkupiček kralja igralnic v Macau Stanleyja Hoa, ki je tudi lastnik hidrogliserja Guia. Plovilo je peterica preusmerila na neki otoček v delti Biserne reke, izpraznila ladijsko blagajno in izginila neznano kam. V Missouriju enake kazni za mladoletne kot za odrasle VVASHINGTON - V ameriški zvezni državi Mis-souri je guverner Mel Camahan podpisal nov zakon, po katerem bodo odslej za rope, posilstva in umore madoletnim kriminalcem sodih enako kot polnoletnim. Do zdaj so za mlajše kot 14 let veljali posebni zakoni. Do tega drastičnega zakonskega zasuka je prišlo zaradi nekega trinajstletnega roparja, ki je decembra lani ubil dva stražnika in bo v poboljševalnici sedel le pet let V Ukrajini §# liri kolera MOSKVA - Ukrajinske oblasti so zaskrbljene, ker jim še ni uspelo zajeziti epidemije kolere v južnoukrajinskem Nikolajevu. Do zdaj so ugotovili že 43 primerov, od teh pa so kar enajst ljudi včeraj sprejeli v bolnišnice, ker so jedli ribe iz Južnega Buga. Lansko poletje je bilo v Ukrajini skoraj tisoč primerov kolere, umrlo pa je 21 oseb. Pred dnevi pa sta se dva primera kolere pojavila tudi v Moskvi. Konec epidemije ebole ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v Ženevi sporočila, da se je v Zairu končala epidemija ebole. Smrtonosni virus je terjal 220 življenj, okuženih pa je bilo 245 oseb. VVHO je poudarila, da so epidemijo ustavili in zatrli po zaslugi tesnega mednarodnega zdravstvenega sodelovanja. FRANCIJA / URADNA PREDSTAVITEV Boeincjov B-777 je največji dvomotomik Orjak že leti na redni progi prek Atlantika _ LE BOURGET (PARIZ) ooeing B-777 ni samo J|Jvečji potniški reakti-v11 dvomotomik, nedvo-?no je tudi naj dražji. Že es> da lahko prevaža 375 potnikov tudi 8.580 kilo-JOetrov daleč, a 122 do 8 milijonov ameriških otarjev, kolikor stane snovni model, niso ma-]e solze. Vsak od obeh motorjev Pratt & Whitney stane kar deset milijonov dolarjev. Ameriški Boeing je torej s ponosom razkazoval svoj dosežek na mednarodnem letalskem salonu v Bourgetu pri Parizu. Razsežnosti B-777 so res orjaške, saj v dolžino meri kar 63,7 metra, razpon kril pa je 60,9 me- Boeing 777 Novo dvomotorno potniško letalo boeing /77. Mere se nanašajo na krajšo verzijo: ^ 5,9m 63,7m ---------> KRAJŠA 777-200 VERZIJA Sedežev: 305 255 Dolžina: 69,4 m 63,7 m Doseg 'v navtičnih miljah): 5.000 8.000 polet brez V|riesnega Chicago- N.V.- Pristanka: Frankfurt Tokio ~^i-§oeing Co., VVall Street Journal A tra. To pa še ni vse: B-777 je namreč prvo potniško letalo, ki so ga načrtovali izključno z računalnikom, in ne z maketami v manjšem merilu. Se več, to je prvo letalo, ki so ga načrtovali v sodelovanju z letalskimi družbami. Po njihovih zamislih je osebni prtljažnik nad glavo dostopen tudi ljudem nizke postave, odpreti in zapreti pa ga je mogoče z enim prstom. Naslanjači so udobnejši, poleg že tradicionalnega televizijskega ekrana pa ima vsak potnik na voljo možnost, da se s svojega sedeža vključi v letalski nakupovalni sistem, telefonira s kreditno kartico in vključi osebni računalnik, ki mu lahko posreduje vse podatke poleta. Seveda se lahko vsak potnik kratkočasi tudi s številnimi računalniškimi igricami. Na letalu je celo stranišče za invalidne osebe, posadka pa letalo in potnike nenehno nadzira s pomočjo videosistema. Poleg osnovnega modela bodo izdelovali še izpopolnjene različice, pri katerih bodo podaljšali radij poleta do 11 tisoč oziroma celo 13.400 kilometrov. Kljub sedanji uradni predstavitvi pa B-777 že leti na progi London-Wa-shington, kar je prav tako enkraten podvig. S. KOREJA - ZDA / SPORAZUM Pjongjangu ostaja možnost za izsiljevanje SEUL (Reuter) - Pogodba o jedrskih reaktorjih med Združenimi državami in Severno Korejo odpira možnosti za trajen mir v Aziji, vendar pa diplomati menijo, da se najtežji del sporazuma skriva v njegovem uveljavljanju. Dodajajo tudi, da v pogodbi, ki sta jo po treh tednih pogajanj sogovornici včeraj podpisali v Kuala Lumpurju, ni natančno določena vloga Južne Koreje v projektu gradnje novih reaktorjev v Severni Koreji. Tako ima Pjongjang še vedno dovolj možnosti, da si z izsiljevanjem pridobi dodatne ugodnosti. »Pogodba je umirila napetosti ... za zdaj. Vendar pa bodo imeli pri uresničevanju določil še veliko težav,« je dejal neki zahodni diplomat in sklenil: »Prav nič me ne bi presenetilo, če bi Pjongjang zganjal velik hrup prav pri vsakem delu pogodbe, le da bi si s tem zagotovil več koncesij pri prihodnjih pogajanjih.« Seulski uradni predstvniki menijo, da pogodba iz malezijske prestolnice daje možnost, da Pjongjang v resnici zamenja svoje zastarele grafitne reaktorje za njihove na lahko vodo. Ti proizvajajo veliko manj plutonija, ki ga je mogoče uporabiti za razvoj jedrskega orožja. Vendar pa neodvisni strokovnjaki trdijo, da so Američani v želji po jedrski varnosti zanemarili južno-korejske interese. »Seul in VVashington morata še naprej tesno sodelovati, če želita uresničiti pogodbo. Erozija sodelovanja bi imela nepredvidene posledice,« je dejal neki analitik. NOVICE Ruska vojska zasedla čečenski Šatoj MOSKVA - Ruske enote so včeraj zasedle še eno večje oporišče čečenskih upornikov, gorsko vas Satoj in tako po šestih mesecih vojne prevzele nadzor nad zadnjo pomembno čečensko utrdbo na jugu te kavkaške republike, je sporočila ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Po mnenju ruskega vojaškega poveljstva v Čečeniji, ki je napad na Satoj pripravljalo več tednov, je prepričano, da je vojska sprevzemom nadzora nad osrednjim, gorskim delom južne Čečenije prekinila pomembno povezavo med uporniki na vzhodnem in zahodnem delu republike, (dpa) Vrh frakcije CDU/CSU o zunanji in obrambni politiki EU BERLIN - Vrh frakcije CDU/CSU nemškega bunde-staga se je v skupnem dokumentu sporazumel o nadaljnji zunanji in varnostni politiki Evropske unije. Po večurnih posvetovanjih, katerim je delno prisostoval tudi kancler Helmut Kohl, se je poslovodni upravni odbor frakcije v ponedeljek zvečer v Berlinu sporazumel o uradnem dokumentu, ki narekuje izboljšanje postopka odločanja, zagotavljanje denarne podpore in osnovanje skupne evropske obrambne politike. To naj bi bili pogoji, ki jih namerava CDU/CSU predlagati na revizijski konferenci maastrichtskih pogodb, ki je predvidena za leto 1996, je v ponedeljek zvečer izjavil predstavnik frakcije VValter Bajohr. V dokumentu tudi piše, da nihče ne bo prisiljen sodelovati v vojaških akcijah unije in da države, ki pri nujnih vojaških ukrepih ne bodo sodelovale, prav tako ne bodo smele ovirati drugih, vendar naj bi frakcija o tem še odločala. Naslednje srečanje je bilo napovedano za torek, na njem pa naj bi razpravljali o evropskem pravu in notranji politiki, (dpa) Kitajska poostrila nadzor na meji PEKING - Kitajska je včeraj napovedala ostrejši nadzor na meji, da bi se tako spopadla z vse večjim nezakonitim priseljevanjem, zlasti na jugu države. Meje Kitajske vsako leto nezakonito prestopi več kot 20 tisoč tujcev, med njimi večina iz Vite-nama, Laosa in Kambodže, je izjavil predstavnik ministrstva za javno varnost Zhu Jianmin. Manjše število nezakonitih priseljencev prihaja tudi iz Afrike in Rusije. Ministrstvo za javno varnost skupaj s štirimi drugimi ministrstvi pripravlja tudi nova določila o zaposlovanju tujcev, saj na Kitajskem protizakonito dela tudi veliko tujih študentov. Ker postaja boj za delovna mesta na trgu vse hujši, je Kitajska trdno odločena, da bo rešila problem tistih, ki delajo na črno. Večina priseljencev, ki jih mamijo obljube hitrega razcveta kitajskega gospodarstva, išče boljše možnosti za delo in življenje, nekateri pa se ukvarjajo tudi z zločinskimi dejavnostmi: s trgovino z mamili, prostitucijo in tihotapstvom, je dejal Jianmin. Veliko žensk indokitajskega porekla prihaja v južne province, da bi tam našle moža. Po podatkih ministrstva je lani policija v provinci Junan in avtonomni regiji Guangxi priprla 12 tisoč nezakonitih priseljencev. (AFP) IZRAEL / BENJAMIN NETANJAHU, KANDIDAT ZA NOVEGA PREMIERA Netanjahujev odločni ne sirskim zahtevam Vodja stranke Likud se bo pogovarjal samo s tistimi Palestinci, ki se res zavzemajo za sožitje z Židi JERUZALEM - Mož, ki utegne postati novi predsednik izraelske vlade, je včeraj sirskim voditeljem, Id želijo umik židovskih enot z Golana, in Palestincem, ki upajo na razširitev samouprave, poslal enostavno sporočilo: »Nikakor ne.« Voditelj opozicijske stranke likud Benjamin Netanjahu je svoje mnenje še pojasnil: »Ce od mene zahtevate, da se odrečem Golanu, Id Izraelu zagotavlja varnost in ima četrtino njegove vode, potem je to pogodba, ki je ne bom podpisal.« V tem trenutku vse ankete kažejo, da bo Netanjahu na izraelskih volitvah prihodnje leto z veliko prednostjo porazil Rabina. Po njegovem mnenju Izrael lahko še naprej živi v stanju brez vojne in brez miru -»skoraj popolnem nevojnem stanju« - s Sirijo in z orožjem nadzomje Palestince na Zahodnem bregu. Sicer ni zagrozil z vnovično zasedbo palestin- skih območij Gaze in Jeriha, vendar je dal jasno vedeti, da bo Arafat nadzoroval le dva navidezna otočka brez izraelske podpore. Na vprašanja, ali bi Arafata povabil v Jeruzalem, se z njim rokoval in vzdrževal politične odnose, je odgovoril z: »Ne, ne, ne.« Palestinski voditelj naj ne bi bil iskren pri sklenitvi mirovnega sporazuma, ki ga želi izkoristiti za uničenje Izraela. Netanjahu je izjavil, da se bo njegova vlada pogajala le s tistimi Palestinci, ki se v resnici zavzemajo za sožitje z njegovo državo. To bi lahko bili tisti z Zahodnega brega, ki trdijo, da so državljani Jordanije. Državljanstvo bi jim sicer vrnili, vendar bi morali živeti pod nadzorom izraelskih varnostnih sil. Asadu je sporočil, da ne bo imel nobene druge možnosti, kot da se sprijazni z nadaljnjo židovsko zasedbo Golana. »Sirija si vojne ne more privoščiti. Nima niti zaščite velesil niti splošne podpore v arabskem svetu, ki bi ji omogočila odprtje širše fronte.« Netanjahu se je pazljivo izognil omenjanju VVashingtona, ki bo najverjetneje pritisnil na novega premiera, naj nadaljuje, kjer je ostal Rabin. Ameriški državni sekretar Christopher je med bližnjevz-hodno turnejo poudaril zlasti pomembnost sklenitve miru s Sirijo in razširitve samouprave Palestincev pred izraelskimi volitvami. Jeflrey Keller / Reuter r-imroiTi-i Le Pen proti socialistom PARIZ (AFP, tele-foto: AP) - Predsednik Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen je včeraj pozval volilce svoje skrajno desničarske stranke, naj v drugem krogu lokalnih volitev v Clermont-F errandu glasujejo za nekdanjega predsednika Valeryja Giscarda d‘Estainga zoper njegovega protikandidata, dosedanjega socialističnega Zupana. »Dovoljujem si objavo spiska socialističnih Zupanov, da bodo lahko volilci Narodne fronte tam, kjer nimamo svojega kandidata, s svojimi glasovi socialistom odločno povedali, kar jim gre,« je še poudaril Le Pen za radio France-Inter. Tako namerava predsednik Nacionalne fronte odgovoriti na potezo Socialistične stranke, ki je sklenila, da bo umaknila svoje kandidate povsod tam, kjer levica nima možnosti za zmago, in kjer obstaja velika verjetnost, da bodo izvoljeni kandidati Le Penove Nacionalne fronte. Mavrični bojevnik spet pluje v Pacifik AUCKLAND - Včeraj se je v aucklandskem pristanišču zbralo več kot petsto ljudi, ki so pospremili izplutje ladje gibanja Greenpeace Rainbovv VVarrior (Mavrični bojevnik). Posadka je odplula proti južnemu Pacifiku, kjer bo skušala preprečiti nove francoske jedrske poskuse v tamkajšnjih vodah. Pred skoraj desetimi leti so francoski tajni agenti razstreliti prednico ladje Rainbow Warrior, ki se je pripravljala na podobno nalogo. Novi francoski predsednik Jacques Chirac je nedavno izjavil, da se bo vlada o novih poskusih odločila po priporočilu strokovnjakov; njegov predhodnik Francois Mitterand je namreč leta 1992 zamrznil vse jedrske poskuse. »Ce jih bodo Francozi obnoviti, bodo ljudje, ki živijo na tihomorskih otokih, tudi v prihodnje težko preprečiti vse nadaljnje poskuse,« je izjavila predsednica opozicijske Delavske stranke Helen Clark. Francoski obrambni minister Charles Millon je prejšnji teden izjavil, da se vojaški strokovnjaki zavzemajo za nadaljevanje jedrskih poskusov zato, ker želijo dokazati, da je Francija še vedno pomembna jedrska sila. • Deborah Telford / Reuter PORTUGALSKA / PREISKAVA O SMRTI PREMIERA FRANCISCA SA CARNEjRA Letalska nesreča kot zločinsko dejanje Parlamentarna komisija je ugotovitve preiskave o atentatu predla vrhovnemu tožilstvu LIZBONA - Parlamentarna komisija, ki naj bi ugotovila vzroke letalske nesreče, v kateri je 4. decembra 1980 preminil premier Francisco Sa Cameiro, je znova odprla enega najbolj spornih dosjejev portugalskega političnega življenja in ugotovila, da je šlo za »zločinsko dejanje«. Dvomotorna cessna se je kmalu po vzletu z lizbonskega letališča zrušila na Camara-te, severno četrt portugalske prestolnice. Nesreča, do katere je prišlo štiri dni pred portugalskimi predsedniškimi volitvami, je terjala sedem življenj. Poleg dveh članov posadke so odkriti zoglenela trupla Sa Cameira, njegove danske spremljevalke Snu Abe-cassis, obrambnega ministra Adelina Amara da Coste in njegove soproge ter šefa pre-mierovega kabineta Patricia Gouveia. Sa Carnerio je bil namenjen v Porto na severa države, kjer naj bi na enem od zadnjih predvolilnih shodov podprl predsedniškega kandidata Antonia Soaresa Cameira, ki se je v predvolilnem boju spopadel s takratnim predsednikom in predsedniškim kandidatom, generalom Anto-niem Ramalhom Eanesom. Prva preiskava, ki jo je opravila splošna uprava civilnega letalstva, je ugotovila, da je šlo za nesrečo. To razlago so takrat zagovarjali tudi poglavitni predstavniki desnosredinske vladne koalicije Demokratične zveze (AD), katere voditelj je bil Sa Carneiro. Kljub temu je ves čas obstajal sum, da je šlo za atentat. To različico so zagovarjali v različnih političnih krogih na Portugalskem, nesreča pa naj bi bila posledica najrazličnejših zarot. Po mnenju nekaterih naj bi bil Sa Cameiro žrtev tistih, ki so se bali, da bo premier v Portu razkril njihovo vpletenost v »kompromis«, ki naj bi ga general Ramalha Ea-nesa, pozneje izvoljen že v prvem krogu, sklenil s portugalsko Komunistično partijo. Nekateri drugi so zatrjevali, da je bil prava tarča napada general Soares Carneiro, ki je dan pred tem letel z isto cessno, v kateri pa je podtaknjeno razstrelivo eksplodiralo šele naslednji dan. Po tretji razlagi naj bi bil prava žrtev atentata Uzbona obrambni minister Amaro da Costa, ki naj bi imel pri sebi tudi dosje z dokazi o vpletenosti visokih častnikov portugalske vojske v nezakonito trgovino z orožjem. Ugotovitve omenjene parlamentarne preiskovalne komisije o letalski nesreči v četrti Camarate, peti zapored v petnajstih letih, ki so jih objavili prejšnji teden, izhajaj0 predvsem iz ugotovitev britanskih izvedencev za eksplozive in ameriških konstrukt0 rjev letal Cessna, ki so prip0 tovati na Portugalsko. Po nj1 hovem mnenju je do nesreče letala nekdanjega premi013 prišlo »zaradi eksploziva.s katerim naj bi fizično odstra niti potnike v letalu«, kaI predstavlja »zločinsko deja nje«. Navedli so tudi mnenj0 britanskih izvedencev, po ka terem kovinski drobci, kis0 jih našli v nogah pilota 003 sne, lahko izvirajo samo iz ek' OI1C, lOllTvU IžiVU.Ujvj ,i splozivne priprave, ki j° 0 nameščena pod njegov s°d • Prav to so ugotovili tudi pr° stavniki letalske tovarne, so v neodvisnem poroči omeniti sledove »eksplozivi*. substance« v strmoglavi)0 cessni. Parlamentarna komi® ja, ki ni omenjala imen ®° ^ bitnih osumljencev, se J odločila, da bo svoje u8°tlLu tve posredovala lizbonskem sodišču in državnemu toži cu, ki naj bi obnovila ProC pred 4. decembrom, kajti P ^ tem datumu to ne bo ve^ goče. NunoSepulveda/iv EVROPSKI PARLAMENT G7 / SRCANJE VODITELJEV SEDMIH NABOGATEJŠ1H DR2AV SVETA V HALIFAXU Z enotno valuto do novih delovnih mest Klub bogatih o (ne)reševanju svetovnih finančnih kriz in Bosni Trgovinski spor med Japonsko in ZDA bi utegnil »zastrupiti« potek srečanja STRASBOURG (dpa) -jSa evropskem vrhu, ki 0 26. in 27. junija v Can-•jesu, naj bi določili izho-ai®Ca za rešitev vojne v nekdanji Jugoslaviji in se" Zavzeli za odpiranje no-v k delovnih mest. . Ti dve prednostni točki )e v torek pred Evropskim filamentom v Strasbour-8u navedel francoski mi-jjaster za evropske zadeve "bchel Barnier, sedanji Predsednik ministrskega svTta Evropske unije. Po-Uc aril je, da bi morali do-SeCi ravnotežje med podporo EU vzhodni Evropi ln sredozemskim drža-vam. V prihodnjem letu ki za pomoč namenili ’ 2 milijarde ekujev, od l®8a sedemsto milijonov ekujev za vzhodnoevropske, preostanek pa za sre-ozernske države. Predsednik komisije lacques Santer je voditelje držav članic pozval, naj v Cannesu »evropski združeni tvorbi vdihnejo novo sapo« in tako »naredijo korak naprej«. Kot pomembni temi Evropskega sveta navedel tudi boj proti nezaposlenosti in pravočasno uvedbo enotne evropske valute. V resoluciji so poslanci zapisali, da je zadnji rok za uvedbo 'enotne valute leto 2002. Petnajst držav članic Evropske unije bi se moralo bolj prizadevati za upoštevanje konvergen-Cnih meril in tako omogočiti prehod k enotni valuti. Ta naj bi bila po Sante-rjevem mnenju največji dosežek Evropske unije, s katerim bo mogoče zagotoviti zaposlovanje v Evropi. Obnovljena rast gospodarstva bo v letih 1995 in 1996 v Evropi omogočila tri milijone delovnih mest. RUANDA^ BJG^UNC^ Zair prosi ZN za dodatno pomoč Nicholas Doughtv / Reuter ŽENEVA - Zairski premier Kengo Wa Dondo se je včeraj v Ženevi sesel z visoko komisarko Združenih narodov za človekove pravice Sadako Ogato in svet Pozval, naj pomaga pri reševanju begunske krize v njegovi državi. Več kot milijon beguncev iz Ruande v strahu pred vrnitvijo v domovino Se naprej živi v Prenapolnjenih taboriščih v vzhodnem Zairu. Njihovo etnično skupino - večinske Hutuje - doma krivijo 23 večino pobojev v lanskem krvavem plemenskem spopadu. »Zaire je opustoSen, preplavljen... Dosegli smo to-^o prenasičenosh,« je Wa Dondo povedal novina-rjem. »Do danes je mednarodna skupnost pomagala 16 oeguncem, država gostiteljica pa ni dobila nobene Pomoči.« V nedavnih spopadih med hutujskimi begunci in oomacini v vzhodnozairski provinci Severni Kivu je lzgubilo življenje najmanj 85 oseb. Vlada trdi, da je sPopad umirila, potem ko je prejšnji teden na to ob-jrročje poslala svoje enote. Wa Dondo je mednaro-mro skupnost opozoril na posledice, ki bodo nastale Zaradi pomanjkanja tuje pomoči. »Prestopih bomo prag strpnosti, naraslo bo sovraštvo do tujcev, javno ®nenje pa bo zahtevalo izgon beguncev.« Obtožil je mdi ruandsko vlado, ki po njegovem mnenju ne naredi ničesar za vrnitev beguncev, in zavrnil očitke, ,se hutujske milice v Zairu usposabljajo za nove ^ke spopade. »V begunskih taboriščih ni vojakih dejavnosh,« je dejal Wa Dondo in pozval pose-,no komisijo ZN, naj preveri resničnost njegovih tr-mtev. Kljub pritiskom pa je zagotovil, da bo njegova mda izpolnjevala vse mednarodne obveznosh in Zvrnila zahteve zairskega parlamenta, ki je izglaso-al izgon beguncev - tudi če bo zato padla ah izgubi-a zaupanje vohlcev. To pa bi pomenilo velike težave za človekolju-n° operacijo ZN in Se bolj zapletlo razmere v Zai-^ “Padec vlade ima lahko nepredvidljive posledi-Ce,<< je dejal Wa Dondo, ki pa ni želel dati izjave o 'muu za krizo krm predvsem desetlet]a korupcij L1 zlorabe oblasti predsednika Mobutuja Sese Se Ka-' Zaire je zdaj uradno v prehodnem obdobju Pf^mnentamo demokracijo, čeprav bo Mobut omžal oblast na nekaterih pomembnih področjih Delno vračanje beguncev v Ruando se je ustavil P° aprilskem pokolu v begunskem taborišču Kihe g.u v južni Ruandi. Tam so enote Tutsijev - man r^ke skupnosh, ki je zmagala v lanski državljan vojni - pobile več tisoč Hutujev. »Od pokola behu meje ni prestopila živa duša,« je dejal W °ndo. »Bojim se, da bodo begunci pri nas ostal 10 dolgo, kar zagotovo ne bo spodbudilo miroljv nega sožitja med njimi in domačini.« HALLEAX - Voditelji sedmih najbogatejsih držav na svetu se bodo jutri sestali na vrhunskem srečanju, na katerem bodo razpravljali o neuspešnih poskusih, da bi obvladali tokove svetovnega gospodarstva, razčlenili pa bodo tudi dogodke po koncu hladne vojne. Posledica krize mehiškega pesa, ki je na začetku leta skoraj spravila na kolena svetovni denarni sistem, bo zagotovo osrednja tema pogovorov državnikov, ki se bodo sešli v tem slikovitem kanadskem pristanišču. Med političnimi temami bodo največ pozornosti namenili vojni v Bosni. Oba problema sta namreč dokazala, da je klub bogatih, ki ga sestavljajo ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Italija in Kanada, sposoben le delno reševati svetovne probleme. Preden bodo predstavniki sedmih najbogatejših držav sedli za mizo, se bosta skušali pogo-diti Japonska in ZDA, kaj-ti njun spor zaradi trgovine z avtomobili bi lahko »zastrupil« potek vrhunskega srečanja. Ameriški predsednik Bill Clinton in japonski premier Tomiči Murajama se bosta sešla jutri, vendar njuni pogovori ne bo imeli pogajalskega značaja - tako vsaj zatrjujejo uradni predstavniki. Na lanskem vrhunskem srečanju v Neaplju so voditelji kluba G 7 napovedali, da bodo na sestanku v Halifaxu največ pozornosti namenili posodobljenju sistema finančnih institucij, ki so bile po drugi svetovni vojni ustanovljene zato, da bi nadzirale svetovno gospodarstvo. Po devalvaciji mehiškega pesa se je namreč pokazalo, da svetovni finančni varuh, Mednarodni denarni sklad, ni bil sposoben rešiti nastalega položaja, zato so morale z visoko varščino posredovah ZDA. »Nihče ni zadovoljen z načinom, kako so se lotili mehiške krize,« je izjavil James Taylor, nekdanji visoki uslužbenec kanadskega zunanjega ministrstva. Prav zaradi mehiške krize se nekateri voditelji držav zavzemajo za ustanovitev novega »finančnega mehanizma za nujne primere«, ki naj bi v kriznih položajih nudil hitrejšo in večjo finančno pomoč. Ta novi finančni mehanizem je opisan v osnutku poteka vrhunskega srečanja, ki je prišel na uho predstavnikom sedme sile. Nemčija je v ponedeljek nasprotovala ustanovitvi takšnega sklada, ker meni, da bi morala državna vodstva sama -skrbeti za boljše finančno stanje v svojih državah. »Potreben je boljši nadzor, ne pa nove ustanove,« je v Bonnu izjavil predstavnik nemške vlade. Voditelji svetovnih gospodarskih velesil se sicer.zavedajo uspeha pri razvoju domačega gospodarstva, čeprav je neki kanadski uradni predstavnik napovedal, da bodo razpravljali tudi o peša-nju ameriškega gospodarstva in njegovih morebitnih posledicah za svetovne razmere. Najbolj »svež« član društva G 7, novi francoski predsednik Jacques Chirac, ki je na majskih volitvah zmagal tudi z obljubami o znižanju dvoStevilčne stopnje brezposelnosti, se bo na srečanju zavzel za odpiranje novih delovnih mest. Pomembno vlogo naj bi odi- - V'™ -"7 Za varnost voditeljev G7 v Halifaxu bo skrbela tudi kanadska obalna straža (Telefoto: AP) gral tudi v političnem delu pogovorov, kjer bodo največ pozornosti namenili vojni na Balkanu, o kateri naj bi tekla beseda med petkovo večerjo in sobotnim dopoldanskim sestankom. Delovanje Združenih narodov ote- žujejo bosanski Srbi, ki so za talce zajeli pripadnike mirovnih sil. V ponedeljek je Francija zahtevala, naj do konca tedna izppstijo vse talce, o čemer naj bi na francoski predlog izmenjali mnenja tudi udeleženci srečanja v Halifaxu. Političnega dela srečanja G 7 se bo udeležil tudi ruski predsednik Boris Jelcin in pričakovati je, da bo zaradi vojne v Čečeniji deležen ostrih besed. Greg McCune/Reuter OZADJE Po dvajsetih letih obstoja se je skupina G7 začela ukvarjali tudi s političnimi vprašanji HALIFAK (dpa) - Pobudo o gospodarskem vrhu vodilnih industrijskih držav je dal nekdanji fiancoski predsednik Valery Giscard dEstaing. Novembra leta 1975 se je šest voditeljev držav in premierov najprej zbralo z namenom, da bi razpravljali o mednarodni gospodarski politiki. Takrat so bile na dnevnem redu le ekonomske teme, medtem ko se danes posvetujejo tudi o splošnih političnih dogodkih. Predstavniki Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Japonske, Kanade in Združenih držav Amerike razpravljajo o temah, kot so nezaposlenost, varnost jedr- skih elektrarn in mednarodni boj proti terorizmu. Voditelji držav in premieri se od leta 1977 zbirajo na vsakoletnih srečanjih, kot predstavnik preostalih držav Evropske unije pa se konferenc udeležuje tudi predsednik bruseljske komisije EU. Ta pomembni dogodek se od tega leta na kratko imenuje G7. Leta 1991 se je londonske konference kot gost »velike sedmerice« udeležil tudi zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Leto pozneje je ruski predsednik Boris Jelcin na srečanju prvič zaprosil za podporo svoji pohtiki reform. Zdaj si prizadeva za novo kratico - G8. __________ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / VZROKI ZA PORAZE LEVICE___________ Osmrtnica za poldrugo stoletje staro demokratsko stranko Volilci so naveličani njihovih akcij za uveljavitev prvič manjšin in žensk, pa tudi stranka sama se je razdelila na dva tabora NEVV YORK - Tudi politične stranke umirajo. Vsesplošno mednarodno iskanje smisla v zadnjih letih je na politično smetišče izrinilo nekoč tako ugledne stranke, kot so bili italijanski krščanski demokrati, kanadski konservativci ali sovjetski komunisti. Vse več glasov pa se sprašuje, ali nekje za vogalom Matilda ne čaka tudi ameriških demokratov. Za osmrtnice stranki, ki je rodila politične velikane Andrevva Jacksona, Franklina Roosevelta in Johna Kennedyja, so krive novembrske parlamentarne volitve, na katerih so volilci upokojili enega demokratskega politika za drugim. Toda razlogi za strah pred izginotjem poldrugo stoletje stare stranke, enega od temeljev tako zelo uspešnega ameriškega političnega sistema, so globlji. Volitve pridejo in gredo. Stranka v demokratični državi, ki je desetletja vladala v zveznem parlamentu in lokalnih upravah, se mora po železnih zakonih statistike prej ah slej prikloniti opoziciji. Ameriški demokrati hi- tro izgubljajo tudi svojo volilno bazo. Kot kaže, so dokončno izgubih jug države, ki je bil zaradi dediščine ameriške državljanske vojne med severom in jugom ter republikanskega zagovarjanja lastnikov sužnjev v večini tega stoletja demokratska trdnjava. Zdaj pa je tudi jug vse bolj na republikanski strani. Beli volilci so namreč naveličani akcij za uveljavitev manjšin in žensk, nad stranko pa so razočarani tudi tradicionalni zagovorniki liberalizma -temnopolti Američani, ženske, homoseksualci in druge manjšine. S predsednikom Clintonom se je namreč v stranki dvignila na površje struja, ki zagovarja manj države varuške in več gospodarskega tekmovanja. Demokrati so se zato razcepili na tako imenovane liberalce, kar v ZDA pomeni nekaj socialistom podobnega, in zmerneže, ki bi jih lahko pri nas poimenovali z liberalci. Bolj leva od obeh velikih ameriških strank ima tudi smolo, da sedanji demokratski predsednik države ne zna oblikovati politike svoje stranke in spodbuditi razprave o pomembnih vprašanjih. Clinton je kot nekakšen tragikomični politični Kristus razpet med svoje politične instinkte, ki mu govorijo o nujnosti pristopa laisez-faire in vsesplošne izobrazbe za visoko tehnologijo prihodnosti, ter med aktivistično, prodrža-vno tradicijo svoje stranke. Ta je v zadnjih desetletjih uspešno povzdignila temnopolte, manjšine, ženske in homoseksualce, a ne navdušuje večinskega srednjega razreda. V boju teh političnih idej se je Clintonu posrečilo izbrati najslabše. Prejšnjega demokratskega kongresa, ki so ga volilci kruto porazili na zadnjih vohtvah, se mu ni posrečilo pridobiti niti za svoje socialdemokratske projekte (reforma zdravstvenega zavarovanja) niti za sodobno odpiranje trgov (območje svobodne trgovine z Mehiko in Kanado). Poraženi predsednik je zatem polje novih idej prepustil republikanski stranki. Vse, kar je ta trenutek zanimivega v političnem in socialnem življenju ZDA, prihaja iz republikanskih glav. Lahko se strinjate ali pa ne s projekti uravnoteženja državne zaščite, zmanjšanja davkov, večje vloge religije in morale v javnem življenju, dvorjenja bogatim in podobnega, kar si je zamislil in tudi uspešno uresničuje republikanski voditelj Newt Gingrich. Toda v razpravi o koristnosti ali škodljivosti teh projektov demokrati sodelujejo samo z obtoževanjem, vsebinske razprave pa se odvijajo med republikanci. »Zredili smo se in polenih,« je posledice skoraj neomejene Štiridesetletne vladavine v ameriškem parlamentu ocenil demokratski senator iz Teksasa. Morda ameriški demokrati ne bodo izginili. Morda so samo dobili, kar so nujno potrebovali - posten poraz, ki najbolje prečisti ljudi in ideje. Predsednik Clinton ima še kakšno leto dni časa, da prerodi sebe in svojo stranko, tako kot je nekaj podobnega po porazu republikancev na predsedniških vohtvah 1992 naredil sedanji predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich. Barbara Kramžar BOSNA IN HERCEGOVINA Muslimani se pripravljajo na ofenzivo SARAJEVO - Predstavniki ZN so včeraj sevemo-za-hodno od Sarajeva, na območju med Visokim in Brezo, opazili zbiranje veC deset tisoč vojakov vladnih sil, ki naj bi se po mnenju opazovalcev pripravljali na ofenzivo, katere cilj je prebiti 36-mesečno srbsko obleganje bosanske prestolnice. »Po zbranih podatkih je na tem območju že kakih 20 do 30 tisoC vojakov,« je izjavil neki predstavnik ZN, ki je želel ostati neimenovan. Poudaril je, da gre za največje koncentriranje sil v bosanski vojni. »Jasno je, da namerava vojska napasti Sarajevo, zato so v pripravljenosti tudi bosanski Srbi. Razmere se lahko zelo hitro zaostrijo,« je poudaril predstavnik ZN. Vladne sile, ki so od Sarajeva oddaljene kakih 20 kilomterov, bi lahko prodirale proti bo- 117,000... ...prebivalcev muslimanskih enklav Goražde, Srebrenica in Žepa ne more spremljati programa sarajevske televizije. Dnevnik Oslobodje-nje je pred nedavnim povzel izjavo bosanskega ministra za komunikacije Ibrahima Koluderja, po kateri bo Bosna in Hercegovina do konca leta dobila satelitsko televizijo. Sredstva zanjo bodo poleg bosanske vlade prispevali »prijatelji države«, na prvem mestu Nemčija, pa tudi različni meceni. Tako naj bi bil program sarajevske televizije viden na vsem bosanskem ozemlju in tudi v Evropi. Odgovorni zaradi varnosti niso želeli povedati imena satelita, ki bo pre-našal program bosanske televizije. Koluder je še dejal, da namerava od leta 1997 naprej Bosna in Hercegovina uporabljati neko satelitsko postajo s šestnajstimi kanali na Madžarskem, ki jo je tam postavila izraelska družba Aircraft Industry. (AFP) sanski prestolnici po avtocesti, vendar morajo prebiti srbski obroC. So številčno močnejše od srbskih, vendar precej slabše oborožene. (Bosanski predsednik Alija Izetbegovid je zahteval ukinitev embarga na uvoz orožja najpozneje do 25. novembra letos). Viri ZN poročajo, da se lahko spopadi okoli mesta med sprtima stranema vnamejo vsak trenutek; ne gre za vprašanje dnevov, tednov ali celo mesecev. »V okolici Visokega in Breze smo opažih premike vojske, zaprte so vse šole, postavljenih je tudi veC poljskih bolnišnic,« poročajo opazovalci ZN. Predstavniki vladnih* sil so jim svetovali, naj zapustijo nadzorne točke; ker so modre Čelade na svojih mestih še vedno vztrajale, so jih po izjavi nekega predstavnika ZN pripadniki vladnih sil zaCeh obstreljevati, zato so se s svojih položajev vendarle umaknili. Isti viri poročajo, naj bi pri morebitnem poskusu preboja srbskega obroča okrog Sarajeva sodelovali najmanj štirje korpusi. Obenem naj bi srbske položaje napadle tudi vladne enote iz Sarajeva, srbsko moč pa naj bi slabili tudi z napadi vladnih sil na srbske položaje po vsej Bosni. Ce bodo vladne sile res napadle srbske položaje okrog Sarajeva, se bodo morale boriti proti dvanajst tisoč dobro oboroženim srbskim vojakom. Vojaški strokovnjaki opozarjajo, da bi bila bitka za Sarajevo lahko pogubna za slabo oboroženo, Čeprav številčno močnejšo bosansko vojsko; zahtevala bi tudi veliko življenj in do neke mere odločila o izidu bosanske vojne. Kurt Schork/Reuter H HRVAŠKA h Tudman ostro napadel zamisel o nekakšni novi Jugoslaviji ZAGREB - Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman s svojim državnim vodstvom odločno nasprotuje vsem zamislim o obnovi politične in gospodarske skupnosti držav na območju nekdanje Jugoslavije. To nasprotovanje je poudaril vCeraj v sporočilu s seje svetovalnega telesa, Sveta za obrambo in državno varnost (VONS), ki mu je predsedoval. Sporočilo poudarja, da normalizacija razmer v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije ne sme pomeniti obnavljanja »balkanske«, »jugoslovanske« ali »jadranske« unije ali konfederacije, kot predlagajo nekateri na Hrvaškem in v tujini. Take pobude so dali na primer udeleženci konference z naslovom »Kakšna je gospodarska prihodnost Balkana in evropskega jugovzhoda?«, ki je potekala prejšnji teden v Parizu, pripravil pa jo je Sklad za mir in rešitev krize pod pokroviteljstvom Borisla-va Vukobrata, hrvaškega Srba, ki živi v Franciji kot poslovnež evropskega slovesa. Ostra hrvaška obsodba zagovarjanja nekakšne unije ah konfederacije priCa tudi o tem, kako zelo hrvaškega predsednika Tudmana skrbijo tovrstne pobude,- O njih je namreč spregovoril tudi na nedavni slovesni seji sabora ob dnevu državnosh, kjer jih je označil kot »globoko zakoreninjeni prorihrvaški pristop k reševanju krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije«. Vsi h predlogi po Tudmanovem mnenju izhajajo iz stališča, da bi bilo mogoče reših bosansko krizo in obranih celovitost BiH le pod pogojem, da bi ustvarili nekakšno novo jugoslovansko ah balkansko konfederacijo. Tem pobudam in predlogom so naklonjene tudi zapletene okoliščine na tem ozemlju, kjer se besedah hrvaškega predsednika prepletajo narodnostne, verske in civilizacijske različnosti, ki jih je mogoče razbrah v zahtevah po demilitarizaciji, čezmejnemu povezovanju Istre in različnih predlogih, kako naj bi znova priključili zasedena hrvaška ozemlja Upanje, da zagovorniki zamisli o nekakšni uniji ah konfederaciji vendarle ne bodo dobih večje podpore mednarodne skupnosh, dajejo tudi njena uradna stališča, »da kaže rešitev krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije poiskah na temelju medsebojnega priznanja obstoječih, za življenje sposobnih in za mednarodni red stabilnih držav«. Gordana Gojak Srebrenica dobila pomoč SARAJEVO (Reuter, tele-foto: AP) - Bosanski Srbi so včeraj le nekaj kilometrov pred Sarajevom ustavih dva konvoja s približno tristo tonami hrane. Zagrozili so, da bosta lahko konvoja pot nadaljevala le, če bodo dobih polovico človekoljubne pomoči. S tem so UNHCR postavili nove pogoje. »Doslej smo bosanskim Srbom na nadzornih točkah puščah 30 odstotkov pomoči,« je povedal predstavnik UNHCR Mans Nyberg. Kljub temu je enemu od konvojev včeraj uspelo priti v Srebrenico. Del pomoti so dobih pripadniki Unproforja v Žepi, hrano, namenjeno civilnemu prebivalstvu Žepe, pa so si prisvojih Srbi. BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi izpustili še 136 talcev ŽENEVA - Voditelj bosanskih Srbov Radovan Kara-džič je vCeraj dopoldne sporočil, da so izpustih še 136 pripadnikov mirovnih sil, tako da jih na prostost Čaka le še štirinajst. Združeni narodi so z zadovoljstvom sprejeti srbsko potezo, vendar posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši poudarja, da bo pomirjen šele takrat, ko bo »na varnem zadnji talec«. Akaši je pred srečanjem z novim mirovnim posrednikom Carlom Bildfom dejal, da bo osvoboditev talcev »olajšala nadaljevanje operacije ohranjevanja miru«. Dodal je še, da ne ve, kdaj bodo Srbi izpustih zadnje ujetnike, in zanikal, da je izpustitev del tajnega dogovora z bosanskimi Srbi, po katerem so se ZN odpovedali Natovim zračnim napadom. Poudaril pa je, da ZN v Bosni še vedno žehjo dostavljati človekoljubno pomoč, če se bodo s tem strinjale vse sprte strani, »silo pa bodo uporabljali le v samoobrambi«. Na vprašanja, ah lahko Bildtu uspe, kjer je spodletelo Ownu, je odvrnil: »Dobro vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti... Bojim se, da se nobena od sprtih strani ni odrekla vojni rešitvi. Mednarodna skupnost lahko ogromno pripomore k sklenitvi sporazuma, Ce bi si seveda sprte strani mir želele. Ker to ni tako, je naše delo izjemno težko.« Nekdanji švedski premier Bildt je včeraj zasedel mesto glavnega predstavnika Evropske unije na srečanju Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji (IFCY) in tako od lorda Owna prevzel najbolj nehvaležno opravilo v evropski diplomaciji. Sestal se je tudi s kolegom posrednikom Thorvaldom Stolten-bergom, ki predstavlja Združene narode. Ker med modrimi Čeladami v Bosni močno narašča nezadovoljstvo, se je Bildt pognal v letečo diplomacijo, s katero poskuša vrniti pogajanja v pravo smer. Konec tedna je odpotoval v Rusijo, v ponedeljek se je sešel z zunanjimi ministri Evropske unije, v Wa-shington in New York pa bo odpotoval danes. Dipto' mati menijo, da bo prihodnji teden obiskal Zagreb in Sarajevo. »Sprte strani se morajo pogajati, kar pa se že nekaj Časa ne dogaja,« je dejal Bildt pred včerajšnjim srečanjem. »Zato modre čelade ne morejo storiti veliko... V političnem in diplomatskem va-kumu preprosto ni mogoče delovati.« Nicholas Doughtyi Reuter VOHUNSKA LETALA ZA NADZOR SRBOV Združene države načrtujejo uporabo brezpilotnih vohunskih letal, vključno s še nepreizkušenim [edatorjem, ki bodo zmanjšala verjetnost sestrelitve bojnih reaktivcev, hkrati pa omogočala natančen nadzor nad premiki enot bosanskih Srbov. Predatorjeve kamere so sposobne razbrati prometne znake iz razdalje 4,5 kilometra. predator dolžina: najdalši čas poleta: dolet: največja hitrost: 8m 40 ur 560 km 180 km/h Nosi infrardeče in navadne kamere, lahko vidi tudi skozi oblake in meglo. Izdelan je iz nekovinskih snovi in zato skoraj neviden za radar. Vzleta in pristaja s konvencionalnih letalskih stez. Pi ^i tem uporablja sklopljive pristajalne naprave. i Eiffelov stolp Ar ,300m REUTER Lahko ga programirajopred letom, nadzorujejo pa s tal ali prek satelitov. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Predsednik Bill Clinton zamenjal veleposlanika v Bosni in Hercegovini WASHINGTON (AFP) - Sedanjega ameriškega odpravnika poslov v Sarajevu Johna Menziesa, zagovornika neposrednih stikov z bosanskimi Srbi, je ameriški predsednik Bill Clinton v ponedeljek imenoval za veleposlanika ZDA v Bosni in Herce ~vini, kar mora potrditi še ameriški senat. Tako bo Ji n Menzies, šestinštiridesetletni poklicni diplomat, zamenjal Victorja Ja-ckovicha, ki so ga januarja poklicati v VVashington »na posvet«, kot se je glasilo uradno pojasnilo. Čeprav Bela hiša še ni potrdila Jackovichevega imenovanja, naj bi njegov odpoklic v VVashington povzročilo predvsem dejstvo, da se Jackovich ni strinjal z odločitvijo svoje vlade, ki se je hotela neposredno pogajati z bosanskimi Srbi. To stališče je pomenilo zasuk v ameriški politiki, ki je do takrat zavračala misel o neposredni navezavi stikov z bosanskimi Srbi, dokler ti ne bi sprejeti mirovnega načrta skupine za stike. Spremenjeno stališče Washing-tona je bilo dobrodošlo tudi pri glasovanju o eni od resolucij, ki jo je septembra sprejel VS ZN. Jackovich, ki je bil zagovornik odločne drže v odnosih z bosanskimi Srbi, se je zavzemal za njihovo nadaljnjo diplomatsko osamitev, zaostrovanje gospodarskih pritiskov in občasno zatekanje h grožnjam. V Wa-shington so ga odpoklicali 18. januarja: že naslednjega dne je ameriški državni sekretar Warren Christo-pher bosanskemu predsedniku Aliju IzetbegoviCu poslal pismo, s katerim ga je seznanil o najnovejšem stališču Washingtona. Istega dne je Menzies odpoto- val na Pale in začel neinU' doma uveljavljati novo po litiko. Že decembra la111, ko ta pohtika še ni bila m3 dna, je Menzies obiskal Pa' le skupaj s Charlesom Re dmanom, ki je bil takra posebni odposlanec Wa shingtona za mirovna p0-gajanja v Bosni, danes Pa je ameriški veleposlanik 'r Nemčiji. Olj neposrednm stikov z bosanskimi Srbi ) bil predvsem to, da bi I prisilili k sprejemu mk0 vnega načrta skupin6 zž* stike, ki jo sestavljajo N6® Cija, ZDA, Francija, VeW Britanija in Rusija Bosanski Srbi temu načrtu že v ^ kot štiri mesece naspm jejo celo bolj kot na zaCe tku, razmere v Bosni pa ^ se močno poslabšale: 2. ] ^ nija so Srbi sestrelili ana01 ško letalo F-16, še vedn pa imajo v ujetništvu predstavnikov modrih lad in opazovalcev OZN- SLOVENIJA Sreda, 14. junija 1995 Birokratska služba za boj proti birokratizmu Kljub pravnim in političnim zadržkom za ustanovitev takšne službe so na Voxu doslej prejeli že 2600 pritožb ^LJUBLJANA - Pred približno letom dni je bila javno-pv Podstavljena pobuda predsednika vlade dr. Janeza Titovska za ustanovitev posebne službe, ki naj bi v nje-l y,em kabinetu skrbela za hitrejši odziv na Številne po-ae ki pripombe občanov, predvsem glede prepoCa-nega dela državne uprave. Od tedaj služba Vox, ki, gle-formalno, ni bila ustanovljena kot »prava« vladna uzba temveč kot metoda dela iz pristojnosti predse-a vlade, skuSa skrbeti za učinkovitejše reševanje te-onsldh in pisnih pritožb občanov. Teh se je do danes a,)ralo že več kot 2600. Vladni svetovalec Ale "davasic, ki od vsega zč a vodi delo malošte 1 ne Voxove ekipe, por arla> da je bil osnovni n; . v ruzavi Pravi, predvsem pa o< Prav F . , --^viun uraoniKov. i ’ da so bili pri tem usp IU’ saj so si po zaCetrr težavah s posameznimi ministrstvi (zaradi skokovitega povečanja vlog se jim je povečal obseg dela pri pripravi odgovorov) uspeli zagotoviti boljše sodelovanje. Čeprav je bilo sprva pravno, še bolj pa politično vprašljivo že samo formiranje tovrstne službe, Ceš da zanjo ni prave zakonske in »moralne« osnove, so v dobrem letu dni v svojo računalniško bazo vnesli že približno 2000 zadev. Le nekaj manj so jih v tem času tudi posredovali v obravnavo ustreznim upravnim organom, ki so nanje pisno odgovorili v vec kot dveh tretjinah primerov. In kakšen je bil na delo službe odziv ljudi? Meni, da popolnoma v skladu s tem, kar je bilo pričakovati - različen. Od tega, da so nekateri hoteti svoj gnev do državne birokracije »naložiti« kar službi, do tega, da so se hoditi osebno zahvaljevati za njeno posredovanje. Poudarja tudi, da Vox, za katerega danes opravljajo posle le štirje državni uslužbenci, davkoplače- valce stane zelo malo, saj mu lastnih sredstev tako-rekoc niso namenjati. MalavašiCeve ocene kažejo najmanj to, da občani še vedno potrebujejo vse mogoče poti in načine za komuniciranje z državno upravo. Sprva se jih je na Vox obračalo tudi do šestdeset na dan, medtem ko se jih danes le še kakih pet do deset. Najverjetneje so na lastni koži spoznali, da posredovanje službe ne more imeti značaja tako j-šnjosti in dokončnosti. Upoštevati gre tudi dejstvo, da se za uveljavljanje svojih državljanskih pravic zdaj že lahko obračajo tudi na varuha človekovih pravic. In tudi to, da so po ustanovitvi novih občin državne pristojnosti prav tako porazdeljene drugače. Ministrstva zdaj neposredno nadzorujejo delo upravnih enot v nekdanjih občinah. Se je torej umestno vprašati, ati je Vox res še potreben? Glede na to, da so problemi, s katerimi je imela služba najpogosteje opravka (pridobitve državljanstva, vračilo nacionaliziranega premoženja, pravosodni postopki, ekološka in socialna problematika), v družbenem življenju še danes prevladujoči, bi ga kazalo še nekaj Časa obdržati vsaj kot možnost hitrega registriranja zastojev in blokad v upravnih postopkih. Seveda pa ne bi smelo prihajati do kompetenčnih sporov s podobnimi službami, kot je na primer komisija za peticije državnega zbora, ki ji je Vox doslej že odstopal v obravnavo zadeve, za katere vlada ni izrecno pristojna. S tem namenom so se o razdeli- tvi pristojnosti in medsebojnem sodelovanju dogovarjali tudi na nedavnem sestaku predstavnikov vlade in slovenskim ombud-smanom ter njegovimi sodelavci. Robi Kovšca Foto: J. S./BOBO rt OB DNEVU DRŽAVNOSTI / ZAPLETI Proslava spet povzroča težave Jonša trdi, da vlada prepoveduje praznovanje dneva državnosti LJUBLJANA - Proslavljanje Dneva drža- takšnega dopisovanja Janša sklepa, da slover Vn°sti 26. junija vsako leto znova (tako kot ska vlada »prepoveduje praznovanje dnev pravzaprav vse prireditve in obletnice) ra- državnosti«. Kaže, da ne bo niti osrednje di slovensko politično prizorišče. Spo- zavne prireditve in da bo »čast države spe |rin*mo se, da so pred dvema letoma prav ob reševalo mesto Ljubljana«, pravi Janša. eni datumu nekdanji »osamosvojitveni« mi- V vladi so nam povedali, da te trditve nis nifn vrnili odlikovanja v znameniti plasti- toCne; osrednja državna proslava, ki jo - resd ., vredd. Brez zapletov očitno ne bo minila zelo potihem - organizira ministrstvo za ku Q letošnja obletnica. Janez Janša je že pred turo, bo 25. junija v Cankarjevem domu. Ve Qnevi na redni tiskovni koneferenci stranke bila za to prireditev, ki bo v bistvu kultum ^■vil vladi javno vprašanje, ali sploh na- akademija, so menda že na poti. Slavnosti gc 'JtuJe kakšno državno prireditev in ob tem vomik bo predvidoma predsednik držav Rudaril, da so se odbori za praznovanje 50- Milan Kučan. eouce zmage nad fašizmom ustanavljali ce- Poklicali smo tudi Tomaža Vetriha, gene teto prej. ralnega sekretarja ministrstva za zunanje ze . včerajšnji tiskovni konferenci SDSS pa deve, ki je podpisal zgoraj omenjene dopise Janša novinarjem razdelil kopije dopisov Povedal je, da sta s sponzorskimi sredstvi dv ^nanjega ministrstva slovenskim diplomat- vrsti težav. Prvič, predstavništva bi bila v pre Ko konzularnim predstavništvom v tujini. V cej neenakem položaju. Tista v Rusiji al Prvem, Id nosi datum 3. maj, gerenalni sekre- Nemčiji, kjer je veliko slovenskih podjetij, t ministrstva obvešča, da »zaradi izredno na primer z lahkoto zbrala denar, druga pa finančne situacije, v kateri se nahaja velikimi težavami ali sploh ne. In drugič mtos ne bomo prirejali sprejema ob sponozriranje bi povzročilo spore in rivalstvi j-mevu državnosti. Na ta način bo MZZ pri- med podjetji, ki bi tekmovala v takšnem »po marnjo preko 40 milijonov tolarjev.« O tem slovanju« z državo. Skratka, sponozoriranji J bi predstavništva opozorila države gosti- bi bilo upravičeno, Ce bi bilo ministrstvo ne Jtee. 2e naslednji dan je iz ministrstva po- kakšen »diplomatski siti pool«, vendar MZi val nov dopis, v katerem je zapisano, naj paC ni komercialna ustanova, pravi Vetrih |ie predstavništev kar sami ocenijo, ali je Drugi način - da bi namreč sprejeme financi P oh prhnemo o odpovedi praznovanja ob- rali iz proračuna - pa je enostavno predrag "pati države gostiteljice. Diplomati in kon- stroški bi namreč znašali kar odstotek vsel oh so očitno sklenili za »finančna sredstva« predvidenih operativnih stroškov ministr Poskrbeti kar sami s sponzorji, kajti 18. maja stva. Ne gre, skratka, za nikakršno prepove« v katerem praznovanja, ampak zgolj za varčevanje n: ZUNANJI MINISTER O SPORAZUMU O PRIDRUŽENEM ČLANSTVU Tudi parafiranje je pomemben dogodek Thaler: Približevanje Evropi ne sme poslabšati splošne pravne varnosti Slovenije LJUBLJANA - Slovenija bo najverjetneje v petek parafirala sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo, kar je nedvomno pomemben dogodek, je ocenil zunanji minister Zoran Thaler na včerajšnji tiskovni konferenci. Lahko bi se zgodilo tudi vec, vendar se moramo odvaditi usodnih pričakovanj od enega do drugega datuma, je poudaril Thaler. Parafiranje sporazuma je po njegovem mnenju etapni dosežek na poti h končnemu cilju Slovenije, glede sodelovanja na vrhunskem sestanku EU v Cannesu pa je Thaler dejal, da si bo Slovenija pri Franciji, ki kot predsedujoča gosti srečanje, prizadevala, da bi si vendarle izposlovala vabilo in s tem sodelovanje v skupini najresnejših kandidatk za polnopravno vključitev v EU. O podpisu evropskega sporazuma s Slovenijo se bo odločalo jeseni, do takrat pa bo čas za oceno novega položaja in iskanje možnih rešitev. Thaler je kot rezervno možnost reševanja odnosov z Italijo hipotetično menil tudi mednarodno arbitražo. Glede odnosov z Italijo je dejal, da je primerna osnova za morebitni začetek postopka za sklenitev sporazuma dogovor o prihodnosti medsebojnih odnosov, o političnem in gospodarskem sodelovanju, ki bi ustrezalo evropskim standardom. Ce bomo reševali probleme iz preteklosti, bomo to storili tako, da to ne bo ogrožalo Ze dosežene ravni pravnih odnosov med državama in če se bo sporazum ukvarjal s humanitarnimi vidiki teh vprašanj, bo to urejeno na recipročni način, je dejal Thaler. Pri vprašanju manjšin, ki nikakor ni humanitarno vprašanje, mora sporazum upoštevati načelo enakopravnosti: Ce se govori o eni, se mora na enak način upoštevati tudi drugo manjšino. Ne drži, da se pogovarjamo le o nepremičninah, po-govorjamo se o vseh teh rečeh, vendar stvari še niso zrele do te mere, da bi zaceli s postopkom za dvostranski sporazum, je dejal zunanji minister Thaler. Pogovori med pooblaščencema zunanih ministrov se bo vsekakor nadaljeval. Po Thalerjevih besedah približevanje Evropi ne sme poslabšati splošne pravne varnosti Slovenije. Zunanji minister je še napovedal, da bo vlada najverjetneje konec tega tedna poslala v državni zbor strategijo zunanje politike. Boštjan Lajovic MEŠANA KROVNA KOMISIJA RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN VLADE Cerkev: Vlada si je privzela popoln nadzor nad komisijo V podkomisijah bodo nadaljevali z delom do 15. julija, do konca septembra bodo pripravljena tudi gradiva, ki jih bo obravnavala vlada LJUBLJANA - Mešana Jcrovna komisija Rimskokatoliške cerlcve in Vlade Republike Slovenije, ki se je po skoraj letu dni včeraj sestala za zaprtimi vrati, po besedah njene predsednice pravosodne ministrice Mete Zupančič ni razpravljala o vsebinskih vprašanjih, paC pa so se dogovarjali o nadalnjih metodah dela komisije. Tako naj bi v podkomisijah z delom nadaljevali do 15. julija, do konca septembra pa naj bi pripravili gradiva, ki jih bo obravnavala vlada. Kot je znano je vlada pred nekaj dnevi odgovorila na maja lani posredovane predloge cerkvenega dela krovne komisije o popolni ureditvi odnosov med katoliško cerkvijo in Republiko Slovenijo. Vlada meni, da je veliko teh predlogov tako v ustavi kot v zakonodaji že urejeno. Vlada je nekatere druge predloge razvrstila v skupino tistih, ki jih je v delu podkomisij nemogoče rešiti, saj se nanašajo na temeljna izhodišča in vsebinsko zasnovo zakonodaje in presegajo razumevanje 7. člena ustave (ta govori o ločitvi cerkve od države), je pa o njih mogoCe razpravljati v okviru zakonodajnih možnosti. V tretjo skupino pa spadajo predlogi, ki po vladinem mnenju pomenijo odmik od temeljnih izhodišč ustave in zato niso sprejemljivi. Zakaj je vlada potrebovala toliko Časa, da se je opredelila do cerkvenih predlogov, je Zupančičeva pojasnila s tem, da ne gre za enostavno rešljiva vprašanja, ter da so se zato vladni elani komisije, odkar je decembra prevzela njeno predsedovanje večkrat sestali. Predstavniki cerkvenega dela komisije pa so po krovni seji na svoji tiskovni konferenci vladi očitali, da si je privzela popoln nadzor nad krovno komisijo, ki je bila ustanovljena kot paritetna komisija dveh enakovrednih sogovornikov. Vladi zamerijo, da je brez njih pripravila Pregled položaja Rimskokatoliške cerkve pri nas, ki je podlaga za zgoraj omenjena stališče in sklepe, ki so vladin odgovor na predloge cerkve. Menijo namreč, da je položaj katoliške cerkve orisan bolj pozitivno, kot pa je v resnici. Opozarjajo tudi, da je Meta Župančičeva le sopredsednica krovne komisije. Začudenje so izrazili tudi nad tem, da vlada še ni pričela postopka za pričetek pogajanj z Apostolskim sedežem. Opozarjajo namreč, da je slovenska katoliška cerkev le del Rimskokatoliške cerkve in je v zadnji instanci za dogovore pristojen Apostolski sedež. Menijo tudi, da ker gre za celovito ureditev odnosov med Cerkvijo in državo, tudi vse dosedanje rešitve treba sistematizirati v enotnih sporazumih. Glede vladine razdelitve cerkvenih predlogov na tri dele (na tiste, ki so rešeni, tiste o katerih se da pogovarjati in tiste o katerih se ne da pogovarjati) pa menijo, da za cerkveno stran predstavljajo vsiljeno rešitev. Menijo namreč, da bi morali obe stani najprej povedati svoje, in šele nato pričeti z usklajevanjem, ki naj prinese optimalne rešitve za obe strani. Mateja Bertoncelj RAI 1 RETE 4 Aktualna oddaja Uho- gg mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik in gospodarstvo Nan.: Očetov pes EETil Dnevnik Film: Addio, Lady (kom., ZDA ’56), 11.00 dnevnik Variete: Tutti a tavola - vsi k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in goospodarst- Kviz: Sala giochi TV film: Quei trentasei gradini (dram,, It. ’84, i. F. Amendola, 5. del) Mladinski variete Solleti- co, risanke, nan. Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport TV film: Una donna in trappola (dram., ’93, i. S. Zimbalist, W. Russ) Dosje: ženske na razpotju S Dnevnik Športna sreda: ženska HBj košarka, Italija-Ceška Dnevnik in vreme | Aktualni tednik o kultu- ri: Primissima Danes v Parlamentu RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč umetnin Nan.: La clinica della Fo-resta nera Odddaja za najmlajSe Quante storie! Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2-33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, družba, vreme Variete: Quanle storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Nan.: Komisar Navarro Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Aktualno: Emozioni TV Aktualno: Mixer Dnevnik, pregled tiska in vreme in Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Avtorska glasba Šport: Golf RAI 3 Jutranji dnevnik, informacije Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoC, Naši otroci Fantastica Eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro Dnevnik, delo, okolje S Znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: I muli del Nepal Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Šport: kolesartsvo, atletika «Donna sprint« Odprta šola, 16.45 Parla-to semplice, 17.45 Kultura Nevvs, 18.00 dok. Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio (vodi Paolo Guzzanti) Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.15 nad. II disprezzo, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale Aktualno: Perdonami, 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Film: Tora! Tora! Tora! (vojni, ZDA ’70, i. M. Balsam, J. Cotten) Film: Verso Sud (dram., It. '92, i. A. Ponzani, vmes dnevnik Pregled tiska Nan.: La donna bionica CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament Maurizio Costanzo Show Nan.: Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Varieteja: Complotto in famiglia,, 15.25Scene da un matrimonio Otroški variete | TG 5 Flash - Kratke vesti i Kviza: OK, il prezzo 6 igiusto!, 19.00 La mota della fortuna ! Dnevnik in vreme I Striscia la notizia |Nan.: Papa prende mo-I glie (i. M. Columbro) IVeCerni dnevnik TG 5 I Variete: Maurizio Costan-Izo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non 6 la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme, 19,50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Nella tana del ser-pente (krim., ZDA ’90, i. J. Travolta, M. Henner) Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Calciomercato Nogomet: Beijing Gouan Club - Milan Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu S TELE 4 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.25 The Rookies MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La grande attrazio-ne (dram., ZDA ’62) The Lion Trophy Show Film: Night Kili (dram.) Variete: Tappeto volante A RAI 3 slovenski program Risanka: Basni Dnevnik fr* SLOVENIJA 1 10.20 10.45 11.35 12.00 12.30 13.00 15.00 16.00 17.00 17.10 Hroščosned, ponovitev 9/21 dela ameriške risane serije Veliki dnevi 20. stoletja, ponovitev 1/3 dela francoske serije Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev Narava in tehnika, 4/6 del angleške plz serije Slovenski magazin Poročila (Ne)znani oder Vojna povratnika, ponovitev 4/6 dela angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Pod klobukom 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 20.25 22.20 22.40 23.05 23.40 RPL - Studio Luvrigana Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Zlati Časi, španski film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova: Princ z Bel Aira, 10/24 del ameriške nanizanke Tatovi Novo življenje, 1/16 del ameriške nadaljevanke Prihrani zadnji ples zame $T SLOVENIJA 2 14.55 15.25 16.25 17.10 17.50 18.45 19.10 20.05 21.40 22.10 03.00 Zgodbe iz školjke Prvi krog, ponovitev kanadsko-francoske nadaljevanke Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev 'Alo, 'alo, 3/6 del angleške nanizanke Inšpektor Morse, 18., zadnji del angleške nanizanke Odkrivanje zemlje, 5/26 del ameriške izobraževalne serije V vrtincu Radenci: Prijateljska košarkarska tekma: Slovenija - Madžarska, prenos Slovenci v zamejstvu Omizje: Koga moti 68. člen? Košarka NBA, prenos 4. tekma finala končnice Houston - Orlando KANALA * I I LuC svetlobe, ponovitev I Rodeo Male živali, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop i VeCni krog, ponovitev Računalniška kronika, ponovitev A-shop Vreme, risanka LuC svetiobe, 447. del Sedem veličastnih Pariš, 7. del am. nanizanke I Vreme : Unpato, aktualni dogodki Dance session To trapasto življenje, ponovitev Epikurejske zgodbe fH Koper 16.00 16.15 16.45 17.45 18.00 18.45 19.00 Euronevvs - tv novice Vsedanes aktualnosti Rhythm & Nevvs, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: TaiChi Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik 19.30 20.30 21.30 22.15 22.30 Euronevvs »Bersaglio«, v studiu Silvano Sau LeteCi zdravniki Vsedanes Angel iz reke, mehiška drama, 1985 Igrajo; Lynn - Holly Johnson, Salvadsor Sanchez in drugi Režija: Sergio Olhovich -Green EMP Avstrija 1 Naš hrupni dom, ponovitev Otroški program, ponovitev Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise Vohunka v čipkastih hlačkah, ponovitev ameriške komedije Otroški program Foofur Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefbc Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Planet Vianer Knight Rider Mešetarji z zemljišči Strašno prijazna družina Naredi sam Naš hrupni dom K novim ciljem Grad ob Vrbskem jezeru Pri Huxtablovih raj: Cas v sliki, kultura K Pogledi od strani ; Dr. Marcus Merthin, uvodni film k nemški seriji, 1994 Mesto zločina Cas v sliki Mrtvi angeli ne lažejo, ameriški triler, 1988 Rezija: Lloyd Fonvielle Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji MUF Avstrija 2 M Skoda za očeta, m Reportaža, ponovitev mi Vreme 12.10 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 20.45 21.45 22.45 23.15 Križarji, ponovitev Cas v sliki Po medvedovih sledeh, ponovitev Pravica do ljubezni Moč strasti Umor, je napisala Težave v raju Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki Šport Avstrija H. Pogledi od strani Cas v sliki 2 Sledovi nasilja Faust III 00.00 00.45 R.E.M., portret Videonoc A Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.00. 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvesti-la;12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tednal; 17.35IObvestila; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti: 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba: 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Oživljene opere; 20.00 Radioteka: 21.30 J.S.Bach: Kantata št. 147; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glla-sbena odd.; 19.30 Večerni program Modrega V. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna: 15.00 Back to the future; 16,00 Modri val: 18.00 Mix magazine; \18.45 Nattivitd;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15. 9.15, 10.15- 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop-’ 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira In obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 24.00 New Age. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri: 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11 -20 Vsakdanje skrbi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica diskoteke Gaulolses Blon-des; 19.30-24.00 Kulturni program Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi: 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 8.00 RoboKaki; 11.00 121 ■ Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi: 15.00 OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Rock lndok& Koncertne napovedi: 19.00 TB: Fugazi; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues-Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (pon. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce G- Rojc, podaja S-Boninsegna); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Koroška poje- 13.20 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika- 14.10 Krajevne stvarnosti Na goriškem valu; 15,0 Potpuri; 15.30 Mladi val: 17.00 Kulturna kronika- 17.10 Ml in glasba: 3. Osterc, ob 100-letnici rojstva; 18.00 Nad.: Rosa L' kronika o neki revolucionarki (r. J. Babič, 8.); 13-Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. idio Opčin® 15.30,17.30 Poroči-00 Matineja; w ^ a po željah; 20-30 ia VZPI-ANPI: 21- Radio Koroška 18.00-18.30 V trenutku, ko pišemo, nismo še do programov Radia K. T' NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 14. junija 1995 21 gledališča ENIJA LUTKE'95 do 17. junija 2 SIMPOZIJ O MARIONETI (CD); 10-30; ZARiKA IN SONCICA v izvedbi LGL * 30: LUTKE NA OBISKU (LGL); uri: KAM PA KAM KOZLE (Gledališče ZO- 5 uri: PETROUCHKA, Belgija (Kulturnica); T«'uri: CESARJEVA NOVA OBLAČILA v izve-J°že Pengov (LGL, Veliki oder); H' uri: OTROŠKI ZIV ŽIV (Pred LGL); 7- uri: ZLOBNA ROZA, ZDA (LGL, tunel); CKm uri: PETRIČA KEREMPUH I SPAMETNI Komv'i *Zve^‘ Zagrebškega kazalista lutaka (CD, oh l uri: PINOCCmO, Grčija (Glej); ^gistKtej PULC!NELLA DI MARE’ Miia (atrij * 17.30: PETROUCHKA, Belgija (Kulturnica); * f' a™ ZGODBE IN PRAVLJICE, Rusija (MGL); SJ8' uri: SAINT GEORGE AND THE DRAGOM, ^ffarska (Čevljarski most); ^JMAUD DANSAR, Švedska (Sentjakob- 1 M. uri: THE EV1L FLOWER, ZDA (LGL, tunel); ® uri: KRATKI LUTKOVNI FILM, Poljska (Ki- nni1- uri: PETRIČA KEREMPUH I SPAMETNI rwr “f1- rijimun. ivLiuLivirun i drAivmiiNi \ izvedbi Zagrebškega kazalista lutaka (CD, nK n0nVe 0173 dvorana); P°dstreh^j-^OKTOR v izvedbi LGL (LGL ^ruLFEUER, WASSR, ERDE, LUFT, Nemčije KRIŽANKE V torek, 20. junija, ob 21. uri: SE NISMO ZE NEKJE VIDEU? . Večer z Rade Serbedzijo nIegovima gostoma Juretom Ivanušičem in o Danilom Serbedzijo. ;k5,uiej0 Se: Radko Polic, Mia Žnidarič, a°inskovar, Miha Jazbišek, Saša Olenjuk, Sarajevska naveza. Punistava bo se: 16. junija v Izoli, 17. junija v Celju -—_____in 22. junija v Maribora. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 14., in v Četrtek, 15. junija, ob 21. uri: ANDREJ ROZA ROZMAN v gledališki detektivki RU-PERTMAROVT. V petek, 16. junija, ob 21. uri: ZIJAH SOKOLOVIC -GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. V soboto, 17. junija, ZIJAH SOKOLOVIC - CABARES, CABAREI. SMG, tel: 061/125 3312 V soboto, 17. junija, ob 21. uri: A. Strindberg GOSPODIČNA JULIJA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 14. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJURLJAM, za izven in konto. Razprodano! Predstava bo še v petek, 16. junija, ob 20. uri, za abonma red V in izven. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 14. junija, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za dijaški 9 veCemi in izven. Zadnjikrat v sezoni! V Četrtek, 15. junija, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma četrtek in izven. Predstava bo še v soboto, 17. junija, ob 19.30, za izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V četrtek, 15. junija, ob 20. uri: R Cooriey - ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto. MARIBOR DRAMA, tel: 062/221-206 V petek, 16. junija, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO,. za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 V petek, 16. junija, Stara dvorana ob 19.30: G. Rossini -SEVILJSKI BRIVEC. V soboto, 17. junija, ob 19.30: G. Verdi - TRUBADUR, za red sobota 2 in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V Četrtek, 15. junija, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, za abonma Četrtek in izven. V tržaškem muzeju Revoltella je na ogled velika razstava novejših del JAMESA R OSENQ Ul S TA (foto KROMA), enega najpomembnejših predstavnikov sodobne likovne umetnosti v ZDA. SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V četrtek, 15., in v petek, 16. junija, ob 19.30: KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma I in K SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 14. junija, Velika dvorana ob 19.30: KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA IN SOUSTOVAG. FRANČIŠKANSKA CERKEV Danes, 14. junija, ob 19.45: koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ GOTEBORGA. n—t——| DRUGA GODBA do 17. junija danes. 14. iuniia. STELLA RAMBI-SAI CHIVVESHE- zimbabvejska ba-dicionalna marid-zambire Križanke, ob 21. uri. NOVA GORICA MARCUS BAR FESTIVAL GLASBE'95 ’ V Četrtek, 15. junija, ob 22. uri: ISTRSKI MUZIKANTJE in STELLA RAMBISAL CHIVVESHE. V petek. 16. junija, ob 22. uri: koncert SOUL FTNGERS in OCHO RIOS. V soboto, 17. junija, ob 22. uri: koncert GLAUCO VENIER TRIO in BOŠKO PETROVIČ & BP CLUB ALL STARS. NO BORDER JAM FESTIVAL v petek, 16. junija, ob 16. uri grajsko dvorišče ORMOŽ RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK I FURLANIJA-JULIJSKA krajina gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich ^anes, 14, t. m., ob 20.30 (red E) opera C °nizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisi p Stoore). onovitve: jutri, 15.6., ob 20.30 (red F), v sc 18r’ ob 17• uri (red S), v nedelje ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., o ^30 (red H). p 6dProdaja vstopnic in rezervacije so v tek 1 “tagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 Gledališče Miela Danes, 14. t. m., ob 21. uri koncert newyorške skupine The Klezmatics, ki izvaja judovsko glasbo. V ponedeljek, 19. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Compagnia delVAlbero z delom Carla Emilia Gadda »La cognizione del dolore«; Režija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gigi Angelillo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. julija do 13. avgusta bo na ednarodni festival operete 1995. Po|di*0rii Muzeja Revoltella 20 koncerti: v ponedeljek, 19. va kairski recital Roustema Se P ' prodaja vstopnic pri blagajni dvo Covlch: 9-12, 16-19 GORICA Kulturni dom Jutri, 15. t. m., od 16.30 do 19.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. Simpozij se bo nadaljeval še v petek, 16. t. m., od 9. do 16. ure ter v soboto, 17. t. m., od 14.30 do 18.00. V petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s show«. Prireditelj Kulturni dom. [KOROŠKA dn1?8^3 ba*a (Sejmišče): a ' Julija 1995 je na sporedu muzikal rs«. Urnik: vsak dan (razen pone- deljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. Razne prireditve [SLOVENIJA (VRJEV DOM . junija, ob 20. uri: večanost 10. obletnici V sredo, 21. junija, ob 10, uri: strokovno srebanje I VIDMARJEV DAN •j*“* ob 110. obletnici rojstva akademika Milana Vidmarja. HOTEL UNION, Miklošičeva 1 V četrtek, 15. junija, Modra dvorana ob 10. uri: INTERNET - NOVI JAVNI MEDIJ? CEUE POKRAJINSKI MUZEJ Danes, 14. junija, ob 18. uri: predavanje IVANA STOPARJA - SLOVENSKE VEDUTE 19. STOLETJA. MARIBOR V četrtek, 15. junija, ob 19. uri: Mali oder - KABINET PROF. SEDMAKA, gosta sta BORUT in INKO HANŽIČ. Zadnjic v sezom! PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 16. junija, Portoroška cerkev ob 20.30: koncert DEKUSKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Goteborea (Švedska). V soboto, 17. junija, Tartinijev trg ob 19. uri: KVINTET LE VIRTUOSE VENEZIANE v tipičnih beneških kostumih. IjURLANiJA ŠKOFJA LOKA Danes, 14. junija, Galerija Loškega gradu ob 19. uri: predstavitev knjige LOKA Franceta Pokoma in Doneske številka 3 ter zadnjo, 41. številko Loških razgledov. -JULIJSKA KRAJINA ob 18. uri predstavitev kritične Hjj 1°®rafije Roberta Dapita »Beneška Slove-Jezik in kultura - Rezija ter Nadiža«. Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) Danes, 14. t. m. bo na sporedu film »Nevidno odporništvo« Giuliane Muscio v okviru serije videofilmov Odporništvo v videofilmih. UUBUANA Marjetica Potre: Zvočna fasada Cankarjeva 11 do 16. junija, ob vsaki polni uri »Zid«, ki je že leta navzoč v kiparskih projektih Marjetice Potre, je tokrat postal zvočna kulisa. Zid je ločnica med osno\mmi dihotomijami kot so mnajlnotri, zasebno/javno, polno/prazno. Tokrat projekt podaja te dihotomije skozi opombo zvoka. Na Jasadi stavbe bosta pritrjena zvočnika. Vsako polno uro bosta v prostor ulice predvajala zvoke korakov, pogovora, ptičjega petja, dežja, pumpanja vode, zavijanja vetra... To so zvoki iz notranjosti in zunanjosti hiše, Id so vtisnjeni v njen spomin. PA.RA.S.I.T.E. Muzej sodobnih umetnosti: Kralji ulice, 2. dejanje 27 plakatnih mest po Ljubljani do 25. junija Akcija Kralji ulice izpostavlja obsceno, tisto kar je v strukturi mesta neprestano navzoče, vendar običajno prezrto. Zasnovana je kot neposredna, aktivna komunikacija med mimoidočimi in protagonisti, Iti predstavljajo rob in simptom mesta. Po fazi konceptualne priprave, ja jo sestavljajo razgovori, fotograjiimje, označevanje lokacij, sledi ulično plakatiranje z motivi /ragmen-tov teles izbranih protagonistov. V tretjem dejanju akcije se bodo predstavili protagonisti sami. S podpisom posebne pogodbe bodo za nekaj dni, za nekaj ur, stopili v vlogo živega, aktivnega »monumenta« na ulici. Avtor projekta in direktor P.AJi.A.SJ.TK Muzeja sodobnih umetnosti je Tadej Pogačar. Marko KovaCiC: Stolovid Restavracija Una (Zaloška 31), Gostilna Rogovile (Dunajska 370), KrCma pod gankom (Celovška 43), Gostilna pri Gorjancu (Tržaška 330), Okrepčevalnica KrnnCek (Orlova 1) do 30. junija Stolovid je projekt sestavljen iz petih stolov-skulptur, la stojijo ob mizah v petin, nekdaj furmanskih gostilnah ob petih vpadnicah v Ljubljano. Stoli nadomeščajo običajne gostilniške stole in imajo poleg umetniške tudi uporabno junkci-jo. Igra med tema dvema funkcijama se zgosti na sredini sedala, kjenie vložena optična napra-va-magicna skrinjica, Id v gledanje ponuja tisto, kar je običajnemu pogledu skrito. S tem, ko obiskovalec uporabi stol - se nanj usede, hkrati prekrije skrinjico in prekine umetniški prizor. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Danes, 14. junija, bo ob 18. uri otvoritev razstave grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA Razstava bo na ogled do 31. avgusta. CANKARJEV DOM V Mali galeriji je na ogled fotografska razstava CHRI-STOPHA DONNETA. MESTNA GALERIJA, Mestni hg 5 Razstava nemškega umetnika GOTTHARDA GRAU- BNERJA je na ogled do 29. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Retiospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo na ogled do 26. junija. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava del ZVONKE SIMČIČ in MATEJE SEVER je na ogled do 27. junija. GALERIJA ILIRIJA Razstava fotografekega ciklusa DOTIK SVETLOBE ALME BAJT je na ogled do 27. junija. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik, risb, grafik, scenskih osnutkov AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR, Dunajska 107 Razstava slik FRANCETA SLANE je na ogled do 29. junija. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava ŠTIRI BARVE NEBA je na ogled do 30. junija. GALERIJA KELEIA, Prešernova 17 Razstava XXI. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 14. avgusta. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHA-KA je na ogled do 30. junija. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2 Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija. KRANJ MALA GALERIJA, Glavni trg 4 Razstava MARIA D' ANNE je na ogled do 28. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. jubja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik: od torka do petka 9-13,15-19. Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00). Miramarski park-Konjušnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hali: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Laboratorij P - Park Sv. Ivana Do 17. t. m. bo na ogled razstava P Simončič. Galerija Le Caveau: do 17. t. m. razstavlja Davide Di Donato. GORICA Kulturni dom: do 20 tim., je na ogled fotografska razstava »Benečija v mim in vojni«. ŠPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji L. Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA____________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bemharda Cella HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice PotrC, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Avditorij Muzeja Revoltella V petek, 16. t. m., ob 18. uri »Ura z...« baritonom Francisom Keepingom, ki nastopa v operi »Ljubezenski napoj«. Izvajal bo liederje Liszta, R. Straussa, Schuberta, Hahna ter vrsto italijanskih in irskih opernih arij. Vila Primc na Greti V soboto, 17. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Tržaškega okteta. Večer prireja SKD Barkovlje. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »LuCi in zvokov«. PROSEK Jutri, 15. t. m., bo pred cerkvijo sv. Martina koncert Godbenega društva Prosek. GORICA Kulturni dom V sredo, 21.6., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene Sole E. Komel iz Gorice. L MENJALNIŠKI TEČAJI 13. junij 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 ITD nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni Drodajni A banka Ljubljana 81,50 81,95 11,47 11,66 6,85 7,30 A banka Koper 81,35 81,95 11,38 11,66 6,80 7,27 A banka Nova Gorica 81,40 81,85 11,44 11,65 6,83 7,26 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,25 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,43 81,85 11,32 11,58 6,90 7,06 Come 2 us 81,60 81,85 11,51 11,61 6,90 7,20 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,90 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,76 81,79 11,55 11,57 6,95 7,05 llirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,70 81,73 11,55 11,57 7,02 7,05 Kompas Hertz Celje 81,50 81,90 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,50 81,80 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,50 81,80 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 065/ 71-70/0, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,50 81,80 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 81,50 81,80 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 064/741-5 T9, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,50 81,80 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 065/ 28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,55 81,80 11,50 11,59 6,80 7,05 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,00 11,40 11,75 6,70 7,25 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 81,45 81,90 11,36 11,56 6,91 7,05 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,65 82,00 11,51 11,65 6,85 7,15 Poštna banka Slovenije 79,30 81,70 10,70 11,55 6,27 7,20 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,70 81,74 11,55 11,57 7,01 7,05 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,66 81,80 11,45 11,59 6,85 7,09 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,55 81,90 11,55 11,65 6,90 7,25 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,70 81,85 11,55 11,57 6,85 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 81,95 11,30 11,71 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,50 81,70 11,43 11,54 6,95 7,04 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,55 81,85 11,54 11,65 6,80 7,10 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,60 81,90 11,50 11,65 6,80 7,25 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,70 11,56 11,66 7,00 7,35 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,70 81,90 11,50 11,69 6,84 7,18 SKB d.d.,*** 81,15 81,85 11,35 11,73 6,70 7,05 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,70 81,85 11,57 11,60 7,00 7,20 SZKB d.d. Ljubljana UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,20 82,00 11,40 11,65 6,80 7,30 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,75 81,79 11,55 11,57 7,00 7,04 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d,d, so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/6700' 1 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 13. JUNIJ 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1634,00 1701,00 nemška marka 1170,00 1217,00 francoski frank 331,00 345,00 holandski gulden 1042,00 1084,00 belgijski frank 56,70 59,00 funt šterling 2602,00 2708,00 irski šterling 2654,00 2762,00 danska krona 298,00 310,00 grška drahma 7,20 7,50 kanadski dolar 1181,00 1229,00 japonski jen 19,10 20,20 švicarski frank 1415,00 1472,00 avstrijski šiling 165,70 172,50 nonreška krona 262,00 272,00 švedska krona 225,00 234,00 portugalski escudo 11,10 11,50 španska pezeta 13,40 13,90 avstralski dolar 1170,00 1217,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hn/aška kuna 300,00 320,00 13. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1639,00 1684,00 nemška marka 1178,00 1198,00 francoski frank 333,00 343,00 holandski gulden 1047,00 1065,00 belgijski frank 57,00 58,20 funt šterling 2615,00 2685,00 irski šterling 2672,00 2757,00 danska krona 300,00 308,00 grška drahma 7,20 7,80 kanadski dolar 1187,00 1222,00 švicarski frank 1431,00 1461,00 avstrijski šiling 166,70 170,70 slovenski tolar 13,60 14,40 31. MAJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40 Italija TilaSka kreditna banka 13,50 14,00 14, MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 - francoski frank - 28.0770 nizozemski gulden 89,1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1,5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira - 0.8365 - švedska krona - 19,4450 - X A <\b A/ Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 14.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8137 81.57 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. V Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 J MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 111 z dne 13. 6. 1995-Tečaji veljajo od 14. 6. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 avstr, dolar 040 šiling 056 frank 124 dolar 208 krona 246 marka 250 frank 280 marka 300 grd 372 funt 380 lira 385 hrv. kuna 392 jen 528 gulden 578 krona 620 escudo 752 krona 756 frank 826 funt šterling 840 dolar 955 ECU 995 peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 81,6319 1153,0801 394,5529 82,1023 2074,9765 2641,8671 2303,5653 8108,8613 6,8196 135,0612 7246,2407 1820,8448 77,0342 1566,8752 9837,6706 181,0709 113,3456 149,5964 93,3573 81,8775 1156,5497 395,7401 82,3493 2081,2202 2649,8165 2310,4968 8133,2611 50,2554 185,7230 6,8401 2259,2735 135,4676 7268,0448 1826,3238 77,2660 1571,5900 9867,2724 181,6157 113,6867 150,0465 93,6382 82,1231 1160,0193 396,9273 82,5963 2087,4639 2657,7659 2317,4283 8157,6609 50,4062 186,2802 6,8606 135,8740 7289,8489 1831,8028 77,4978 1576,3048 9896,8742 182,1605 114,0278 150,4966 93,9191 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvažko, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo._ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14.6.1995^ St. dni veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) do zapadlosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ UNI5KI ZAPISI. ZPLAČLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 838,697 802,318 1,641,015^ 113 98.67(02% 94.390 3% 96,5303' 'o 170,000 83,870 80,232 164,10TJ Tečajnica borznega trga st-: to8 Datum: 13. 6. 1995 UttUAVL STOCK UCHANCL PC Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. ■ SIT sc 796 (4.5.93) 11.524 9.6. 11.500 12.400 JRB 1.000 (6.6.94) 13.729 4,29- 13.6. 13.500 14.400 13,8« 13.700 961 3AL 500 (?)(29.8.94) 20,200 ,08- 13.6. 20.100 20.400 20.200 20.200 202 SKBR 458 (16,5.94.) 30.746 13.6. 30.000 31.500 Sl 1 FiWiW irarer SS01 8,0 4.(31.12,94) RS02 9,5 8.(1.10.94) 104,0 ,09 13.6. 103,4 104,0 104,0 104,0 259 itSOS 5,0 3.(30.11.941 84,0 12.6. 83,0 Kil 7,0 4.115.1.95) 91,0 7.6. 87,6 93,0 KUD 8,0 4.(31.12.94) 98,6 9.6. KUD 9,5 8.(1.10.94) 102,0 13.6. 102,0 102,0 102,0 85 SKB1 10,0 4.(1.11.94) 97,3 -12.6. 97,0 97,6 sjeei 2$EB iEdEG 3TBR 11.550 12.6. 11.300 1AD 10.000 (1.6.94.) 115.083 ,55- 13.6. 112.000 118.000 115.500 115.0« 1.381 FMD (8) 14.160 12.6. 13.000 14.500 M 21.500 8.6. 22.000 HMER 15.200 15.5. 13.800 15.300 m 218 (30.3.93.) 9.013 12.6. 8.900 9.100 «8 4.000 (8)(10.6.94.) 4.000 ,03 13.6. 3.800 4,100 4.0« 4.M0 116 im (5) 733,7 12.6, 710,0 740,0 mre BJEO 2SSI 3BB23 KBTP 4000 (23.5.94) 33.676 12.6. 32.000 35.000 ?FNP 30,000 1,70- 13.6. 30.000 31,5« 30.000 30.0« 120 iGSP (6) 655,3 12.6. 7«,0 UBKP 9.096 12.6. up 40.900 31.5. 40,900 41.5« imcsn s 12,0 4.(1,11.94) 98,7 29.5. 96,2 3ZG 11,0 4.11.1.95) 93,0 1,09 13.6. 92,0 98,5 93,0 93,0 666 PCE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 7.6. 99,0 5Lj 12,0 7.(1.1.95) 99,5 12.6. 99,0 PGO 10,0 l.(1.6.94) 98,5 12.6. 08,0 KCSl 10,0 4.11.6.94) 28,1 12.6. 27,0 43,0 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) Tolarski zapisi z nakupnim bom BNB2breznak.bona(l,6.95) (1.6.95) M nat. bona (v SIT) NBSl del nat. bona (v SIT) NBS2 Dvodelni blagajniški zapisi BS 150.000 SFiskupaj maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj devizni del maj 18.214 98,3 4,00- 13.6. 18.000 18.040 19.000 13.6.95 prejšnji d T d% 1.123,00 1.126,43 -3,43 -0,30 17.850 49.014 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, ROSI; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. junija 1995 od 00:00 ure dalje ZA DEVIZE ___] država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor iu deviz oz. i 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ ooseber 1157,5080 2312,4112 8140,0000 6,8457 181,7662 113,7809 ooslih je možno odsl i doaovor. 1160,3520 2318,0928 8160,0000 6,8626 182,2128 114,0605 lopanje glede na banka valuta nakupni ""prodgjhL Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie DEM DEM nožno odstc 81,35 81,27 panje. i II Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 14. junija 1995 od 00.00 do 24. ure - banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025adstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nal< * Banke, Id objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM čeni na podk utah pa je raz Bčaji veljajo zc upin se tečaj kupovati in pogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,35 rgi srednjih teča meije Banke Slov odcup prilivov jdočivspoiazun rodajati tujo val io ai prodaje. 81,60 81,60 81,65 81,60 81,60 ES iopoobjavie- /P ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D.. LJUBLJANA PODRUŽNICA Ml L A Nj, P i a z z a A. D i a z 2 Milan, tel.: 0039 2 864 65300 ta*: 0039 2 864 6543' MILANSKI DEVIZNI TRG___ 13. JUNIJ 1995 v URAH _____ valuta nakupni srednji prodoj^ ameriški dolar 1660,150 — ECU 2191,900 —- nemška marka — 1187,940 — francoski frank — 337,430 funt šterling — 2652,920 holandski gulden — 1061,540 belgijski frank — 57,800 španska pezeta 13,680 danska krona — 303,950 irski funt — 2713,350 grška drahma — 7,342 portugalski escudo — 11,285 kanadski dolar — 1202,830 japonski jen — 19,799 Švicarski frank — 1440,980 avstrijski Šiling — 168,940 norveška krona — 266,710 švedska krona 229,560 finska marka 387,250 avstralski dolar — 1195,640 J ZVEZA BANK CELOVEC 13. JUNIJ 1995 valuta nakupni vSHJNGjH^- prodajn[ ameriški dolar kanadski dolar funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank holandski gulden nemška marka italijanska lira danska krona non/eška krona švedska krona finska marka portugalski escudo španska peseta japonski jen slovenski tolar hrvaška kuna 9,6500 7.0000 15,4500 836.0000 33,6000 197.0000 617.0000 690.2000 0,5800 177.0000 155.0000 133.2000 225,5000 6,6300 7,9800 11,3500 8,60 188.00 10,1500 7,4000 16,2500 868,0000 34,9000 205.0000 641.0000 716,2000 0,6140 185.0000 162.0000 139,8000 235,5000 6,9700 8,4200 11,8500 9,00 215,00 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ZASEDANJE V BUDIMPEŠTI MOK bo v petek določil organizatorja zimskih iger leta 2002 Favorit je ameriški Salt Lake Ci1y fBudimpešta ^TA/MTI) - Štiri dni Prec> glasovanjem Med-arodnega olimpijskega pmiteja o nrirediteliu olimpijskih !g6r leta 2002 je Que-se, enega izmed kan-matov za organizacijo Ser, podprla tudi in-^Jjanska skupnost, ki tori- aaskl organlza" l J1 80 na novinarsko ^nferenco pripeljali P°glavarja plemena uton-Wendat Maxa ^aeOnU Gros-Luisa, ki * °blecen v živopisno arodno nošo izražal ° 1° 75.000 Indijancev Uvedbo olimpijskih . • Taka poteza pa ni lc novega, kajti Salt ^Gi^.kiveijazafe-uta, ima podobno podporo Indijancev zvezne države Utah. MOK bo o prireditelju ZOI leta 2002 odločal v petek. Generalni direktor MOK Frangois Carrard je na novinarski konferenci predstavil tudi 12 držav, ki so se do zdaj prijavile za organizacijo poletnih iger leta 2004. To so: Peking (Kitajska), Bruselj (Belgija), Cape Town (Južna Afrika), Carigrad (Turčija), Rio de Janeiro (Brazilija), Buenos Aires (Argentina), San Juan (Portoriko), Sevilla (Španija), Rim (Italija), Lyon, Lille ali Pariz (Francija), Petrograd (Rusija) ter Stockholm (Švedska), vendar slednji le v primeru propada kandidature Ostersunda za organizacijo zimskih OI 2002. Sicer pa je rok za oddajo prijav 10. januar 1996, po katerem bo MOK do aprila 1997 skrčil seznam na 4 najprimernejše organizatorje, podobno kot sedaj v Budimpešti, kjer je bil seznam devetih, med katerimi je bila tudi kandidatura treh dežel (Avstrija, Slovenija, Italija) podobno okleščen. V Južno Afriko, ki kandidira za OI 2004, je MOK poslal posebno delegacijo, ki bo ocenila delo organizatorjev na svetovnem prvenstvu v rugbyju, ki prav zdaj poteka v tej državi. KOLESARSTVO Eddy Mercx proti nastopu Belgijcev na SP v Kolumbiji BRUSELJ (STA/AP) -Belgijski reprezentančni trener Eddy Merckx, nekdaj dvakratni svetovni kolesarski prvak, svojim kolesarjem predlaga, da se ne udeležijo svetovnega prvenstva v Kolumbiji, saj imajo po njegovem mnenju premalo časa za adaptacijo na nadmorsko višino. Prvenstvo, ki se bo začelo 1. oktobra v Kolumbiji, je bilo že pred tem deležno mnogih kritik. Kolesarji namreč menijo, da bodo imeli premalo časa za prilagoditev na višino 3000 metrov, na kateri bo dirka. »Vse medicinske raziskave kažejo, da potrebuje človek najmanj tri tedne za prilagodi- tev. Ker pa se bo dirka po Španiji, katere se bodo udeležili skoraj vsi profesionalni kolesarji, končala šele 24. septembra, je nemogoče, da bodo tekmovalci optimalno pripravljeni za tako pomemben nastop«, je povedal Merckx. Tudi ostali profesionalni kolesarji so že imeli pomisleke o datumu in kraju prvenstva. Tako je še zelo vprašljiv nastop številke ena svetovnega kolesarstva Švicarja Tonyja Romingerja, pa tudi Spanec Miguel In-durain se še ni odločil, ali bo šel na svetovno prvenstvo ali bo morda raje nastopil v svoji domovini. Nogomet / lestvica fifa Brazilija še naprej vodi, Slovenija nazadovala ^AU^ICH (STA) - Mednarodna nogometna zveza (FI-kate^6 °Bjavila najnovejšo lestvico reprezentanc, na Sl0 1 vedno vodi Brazilija pred Italijo in Španijo, je seri11' izbrana vrsta je nazadovala za eno mesto in (]01 . J 85. reprezentanca na svetu. V prvi deseterici 2V ls|:Venih sprememb ni prišlo. Slovenija je tako kot la 6nna rePublika Jugoslavija, ki je takoj za njo, izgubi-bot; 0,IJlesto in je sedaj za štiri mesta slabše uvrščena j °ila ob koncu leta 1994. (3.) cStVica U3. junij): 1. (1.) Brazilija, 2. (2.) Italija, 3. SVpri ?anba> 4. (4.) Norveška, 5. (5.) Nemčija, 6. (6.) Zgjv. r3, 7. (9.) Mehika, 8. (12.) Bolgarija, 9. (7.) Nizo-(l4 In’ 10' Argentina, 11. (11.) Romunija, 12. Irska anska’ 13' (15-) Rusija, 14. (13.) Švica, 15. (10.) I\|jB ’ 36- (16.) Portugalska, 17. (17.) Francija, 18. (20.) Skour]a’ 19' (18-) Bel8ija. 20. (23.) Egipt, 21. (31.) 24 fpka.’ 22' (21.) Velika Britanija, 23. (19.) Kolumbija, (26 p Tunizija, 25. (30.) Turčija, 26. (22.) Češka, 27. Savdov^Ar2tr (24') Grčija’ 29' (36') Poliska’ 30‘ (28-) r NOGOMET / ZDA IŠČEJO SELEKTORJA Brazilec Parreira glavni kandidat FOKBORO (STA/AP) -Kdo bo novi selektor ameriške nogometne reprezentance, je poglavitno vprašanje, na katerega vodstvo ameriške nogometne zveze išče pravi odgovor. Kot kaže, je trenutno najbližje Brazilec Carlos Alberto Parreira, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu popeljal Brazilijo do vrha. Ameriška nogometna zveza je že naredila prvi korak in poslala svojega predstavnika v Valencijo, kjer je Parreira doslej opravljal trenersko delo pri tamkajšnjem špan- skem prvoligašu. Po dveh dneh intezivnih pogovorov je Parreira pokazal precejšnje zanimanje, da bi z delom nadaljeval v Ameriki. Morebitni končni odgovor bo slednji izrekel že konec tega tedna, ko se bosta obe strani še enkrat sestah. Parreira je ob tej priložnosti dejal, da ga ne zanima denar, ker drugače prav gotovo ne bi razmišljal o Ameriki - nogometno ne preveč razviti državi. Amerika je kot domačin na zadnjem svetovnem prvenstvu dosegla uvrstitev v drugi krog, nato pa jo je izločila prav Brazilija na čelu s selektorjem Parreiro. Takrat je Ameriko vodil Jugoslovan Bora Mili-tunovič, po njegovi odstavitvi pa je reprezentanco prevzel Steve Sampson, ki mu očitajo predvsem premajhno angažiranost. Parreira je v pogovoru z ameriškim predstavnikom Hankom Steinbe-cherjem tudi nakazal nekaj sprememb, ki bi jih vpeljal ob morebitnem sodelovanju. Ena pogla-vitnejših je prav tako pregled nad tem, kako se dela z olimpijsko in mlado reprezentanco. NOGOMET / CELOVCANI NA PRAGU 2. AVSTRIJSKE LIGE SAK potrebuje za napredovanje samo še točko Sl°venski atletski klub pred največjim uspehom v svoji zgodovini - Kolo pred koncem ima dve točki prednosti ' slovenski naivečiČUb (SAK) ie tik pred Zena^ uspehom v 25-letni ovuu kluba. Po nedeljski ki pa je do tega prišla P žrebu med našo ekipo j Zaccarellijem, ki sta bi najboljši drugouvrščen ekipi v štirih skupin® okrožja Trst-Gorica. O ekipi sta namreč imen ^ predtekmovanju po dv zmagi in šest osvojeni posameznih srečanj; Gaja je imela srečo Pr^ žrebu in se je tako^uvr stila med 16 ekip, ^ bodo potegovale zu pokal v deželi. , Prvo tekmo bo gajevke odigrale v ne deljo ob 15. uri igra Pr° . Acli Corno v Cornu Rosazzu. r-i KOŠARKA / PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM V ATENAH h ODBOJKA/VAk Silvio Cosulich novi predsednik Pallacaneslro Trieste TRST - V ponedeljek so imenovali novi upravni svet društva Pallacanestro Trieste, katerega bo odslej kot predsednik vodil Silvio Cosulich, medtem ko bo Ermano Sonego podpredsednik, Mario Gre-govic pa svetovalec. Do petka čas za vložitev prošenj za občinske telovadnice Športna društva na Tržaškem imajo še do petka (16. 6. 1995) čas, da vložijo prošnje za koriščenje občinskih telovadnic v športni sezoni 1995/96. Prošnjam je treba priložiti ustrezno dokumentacijo, izročih pa jih je treba v dveh izvodih na sedežu odbojkarske zveze FTPAV v Ul. Lazzareto Vecchio 20 od 17. do 20. ure oziroma na košarkarski zvezi FIP v Ul. Lazzareto Vecchio 12 v petek od 9.45 do 11.45. Pojasnila v zvezi s potrebno dokumentacijo lahko društva dobijo tudi na sedežu ZSSDI v Trstu. Na »Lunini trofeji« prvi Bezin (Čupa) V noči s sobote na nedeljo JC Cupa priredila večerno regato »Lunina trofeja« za kajutne jadrnice prostega razreda. V rahlem deževnem vremenu se je deset tekmovalcev, predvsem članov Cupe, podalo na regatno polje in sicer na relaciji Sesljan - Tržič - Sesljam Ob rahlem termičnem vetru do 4 m na sekundo je večerno preizkušnjo najbolje izpeljal Bezin (Cest la vie - Cupa), na drugem mestu mu je sledil Gašeno (Best - SNPJ), na hetjo stopničko pa se je povzpel Fattori (Ali Baba - Cupa). Naslednji teden je za kajutne jadrnice na sporedu regata Milje - Portorož - Milje, medtem ko bo Cupa priredila 3. consko regato v razredu laser. (Domeniš) Slovenija upa na uvrstitev med najboljšo osmerico Osrednji športni dogodek od 21. junija do 2. julija na stari celini bo nedvomno 29. evropsko prvenstvo za košarkarje v Grčiji. Med štirinajstimi reprezentancami, ki so si zagotovile nastop na tem prvenstvu, je tudi slovenska reprezentanca, ki bo igrala v skupini B, v kateri so še Hrvaška, Španija, Francija, Rusija, Finska in Turčija, v skupini A pa so: Švedska, Grčija, Italija, Nemčija, Litva, Izrael, in ZR Jugoslavija. Za uvrstitev v drugi krog tekmovanja bodo reprezentance po skupinah igrale po sistemu vsi proti vsem, štiri prvouvrščene pa se bodo uvrstile v nadaljnje tekmovanje. To bo tudi za slovenskoreprezen-tanco glavni cilj, kar zanesljivo ne bo lahko, kajti v skupini B je vrsta kakovostnih reprezentanc. Sklepne priprave slovenske reprezentance potekajo v zdravilišču Radenci, bodo ostali do nedelje, naslednji dan pa bodo odpotovali v Grčijo. V Radencih reprezentanti vadijo dvakrat dnevno in pred začetkom prvenstva bodo skušali odpraviti nekatere pomanjkljivosti v obrambi, ki so prišle do izraza na pripravljalnih tekmah in predvsem na turnirju v Atenah. Danes ob 20. uri bo na sporedu tudi uradno prijateljskjo srečanje z Madžarsko. Slovenija igra prvo tekmo proti Franciji naslednji nasprotniki v predtekmovanju pa bodo: 22. 6. ob 9.30 - Hrvaška, 24. 6. ob 18.00 - Rusija, 26. 6. ob 13.30 - Španija, 27. 6. ob 9.30 -Turčija in naslednji dan ob istem času Finska. In kaj pričakuje selektor Sagadin od EP: »Res je, da nam manjka Dušan Hauptman, ki nam ga ni uspelo prepičati, da bi igral na EP, čeprav bi nam njegove strelske sposobnosti zelo koristile. V obrambi bi nam še kako prav prišel Žarko Dju-rišič, toda kar je, je. V vsakem primeru se bomo skušali dobro pripraviti in dostojno predstavljati našo državo. V naši skupini sta izrazita favorita Hrvaška in Rusija, mi pa bomo skušali presenetiti tako enega kot drugega. Ob tem so najtežji nasprotniki Francozi in Spanci, ne smemo pa podcenjevati niti Turčije in Finske, ki prihajata iz ozadja. Tokrat se je na EP zbrala vsa smetana evropske košarke in je vsaka zmaga velik dosežek. V vsakem primeru pa upam, da imamo kakovost in tudi željo, da se lahko uvrstimo med osem najboljših v Evropi.« V skupini A pa sta po njegovem mnenju favorita ZR Jugoslavija, ki je močna tudi brez Divca, sedaj pa še bolj, in Litva s Sabonisom na čelu. Močni so tudi Grki, ki so domačini, odlično igrajo tudi zadnji evropski prvaki Nemci, pa tudi Italijani niso slabi. Tako meni Zmago Sagadin, ki se bo po EP za štiri leta poslovil od slovenske košarke, kajti preselil se bo v Split, kjer bo treniral najboljši splitski klub. Marchesini odslej trener združene . ekipe v D lig1 chesini na celu :, ki ®a' dbojkai' ogovora ! dneh' je bil* B2 b' ko se endar Zak' opr®' ekip® tagal® obCa- G0' o z zoni. namTzni TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLADINSKE KATEGORIJE V TERNIJU Obvestila Igralke in igralci Krasa osvojili kar štirinajst kolajn V primerjavi z lanskim letom je letošnji obračun Krosovih tekmovalcev še boljši - Letos so v Zgonik prinesli 4 zlate, 3 srebrne in 7 bronastih kolajn Kar 14-krat bo ime namizno-eniškega odseka SK Kras iz Zgonika zapisano v zlato knjigo mladinskega državnega prvenst-Va 1995. Toliko medalj je nam-raC osvojilo 17 krasovcev, ki so 1 skozi vso sezono prizadevali ?a Številnih zahtevnih državnih to deželnih turnirjir za kvali-hkacijo na veliki finale. V posa-toi&ii konkurenci jih je nastopi- 0 15 (pravico do nastopa si je Priborilo 17 krasovcev, vendar )e Andrea Sussan zamenjal na-toizni tenis z drugim športom, jasmin Kralj pa je doma zadrža-a otroška bolezen), v igri dvojic le igralo 21, 5 Krasovih parov, nastopil0 pa je tudi 6 Krasovih akip. V tem delu sta tekmovala e Barbara in Peter Santini. V ., jki dvorani državnega specia-lziranega namiznoteniškega aentra v Temiju se je od 8. do 1- junija zvrstilo za 21 mizami 70 športnikov iz 181 društev, rvež se je pričel že ob 8. uri ^JUtraj in trajal tja do 9. ure in ez v večernih urah. Kako naporno je bilo prvenstvo, priča udi podatek, da so Krasovi ^alci odigrali okoli 230 tekem, Podvrženi psihološkemu stresu to skrajnim fizičnim naporom. štiridnevnem zelo natrpanem Programu je imel Kras le dve be-Usi: v kategoriji dečkov, ki jih etos nima, in ekipno med naraščajniki. Z posamični konkurenci Uajmlajših so Uroš Fabiani, Na-aša Doglia in Sara Sardo dose-8u preboj iz skupine. Boštjan touč je imel v svoji skupini pr-y?8a nosilca Moruzzija iz Lecca, tou je kljub požrtvovalni bor- 1 Preprečil napredovanje. Naša Doglia se je uvrstila med pr- ^to osem. Izgubila je s kasnejšo Podprvakinjo Marghit Rellich Tramin, -17, -16). Z isto gralko se je v osmini finala šrečala Sara Sardo (-8, -14), Uroš abiani pa je bil med 32-tetico. Deklice Martina Mihe, Kristina Stubelj in Daša Bresciani so kot zmagovalke skupin nadaljevale svojo pot takole: Kristina v osmino finala, Daša v četrtino (Zancaner 1:2), Martina Milič pa do polfinala do bronaste medalje (Zancaner -20, 17, -19). Državni naslov je osvojila Romunka, sedaj italijanska državljanka Nicoletta Stefanova. Med narašCajnicami je slavil Kras. Na zmagovalno stopnico je stopila Vanja Milic po nepozabnem finalu z Deboro Balboni. Igralko Verzuola je imela v svoji skupini narašCajnica Nina Milic, ki se ni prebila iz skupine, prav tako Bojan Simoneta, kar pa je uspelo Gorazdu Miliču, ki se je kasneje uvrstil med prvih 32. Po zelo izenačeni borbi z močno branilko, Rusinjo Evgenijo Drigval, Članico prve ekipe veronskega San Marca, ki je osvojila državni naslov med mladinkami, je prvenstvo prineslo bronasto kolajno Katji Milič, ki prvo leto nastopa v tej kategoriji (-18, 19, -18). Krašovec Andrea Radini se ni pebil iz skupine. Ivano Stubelj pa je v osmini finala nadigrala Sufarova. V igri dvojic je Kras osvojil pet kolajn: »srebrna« je bila Krasova dek- Krasove kolajne z državnega prvenstva ZLATO Naraščajnice; Vanja Milic; ekipno naraščajnice: Vanja Milic, Nina Milic; ekipno mladinke: Katja Milic, Ivana Stubelj; eldpno deklice: Daša Bresciani, Martina Milic. SREBRO Ekipno najmlajši: Uroš Fabiani - Boštjan Milič; ekipno najmlajše: Nataša Doglia - Sara Sardo; dvojice deklice: Daša Bresciani - Martina Milic. BRON Deklice posamezno: Martina Mihe; mladinke posamezno: Katja Milic; ekipno deklice: Kristina Stubelj - Barbara Santini; dvojice najmlajše: Nataša Doglia - Sara Sardo; dvojice najmlajši: Uroš Fabiani -Boštjan Mrlič; dvojice naraščajnice: Vanja Milic - Nina Milic; dvojice mladinke: Katja Milič - Ivana Stubelj. liška dvojica Daša Bresciani/Martina Milič, bron . pa so osvojili pari Nataša Do-glia/Sara Sardo (najmlajše), Uroš Fabiani/Boštjan Milič (najmlajši), Vanja Milič/Nina Milic (naraščajnice) in Katja Milic/Ivana Stubelj (mladinke). Pomembni pa so tudi rezultati oz. uvrstitve od 5. do 8. mesta dvojic. Kristina S tubelj/Barbara Santini (deklice) in mešanih parov Martina Milič/Andrea Olivo (San Giovanni PN), Daša Bre-sciani/Dario Mucignat (San Giovanni PN) v kategoriji deCki/deklice, naraščajniške krasove dvojice Vanja Milic/Bojan Simoneta in para Andrea Radini/Katja Milič pri mladincih. Veliko je bilo slavje Krasovih ekip, kjer so tri osvojile naziv ekipnega državnega prvaka: pri mladinkah (Katja Milič, Ivana Stubelj), pri naraščajnicah (Vanja Milic, Nina Milič) in pri deklicah (Daša Bresciani, Martina Milic, obe na slikah zgoraj). V isti kategoriji je bila ekipa Krasa B (Kristina Stubelj, Barbara Santini) tretja, s srebrno medaljo pa se ponašata dve Krasovi ekipi najmlajših dečkov Uroš Fabiani, Boštjan Milic in najmlajših deklic Nataša Doglia, Sara Sardo. K ekipnim zmagam, tekmovalo se je po »Davisovem« sistemu, je veliko pripomogla nezmotljiva igra Krasovih dvojic. V primerjavi z lanskim letom je Kras presegel število osvojenih medalj. K štirim državnim naslovom , trem srebrnim in sedmim bronastim kolajnam moramo dodati še državni naslov Sonje Milič v četrti kategoriji in bron Irene Rustja v isti. Državno prvenstvo pa se nadaljuje z veterani od 16. do 18. v Orvietu in zatem še od 22 do 25. t.m. s prvenstvom prve, druge in tretje kategorije v Cuneu, kjer bo Kras nastopil z desetimi upravičenci. Jasna Jurečič TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. tečaj), od 17. do 28. julija (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tel. 422696. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 26. 6. do 7. 7. za letnike 85 do 88 - celodnevni; od 26. 6. do 7. 7. za letnike 80 do 86 - popoldanski in nadaljevalni tečaj od 10. do 21. 7. Poleg tega so na sporedu tudi težaji JADRANJA NA DESKI: enotedenski tečja (sobota in nedelja izključeni)) od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. Prijave sprejemajo na sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. ure in po telefonu 040/299858." SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. št. 213403. SD JADRAN obvešča, da bo redni občni zbor v nedeljo 18. t.m., v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: poročila, diskusija, volitve novega odbora, razno. Vabljeni. SZ OLVMPIA obvešča, da bo 17. redni občni zbor v petek, 23. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 s sledečim dnevnim redom: poročila, pozdravi, volitve in razno. Vabljeni! ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC prireja 17., 18., 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta po-skrbla ansambla Keydea in Long Slunk. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 18. t. m. na vzpon na Črno prst in Mencingerjeve koče. Za informacije tel. št. 200782 (Francko) in 226283 (Viktor). SD KONTOVEL SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da poteka do 23. t.m. košarkarski tečaj za začetnike in minikošarkarje na odprtem igrišču na Kontovelu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 18. ure za letnika 1988/89/90 in od 18. do 19. ure za letnike 1983/84/85/86/87. MALI NOGOMET 30. REDNI OBČNI ZBOR ŠD VESNA / S ŠPORTNO SEZONO SO ZELO ZADOVOLJNI Od jutri dalje osem ekip na zanimivem himirju v Doberdobu k?86 bo na doberdobskem nogometnem igrišču }gjj Kraško-gostinski turnir. Ekipe, ki bodo štele šest bi rMV na igri8611’ se bodo pomerile v malem nogome-akinv38 k° frajal 25 minut. Letos se je prijavilo osem bast ■ 80 razdeljene v dve skupini. V prvi bodo ijj °Pi|e Osmice Medja vas-Stivan, Uniplan, Poljane Ujgj^blna Peric iz Doberdoba. V B skupini se bodo 'San p86^0! Pomerile Gostilna Devetak Vrh, Emmedue, le se l610 ^ Gostilna Pri Andreju Doberdob. V polfina-liki fi ita uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Ve-Jtoale bo na sporedu 1. julija. Trzin nagra(Te so poskrbeli sponzorji Euro Ceramiche Ir,rn ’ Zadružna Kreditna banka iz Doberdoba, Damar VeCPOrt‘ExPort in Gostilna Pri Rezki. Prva nagrada je Cj;:?rla za ekipo v Gostilni Pri Rezki. Športni manifesta-^ob strani dobro založen kiosk. (MJ) 19 Pc t" ob 18.15: Osmice Medja vas - Uniplan, otjL.1 Marcottini - Gostilna Peric Doberdob; 16. 6. 95 Plan rT Gostilna Devetak Vrh - Emmedue, 19.15: Uni-Peri \P°stilna pri Andreju; 19. 6. 95 ob 18.15: Gostilna r0 'Itioberdob - Gostilna Devetak Vrh, 19.15: San Pie-Anri smice Med. vas; 21. 6. 95 ob 18.15: Gostilna Pri cotti ■ " Gniplan, 19.15: Gostilna Devetak Vrh - Mar- bob^i’ ^3. 6. 95 ob 18.15: Emmedue - Gostilna Peric Qs ’. 9 l5: Uniplan - San Piero; 26. 6. 95 ob 18.15: cottinCe Medja vas - San Piero, 19.15: Emmedue - Mar-95; jj’ 28- 6. 95 ob 18.15: Al - B2, 19.15: Bi - A2; 1. 7. •15: Finale za 3. mesto, 19.15: Finale za 1. mesto. Novo igrišče glavna pridobitev za Križane Pred kratkim je bil v Ljudskem domu v Križu ob zadovoljivi prisotnosti članov in simpatizerjev že 30. redni občni zbor SD Vesna. Predsednik Franc Cattonar (na sliki, Foto Kroma) se je pred svojim poročilom spomnil dveh članov, ki sta v tem letu preminula: Jušto Švab, ki je bil 30 let zvest član kriškega društva, in Martin Košuta, ki je bil dolgoletni čuvaj na kriškem nogometnem igrišču. Obeh so se prisotni spomnili z enominutnim molkom. V svojem poročilu se je predsednik n^to v imenu odbora zahvalil vsem tistim, ki pomagajo duštvu pri organizaciji srečelova (tu se je še posebno spomnil kriških žensk) in društvenih praznikov ter tistih, ki delajo pri vzdrževanju igrišča. »Po dolgih letih trdega dela odbornikov, športnikov in prostovoljcev smo vendarle uspeli dokončati dela za dograditev športnega igrišča in vrniti naši vasi nedeljsko nogometno zabavo,« je še pristavil Cattonar. Predsednik se je nato zahvalil vsem svojim sodelavcem, ki so mu stalno stali ob strani, saj je prav njihova največja zasluga, da je dobil priznanje nogometne zveze za dolgoletno delovanje na športnem podorčju. Potem ko je omenil, da mora sedaj biti glavna skrb odbora gradnja tribun za gledalce, se je zahvalil vsem sponsorjem in tistim, ki so društvu finančno pomagali. Odbor je bil s člansko nogometno ekipo v pravkar končanem prvenstvu zelo zadovoljen, saj so osvojili odlično 4. mesto. Pred prvenstvom so bili mnogi, ki so uvrščali Vesno celo mud kandidate za nazadovanje v nižjo ligo. Igralci pa so dali vse od sebe in predvsem z veliko požrtvovalnostjo dosegli nepričakovano visoko uvrstitev. Čeprav so bili rezultati povprečni, pa je predsednik dejal, da je zadovoljen tudi z mladinsko ekipo, ki so jo po tolikih letih spet sestavili. Za prihodnjo sezono pri Vesni mislijo okrepiti člansko ekipo, za trenerja pa so potrdili Morena Nonisa, ki je v tej sezoni opravil zelo uspešno delo, in spet sestaviti mladinsko ekipo. V sodelovanju z US Santa Croce pa imajo v načrtu uvesti pravo nogometno šolo za najmlajše. Predsednik Cattonar je ob zaključku pozval predvsem mlade, naj pristopijo k društvu in mu tako pomagajo. Člane in simpatizerje duštva pa je zaprosil, da bi se čimvečjem številu odzvali pri organizaciji društvenega praznika, ki bo 1. in 2. julija v Križu. Naj omenimo Se, da je po osmih letih neprecenljivega dela zapustil tjniško mesto Paolo Cattonar, ki pa bo ostal in sodeloval v odboru. Sledile so volitve, na katerih so soglasno potrdili za predsednika Franca Cattonar j a in novi odbor, ki je sedaj naslednji: Silvio Bezin, Alojz (Gigi) Candotti, Paolo Cattonar, Vojko Devetak, Boris Gruden, Davor Košuta, Drago Košuta, Edo Košuta, VValter Purič, Cesare Sulli, Danilo Sulli, D ari o Švab, Fabio Urlini. (bi) ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO 26 Sreda, 14. junija 1995 Z Z Horoskop zapisal B.R, K. OVEN 21.3. - 20.4: S svojim nastopom boste sprožili reakcije, Iti bodo še dolgo odmevale med vašimi sodelavci in znanci ter povzročile marsikatero spremembo. Večina bo pozitivnih. BIK 21.4-20.5.: Nekdo vam bo s svojimi jere-mijadami prišel vrh glave. Ampak nikar ga ne omejujte v izražanju; ko se bo enkrat temeljito iztamal, vam ne bo nikdar vec težil. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Pokazalo se bo, da ste storili prav. Izognili ste se večini dogodkov, ti bi vam preprečili napredovanje. Odslej stokrat premislite, preden se spuščate v kaj novega. tiE RAK 22. 6. - 22. 7.: Spoznali boste, da težavo, pred katero želite pobegniti, nosite v sebi in da jo z odlašanjem le še krepite. Ceses seboj ne morete spopasti sami, poprosite za pomoč. LEV 23. 7. - 23.8^ Za vas se bo začela zanimati oseba, ki vam je že dolgo Časa simpatična, vendar vam doslej še ni prišlo na misel, da bi preverili, ah ste.ji simpatični tudi vi. DEVICA 24 8. - 22.9.: Zaradi ozke usmerjenosti v svoj svet boste deležni nežne kritike. Nihče ne zahteva nemogočega, želijo si le, da bi še kdaj pa kdaj vživeli tudi v njihove trpeče duše. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Marsikoga, ki ste ga doslej prezirali, boste razumeli v vsej njegovi člo-. vesti globini. Pričakujte torej izboljšanje odnosov, tudi s tistimi, ti ste jih že pokopali. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Sprejeli boste dejstvo, da pretirano razširjanje lastne svobode omejuje svobodo drugim. Prava mera je tista, ki vsem dopušča enako stopnjo iluzije o svobodi. STRELEC 23.11.-21.12.: Upočasnili boste tempo napredovanja, nadoknadili zamujeno in si privoščili temeljit počitek Nekdo bo izkoristil vaš zastoj, se vam prilepil ob bok in nadaljeval z vami. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Tako zelo boste zaposleni s svojimi poslovnimi interesi, da boste zlahka prezrli srčni namig, ki bi vam lahko olepšal življenje bolj kot ves denar tega sveta. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Sprememb boste merila in pričakovanja ter z lahkoto poiskali pravo rešitev. Spoznali boste, da je prilagajanje svetu osnovni pogoj za uspešno prilagajanje sveta. RIBI 20.2.-20.3.:Partnerjevo velikodušno gesto boste sprejeli v luči trenutnega počutja, zato jo boste razumeli napačno. Ne dovobte si hladne reakcije, sicer bo prišlo do vroče akcije. KRIŽANKA BORNEO Vodoravno: 1. zvok, šum, 5. davica v grlu, 9. grška Grka (ena od pisav), 10. rimski hišni bogovi, 11. razmik med dvema besedama ali črkama, 13. moški potomec, 14. elektroda, iz katere prihajajo pozitivni naboji, 15. grafična dejavnost, 17. kratica za neznanca, 18. krilo poslopja, 20. žar, 21. nekdanji glavni urednik Slovenca (Andrej), 22. nemški rezbar in slikan (Bernt), 24. začetnici slovenskega književnika Tavčarja, 25. krajša oblika imena Valentin, 26. ime nekdanjega irskega predsednika De Valere, 28. eden od čutov, 31. babica (dve besedi), 33. ime slovenskega slikarja Kralja, 34. ime armenskega skladatelja HaCaturjana, 35. ime slovenskega kiparja Lovka, 36. reka na Poljskem. Navpično; 1. mavec, 2. pisani Čopasti papagaj, 3. napad na politika, 4. star German, 5. glas pri klenkanju, 6. ime slovenskega ministra Bohinca, 7. redaktor, 8. zbadanje, 12. imetje, 16. začetnici predsednika slovenskega državnega sveta Kristana, 18. italijansko ime za Trst, 19. mišica obraCalka, 20. strežnik na letalu, 23. osebni zaimek, 25. dan v tednu, 27. duše umrlih pri starih Rimljanih, 29. ime ameriškega filmskega igralca Sharifa, 30. mesto v dolini reke orontes v Siriji, tudi Hamah, 32. ime kitajskega revolucionarja Ze Donga. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •Bipo ‘>[UH ‘uiBjy ‘auoj, ‘euiem eie)s ‘qoA ‘uomeg ‘ouix ‘XI ‘o^poN ‘fls ‘Pp-H ‘mi ‘jfsp ‘up -one ‘ms ‘^opojsoid ‘prej ‘e}or ‘dni>[ ‘sbj§ :oiiABJopoA A3JJSHH Dajak brez zemlje je človek brez duše Civilizacija ogroža kulturo domačinov Zgubana starka se počasi približa rečnemu bregu in, ne meneč se za hihitajoča se dekleta, ki veselo poskakujejo ob reki, in začne prati umazano perilo, ki ga je v veliki pleteni košari prinesla s seboj. Za Hure Imang, pripadnico plemena Dajaki, ki naseljujejo območje osrednjega Bornea, se življenje v zadnjih nekaj desetletjih ni kaj prida spremenilo. Toda dekleta, ki v skrbno zlikanih uniformah vsako jutro odidejo v Solo na drugem bregu reke Kapvas, so prepričane, da je na pol gola starka Hure prava sramota za okolico. Starejši pripadniki plemena Dajakov po vsem sodeč bojujejo že vnaprej izgubljeno bitko za ohranitev svoje prvobitne kulture, ki se pod navalom indonezijskih lovcev, rudarjev in vladnih uradnikov spreminja v eksotično folkloro. »Mladi ljudje se hočejo šolati in se odseliti v mesto. Mislim, da se ta proces imenuje modernizacija,« pravi Bansa, župan neke vasice v neposredni bližini mesta Putusibav. To je zadnje civilizirano naselje ob cesti, ki vodi na območje, kjer se vzpenjajo gorske verige in bohotijo neprehodni tropski pragozdovi. Borneo, tretji najveCji otok na svetu, je razdeljen med tri države; približno bi četrtine otoka, ki jih Indonezijci imenujejo Kali-mantan, je v sestavi indonezijske države. Sabah in Saravak, ki sta del malezijske federacije, ležita na severu Bornea, majhni, a z nafto bogati sultanat Brunej pa se nahaja na severovzhodu otoka. Dajaki, ki so se stoletja pobijali v krvavih medplemenskih vojnah in sekali glave svojih nasprotnikov, živijo v obsežnih plemenskih naselbinah v osrčju otoka. Toda Časi lovcev na človeške glave in zastrupljenih puščic so že davno mimo, saj so celo Dajaki, ki živijo globoko v bopskem pragozdu, oblečeni v cenena zahodna oblačila. »Precejšnje število jih sicer še vedno ima starodavno orožje, toda indonezijske oblasti so prepovedale njegovo uporabo,« je potožil Dajak Ta-kik, ki s svojo družino živi v neposredni bližini malezijske meje. Stephanus Džuveng, direktor Inšituta za preučevanje Dajakov, meni, da 'skušajo indonezijske oblasti Dajake prisiliti, da bi opustili stare badicije in sprejeli javanski naCin življenja. Manj kot pet odstotkov od 188 milijonov Indonezijcev živi na Borneu, ki je svetovno znan predvsem po rastlinskem in živalskem svetu. »Krčenje bopskega pragozda, onesnaževanje voda in epidemije smrtonosnih bolezni so Ze močno načeli življenjsko okolje Dajakov. Zemlja jim pomeni življenje, njihovo kulturo, torej vec kot zgolj sredstvo za preživetje. Do svoje zemlje imajo ljubeč, mističen odnos! Ce jim vzameš zemljo, jim vzameš tudi smisel življenja. Jradna Džakarta b° rala kmalu spremeniti ros do kalimantanskin jakov, sicer bo njihova rorna kultura v man) ; dvajsetih letih popol' ma izginila,« je z Zalos-m izrazom na obrazu rdil Džuveng. Suvemer province Za-dni Kalimantan je loCno zanikal Džuven-re obtožbe in zatrdil-indonezijskim obla' m še na misel ne pride, bi Dajake silile k opU' + -r> V» •» r/-v Vnltlire- 1 VIčILLd. JU IZJ-UIUA^ - Ijna, saj Dajaki v u s starimi badicija vij o na svoji zernlj1 isetletja si prizadeva la bi karseda učinke sašCitili njihovo kur in ozemlje,« praV1 ■ner. »Včasih smo s® lovimi poglavarji si-rerekali zaradi veti' dajaškega ozemlja-to so bili le maleU' i nesporazumi.« nadski misijonar, ti dem let živi v neti ki vasi, pravi, da 51 starši resnicn0 da bi otro- unezijsMu i srednjih šol. seto stoletje poca -~ J—— -»-N-n/lfliTfl V : ima tudi tenu10 n namreC priha' stavniki razlicuu1 idelovalnih p° za smešno maj ar kupujejo daja^ Ijo. Ko pa DajaK SKANDINAVSKA KRIŽANKA 292 ZENSKA, KI VEDRO GLEDA NASVET MINULI CAS LIKOVNIK, KI UPODABLJA S ČRTAMI IGLA ZA MIKROBIOLOŠKE RAZISKAVE »RDEČI« PLANET LOJZE DOLINAR NAJVECJA ČLOVEŠKA ZLEZA FR. MESTO OB ŽENEVSKEM JEZERU ANGLEŠKI SLIKAR (PAUL) OSEBNI ZAIMEK SIMON JENKO STROKOVNI IZARZ AVTOR: SIMON BIZJAK KELTSKI PRAPREBI- VALEC SK0TSKE IZVRŠEVALEC NEKDANJI CITROENOV AVTO ROČNI VOZIČEK NA DVEH KOLESIH PESNIŠKO IME IRSKE SL PISATELJ MAL TUREK, OSMAN ŠPANSKO MESTO V Kataloniji ELDA VILER ZNAČILNOST STANOVANJA, V KATEREM JE POHIŠTVO PRIJETNO (GLASBENA OZNAKA) TRUD ZA DOSEGO ČESA SPRAVA, POBOTANJE GRŠKI BOG VETROV IZDELOVALEC OSTREŠIJ, OPAŽEV IGLASTO DREVO ČLOVEK, KI REKVIRIRA kradljivec. zmikavt TUL, ETUI IZDAJATEU MENICE MESO Z GLAVE SL. IGRALKA IDA KRAVANJA (RINA) BOJAZEN BREZOBLIČNA SNOV, MASA PREBIVALEC ANAMA GLASBILO S TIPKAMI ZUPAN POD FRANCOZI ZABELA (NAREČNO) GOSPODARICA MORJA V NORD.MIT, SL. LUKA MESTO V J. FRANCIJI OB RONI IGRALKA DAGOVER SOKRAJAN JURE KOŠIR PERZEJEVA MATI ZAMISEL UPANJE IVAN KRILOV DESNI PRITOK VOLGE JUZNOAM. KUKAVICA TURČIJA OTOČJE OB Z. OBALI IRSKE (IZ CRK RANA) - SPANSKI SLIKAR (SALAVD0R) AZIJSKA DRŽAVA (GL MESTO BAGDAD) PERJE PRI REPI NICK NOLTE SLABINA, SLABOTA PODZEMNI HODNIK GLAVNI STEVNIK - VOJAŠKA STOPNJA DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE MLEČNI IZDELEK SODOBNI SL. DRAMATIK IN POLITIK NEZAUPANJE, DVOM MATEJ JOVAN • BENZEN Z DVEMA METILNIMA SKUPINAMA OŽIVLJANJE, OŽIVITEV BRAZILSKO VELEMESTO ALBERTO TOMBA SATIRIK BUCHWALD BRSKANJE ZA CIM NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM NAJVECJI JADRANSKI OTOK Značilnosti moške mode P moški modi bolj poredko pišemo, čeprav je tudi šk V.I}a in lePa- Utrinek nekega razmišljanja po mo-° vidite na sldci, spomnila pa vas bom na še nekaj ti-^ moS^ značilnosti v modi. Moške jakne in srajce so krojene tako, da zelo pou-oW° ramena, Cesto so tod tudi zelo podložene. Na l acttih je pomembna kakovost blaga. To je lahko de- Te cim n hnmhnžnn \mnrinr iV hrnčononn in min- uuiuuuzu. uvrainiK je lanKo iz reorastega i vega žameta ali usnja. Barve so ponavadi zelo umi J ne, sestavljamo modro z rjavo, modro z metino žele • amazano belo z rjavimi in modrimi odtenki ali sve 0 sivo z neštetimi možnimi barvnimi kombinacijami Pogosto na moških oblačilih naletimo na izbrane napise in našitke, velikokorat so v zvezi z proizvajalcem in označujejo tudi cenovni razred. Pogoj za lepo oblačilo je zelo natančna izdelava in lepi okrasni šivi, zaponke, gumbi ali pritiskavci. Za poletje rajši izberite svetle ali živahnejše barvne odtenke, saj vam v njih ne bo tako vroče. Vaša spremljevalka pa si lahko omisli nadvse poudarjeno ženskost, tako, da obuje čevlje z visoko peto, obleče široko rožnato krilo in kratek brezrokavnik, ter nosi spuščene, svobodno vihrajoče lase. Ce bosta na koncu zavila na dolg izlet v naravo, naj natakne oprijete kavbojke, salonarje pa zamenja z udobnimi nizkimi čevlji. Ce moški ne marate sandalov, lahko letos izbirate modele iz blaga, največkrat narejene iz neobarvanega bombaža in lanu. Noga bo skozi grobo tkanino blago dihala, tako bo tudi počutje udobno. Ko kupujete čevlje, pa se spomnite tudi na barve v vaši garderobi! Suzana Belak Pungartnik ODPRAVE NA ARKTIKO Avanturisti hočejo biti vedno prvi Želijo si, da bi se pojavili v knjigi rekordov V teh dneh se bosta s severnega tečaja po štirih mesecih vrnila raziskovalca, Kanadčan Richard VVaber in Rus Mihail Malakov, ki sta se na nevarno pot prva podala na smučeh. Skoraj istočasno bo petčlanska odprava, ki jo vodi ameriški raziskovalec Will Steger, zaključila 2400 kilometrov dolgo potovanje s pasjo vprego prek zamrznjenega Severnega ledenega morja od Rusije do Kanade. Vsako leto se najmanj ducat avanturistov odpravi na potovanje na daljni sever, nekateri le zato, da bi bilo njhovo ime zapisano v knjigi rekordov. Večina se mora zaradi neznosnega mraza in neprijaznega arktičnega okolja sicer vrniti, vendar ledena divjina ostaja tako vabljiva kot v času, ko so se na nevarna potovanja podajali prvi raziskovalci. »Narava je tako divja, da človek sploh ne premišljuje, na katerem koncu Zemlje se je znašel,« je izjavila Barb Horlbeck, direktorica Mednarodnega arktičnega projekta, organizatorja Stegerjevega potovanja. »Ljudje so že stoletja zasvojeni z mislijo o potovanju na konec sveta. Privlačijo jih neobičajne življenjske razmere, oddaljenost, odločeni so premagati fizični in psihični napor«. Prvi človek, ki je leta 1909 osvojil severni tečaj, je bil Robert Peary, čeprav so kasneje nekateri dokazovali, da cilja ni dosegel. Od takrat so zabeležena imena vseh, ki so kakorkoli dosegli severni tečaj: Norvežan Boerge Ousland ga je lani osvojil povsem sam, prva kitajska odprava se je na pot odpravila maja. Weber in Malakov upata, da bosta dosegla rekord, ki ni doslej uspel še nikomur - na poti sta sama, ne spremlja ju no- bena ekipa. »Doslej ni še nobena odprava osvojila severnega tečaja brez spremljevalcev. Ljudje so osvojili skrajni sever s pasjimi vpregami, vendar jih je na poti nazaj čakalo letalo,« je izjavil Deb Mine, menedžer rusko-ameriškega para. 35-letni Weber je po poklicu inženir, 41-letni Malakov pa kirurg. Povprečno sta na dan na smučeh naredila 38 kilometrov, na osmih saneh, ki sta jih sama vlekla, pa je bil 500 kilogramov težak tovor. Ob koncu poti imata le še ene sani, zato se tudi hitreje bližata cilju, saj vsak dan naredita 50 kilometrov. Za razliko od drugih avanturistov, ki se podajajo na severni tečaj, jima sani na vleče pasja vprega ali motorne sani, ne računata niti na pomoč iz zraka. »Največjo oviro predstavlja voda, saj je na njej veliko ledenih plošč,« je povedal Mine. VVeber in Malakov sta se že leta 1992 odpravila na severni tečaj, vendar sta morala pot končati 29 kilometrov pred ciljem. Da bi jima tokrat uspelo, sta se na pot odpravila mesec dni prej kot pred tremi leti. Tudi fizično sta se dobro pripravila, Kdor hodi počasi, lahko dolgo hodi. Nemški pregovor jedla sta zelo hranljivo hrano, dnevna kalorijska vrednost je bila 7000 kalorij, predvsem surovo maslo, čokolado, slanino in ovsene kosmiče. Sta tudi prva raziskovalca, ki sta s spremljevalno ekipo povezana s posebnim satelitskim sistemom in ne radijskim kratkovalovnim omrežjem. VVeber in Malakov se že približujeta cilju, Steger jeva ekspedicija pa je na potovanju po arktičnem oceanu s pasjo vprego že imela hude težave. Potem ko se je pod nogami danskega člana vdrl led blizu Sibirije, so ostale člane ekipe s helikopterjem prepeljali na varno. Potovanje je prekinil en sam član odprave, ostali, trije moški in ženski, pa so se odločili nadaljevati. Upajo, da bodo prišli na cilj že konec junija, saj bodo namesto pasjih vpreg kmalu potovali s posebnimi, kanuju podobnimi sanmi. Čeprav se njihov načrt ni povsem posrečil, so prepričani, da opravljajo pomembno delo, saj prek Interneta o življenjskih razmerah in pokrajini seznanjajo mlade in tako vzbujajo zanimanje za ohranjanje naravnega okolja. Steger, ki je že nekakšen veteran arktičnih odprav, saj je bil vodja prve odprave na severni pol s pasjo vprego že leta 1986, je odločen, da je to njegova zadnja ekspedicija: »Odkrito povedano -dovolj mi je ljudi, ki hočejo biti vedno v nečem “prvi”,« je izjavil za New York Times. Cynthia Osterman, Reuter ANDORA Slikovita miniatura med Francijo in Španijo (io> gabijo tudi s V Pcdetnib 51)0 okoli, 5* «™e, = s 'a Pa je znaj >Carsko farska se: a) 150 dni, : oH j VT; e,*cemb'= v sk^Poine Vkot Ms la ' p" olcu v°ljo 9j vlečnic ter več kot 130 urejenih smučarskih-prog. Smučišča ležijo na nadmorski višini od 1500 do 2800 metrov. Prav vsako smučarsko središče se ponaša tudi z vso potrebno dodatno ponudbo, od športnih trgovin s pestro ponudbo in smučarske šole do »vrtca na snegu«, ki poskrbi za najmlajše, medtem ko se starši brezskrbno podijo po belih poljanah. Dolina reke Valire z upravnim središčem Grdino je ena od sedmih andorskih far. Mestece se ponaša z ozkimi ulicami in značilnimi nizkimi hišami s kamnitimi pročelji, ki jih krasijo leseni balkončki. Hiše najmanjših krajev še nudijo pridih tradicionalnosti, ki je zaradi turističnega razvoja marsikje žal že izginila. Cesta se počasi vije po dolini navzgor in se konča po dobrih petnajstih kilometrih na višini 1940 metrov v smučarskem središču Ordino-Arcalis. Središče je najmlajše v državi, a se ponaša z najugodnejšimi naravnimi razmerami. Smučarjem je na voljo dvajset kilometrov urejenih prog, posebno privlačno pa je smučanje po celcu. Ljubitelje belih strmin s helikopterjem pripeljejo do izhodišča, od koder se z vodičem spustijo v dolino skozi nedotaknjeni pršič. Tradicionalna podoba stranskih dolin Turisti, ki pridejo v osrčje Pirenejev po mir in užitke, ki jih ponuja čudovita gorska panorama, so že kar v manjšini. Tako na številnih gorskih poteh in cestah, ki se vijejo po stranskih dolinah, nikoli ni gneče. Andoro skoraj z vseh strani obkrožajo dvatisočaki, med katerimi je najvišji 2946 metrov visoki Pic de Coma Pedrosa tik ob španski meji. Nad hojo po gorskih poteh se navdušujejo tako enodnevni izletniki-kot tudi tisti na daljših gorskih turah. Slednji, če jih ne mika udobje planinskih postojank ali apartmajev v dolinah, si lahko oddahnejo in prenočijo v katerem od 24 gorskih zavetišč. Turistom je na voljo-več kot dvesto hotelov s trideset tisoč posteljami, seveda pa tudi zasebni apartmaji in avtokampi. Slednjih je več kot 25 in so seveda najcenejši način prenočevanja. Tudi midva sva izbrala enega od slednjih. Pozno popoldne naju je premamil majhen kamp tik pod vasico Llorts. A ne zaradi cene, ki je bila z dobrimi osemsto pezetami (približno toliko tolarjev) na-noč daleč najnižja na celotnem potovanju po Pirenejskem polotoku.-Llorts je pravzaprav le gruča tesno skupaj grajenih hiš. V preteklosti so domačini živeli od živinoreje, bližnjega rudnika železa in tobaka. Majhna tobačna polja se okoli vasi raztezajo še danes, namesto rudnika pa zaslu- Strma pobočja so prepredena s hudourniki (Foto: I. F.) žek prinašajo turisti. Ne- pristno domačnostjo in kateri vaščani oddajajo dobro hrano, sobe, v kraju pa je tudi Igor Fabjan gostilna, ki se ponaša s (Se nadaljuje) 7^ 28 Sreda, 14. junija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDIŠČ* TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT'"* MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA *\X\ C PLIMOVANJE Danes: ob 5.04 najnižje -70 cm, ob 11.43 najvisje 40 cm, ob 17.08 najnižje -17 cm, ob 22.50 najvisje 49 cm. lutri: ob 5.40 najnižje -67 cm, ob 12.24 najvisje 40 cm, ob 17.52 najnižje -14 cm, ob 2327 najvisje 42 cm. BI0PR0GN0ZA Vreme na počutje zdravih ljudi ne bo bistveno vplivalo. Ponoči bo spanec globok in sproščujoč. V0X POPULI Na drevo brez sadu Se opica ne spleza. Na vasi skubejo goske, v mestu pa kmete. RSg EpRTOROŽ KOČEVJE O CRNOMEU f V Sloveniji: Delno jasno bo s OPATIJA PAZIN o REKA 15/24 spremenljivo oblačnostjo, P0" poldne bodo Se posamezn® plohe. Obeti: V petek bo vednon18 sončno, popoldne v notranja sti spremenljivo oblačno 1-plohami. SVET / SLIKA PRI SLI KI... ZGODB A PRI ZGODBI...PA SL RES JE Ameriko odkril škotski princ kar 94 let pred Kolumbom? LONDON - Krištof Kolumb ima novega tekmeca: princa Henrika St.Clai-ra, doslej neznanega škotskega plemiča, ki je menda prvi priplul v Ameriko leta 1398, torej kar 94 let pred Kolumbom. Skupina Škotov, ki jih vodi baron St.Clair Bonde, potomec princa Henrika, pripravlja celo praznovanje obletnice »pravega odkritja Amerike« in išče sredstva za izgradnjo ladij (enakih tistim iz petnajstega stoletja), s katerimi bi leta 1998 poskusili znova pluti v Ameriko. Baron St.Clair Bonde ne dvomi, da je njegov prednik odplul z otokov na severu Škotske pred 597 leti in se izkrcal pri današnjem Nevvportu v Ameriki, žal pa o tem nima niti pravih dokazov. Vsekakor je princ Henrik menda preplul Atlantik z dvanajstimi ladjami in približno 600 mornarji. V domovino se je vrnil leta 1400, ko so ga ubili v neki zaroti. Resnici na ljubo je treba povedati, da je baron zbral vrsto dokazov, ki pa niso neizpodbitni. V kapeli Rosslvn pri Edinburgu iz leta 1450 so odkrili lesene skulpture, ki ponazarjajo primere ameriške flore, in to štiri desetletja pred Kolumbovim odkritjem. Drugi dokaz je grb, podoben grbu plemiča Jamesa Gunna, ki je princa Henrika spremljal v Ameriko. Poleg tega so v vodah pred kanadsko obalo odkrili top, ki so ga uporabljali veliko pred Kolumbom. KonCno je baron St.Clair naletel na rokopis z zemljevidom, kjer je natanko opisana St.Clairjeva pot. Zaradi tega zgodbi sedaj verjamejo tudi nekateri zgodovinarji, seveda Angleži. PMčie gnezdo na glam poželo aplavze v Sidneyju Ptičje gnezdo je ime pričeske, s katero se je na sidneyskem Hair expo predstavila Rachel Brady (Telefoto AP) Morski psi spet morijo HONG KONG - V nekaj dneh so v vodah pred Hong Kongom morski psi ubili tri kopalce. Zadnja žrtev je neka ženska, M so jo morski psi raztrgah dobrih deset metrov od plaže v Clearwater Bayju. Kopalci so takoj obvestili oblasti, a je bilo prepozno. Morski psi so ženski odtrgali roko in nogo, tako da je izkrvavela. Pred dnevi je podobna usoda doletela druga dva kopalca, tako da izvedenci že sumijo, da se pred Hong Kongom klati morski pes ubijalec. Krokodili potrli 12 oseb MAPUTO - Po brodolomu nekega Čolna na mozam-biški reki Ligonha so Icro-kodili požrli 12 oseb. Do nesreCe je prišlo v osrednjem Zambeziju. Kot je napisal včerajšnji dnevnik iz Maputa Noticias, pogrešajo še nekaj potnikov, ki so bržkone končali kot ostali. V podstavkih skrili kokain SAO PADLO - FBI in brazilska policija sta v teh dneh odkrila neobičajen način tihotapljenja kokaina iz Latinske Amerike v ZDA. Skupina kolumbijskih in venezuelskih tihotapcev je s pomočjo dveh Italijanov, Roberta Gramo-le in Micheleja Rapisardi-ja.skrila kokain v marmornate podstavke za zastave, ki bodo plapolale na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Preiskovalci so v 1.206 tonah brazilskega marmorja našli in zaplenili 10 ton kokaina. Žirafa rase iz ograje Ne, saj ni res. Vse je zakrivila spretnost fotografa v berlinskem Živalskem vrtu (Telefoto AP)