List 28.
f|L m»

• «O «


ospodarske , obrtniške
Tečaj XXXI
m
lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po sil jane
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 9. julija 1873.
O b 8 © g : Pogled v Dunajsko razstavo.
Pred začetkom vinske in sadjerejske šole na Slapu v Vipavski dolini.
O po-
trebi zavarovanja klaje in pa dokler je v slami.
Gospodarska skušnja.
Gospodarske novice.
ljavna za Kranjsko, ktera določuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. (Dalje.)
Postava ve-Naši dopisi.
Novićar
Gospodarske stvari
Pogled
Dunajsko razstavo.
in to so tudi Štajerci sami spoznali, to napako odpra-viti, kar se more zgoditi s tem, da Muricodolske krave
Razstavljena goveđa.
z biki gornje Inske doline (Oberinnthaler), ajti to Tirolsko pleme je v bližnji žlahti z Muricodolci in to Tirolsko pleme ima močán križ. Sliši se žetudi,
parno
kaiti
Bralcem „Novic" je znano, da razstava goved je da baron Ecker bo začel s to živinorejo
pa darji
710.
niso
Tujci očitajo Avstrijskim živinorejcem, da gledajo bolj na m le ko, ne pa da bi se njih goveda zeló Vzrok temu je bilo to , da nekterf gospo- odebeliti (izpitati) dala. To očitanje sicer ni po vse poslali, kar so naznanili, in da vse dežele, krivično, vendar pa so tudi tišti voli Muri co dol skega
trajala od 31. maja do 9. junija
Naznanjenih je bilo 1008 goved, v razstavo poslanih
uaijt îiiou |;uoiau , aai ov/ ua^uaiiui , iu	y oc ucacic,	t vuuwi. ^ " «v	1	—
v kterih je goveja kuga, niso smele nic poslati v plemena, ki so jih v razstavo pripeljali iz samostana
sv. Florijana v gornji Avstriji in še drugi pitanci
lemena kazali. da tudi Muricodolski vol se
razstavo.
Kdor od razstave Dunajské sploh pričakuje za vsako deželo ogromne koristi, moti se zeló. Vsaki
tako
ogato izpitati dá, da se nima vstrašiti Ogerskih
V O U V UVIiVlU	O V/UJUV UVI 4UU y uuvi/l UU 4ÍU1V*	V QCilVA	t/^AAv	C	7	^ 1 v	—--
deželi bode le toliko koristilo, kolikor bo dežela po in Podoljskih, Švicarskih in Holandskih pa tudi Angle-
svojih okolišČinah in razmerah iz nje koristi dobiti ških ne Shorthornskega plemena.
Oudilo
pa se je vse
mogla.
Ni ne vse za vsako deželo, gotovo ne to, dvěma voloma Marijedvorskega plemena, ki jih je
kar presega njeno moc.
To veljá tudi od razstave goved.
samostan sv. Lambrehta razpostavil. Res prava de-
beluha sta bila: kajti eden je vagal 25 centov Noben živinorejec ne bi segel po vseh plemenih, 21 centov — in vendar ni sta šé bila dopitana.
?
drugi
g^^ V V U iil ? A u v A V j V/ V	Al V R/ JL	KJ V ^ V> JL	V	VV MJL	| / 1 V Ji#JI VU A li J
če tudi bi mogel, ampak želel si bo v svoj hlev dobiti
tako, ki ie primerna domačemu kraju.
Angleži so pripeljali v razstavo
goved
)
Lahi
Konec besedí naj je tedaj to, da nam ni treba po
blizo jo
7
daljnem svetu dobre goveje živine iskati imamo; le iskati moramo dober zárod, in potem
xx, Nemci 99, Avstrijanci 340, Ogri 253 — »uiv uuu.u, x«vn«n
skupaj tedaj 710. In med Avsjtrijskimi goveđi jih za 80 kraje, uči knjiga
smo ga dobili, ravnati po pravilih
prišlo
;
ki
naše
ko
gospodarje
Bleiweis-a, katero je
iz gornjega S taj er ja, namreč 33
družba kmetijska na svitlo dala pod imenom „Umna
urieodolskih (Miirzthaler), 24 Marijedvorskih živinoreja" z ličnimi podobami.
(Mariahofer), 9 Murodolskih (Murbodner), 12 skih šekov (Bergschecken), 5 pa tujih plemen.
gor-
Pred začetkom vinske- in sadjerejske šole
na Slapu v Vipavski dolini.
Eajnemu gosp. Matiju Vrtovcu se še sanjalo goveje živine na visoki stopinji in da Murico dolsto ni, da bode v naši Vipavski dolini kedaj šola za poduk in Marijedvorsko pleme se more meriti z najžlah- onih véj kmetijstva, katere ravno Vipavcem obetajo
Premije in pohvalna pisma je dobilo v vsem skupaj 112 goved, med temi so jih Š taj ar s ka goveda v pri-meri z druzimi dobila naj več.
To nam je živa priča, da na Stajarskem stoji reja
nejšjmi plemeni druzih dežel.
bolje dohodke, kajti tega, kar ima ta dolina po mili
•	4 •	•	/N	«vi	•	T	1
Ta skušnja na Dunajski razstavi nam tedaj kaže, naravi svoji, nima razen Goriške in Isterske nobena da ima Kranjska kmetijska družba prav, da skuša ve- druga Slovenska stran.
liko goved teh dveh plemen po deželi razširiti. In zato
Al že rajni Vrtovec je čutil potrebo vsestran-
ima Dunajska razstava goved to korist za našo de- skega poduka Vipavskim gospodarjem, in isto je po-želo, đa je svet pripoznal, da ta goveda so velike vred- vdarjal visokozasluženi gosp. dekan Grabrijan v de-nosti, in v tem pripoznanji leži poroštvo, da živinorejci želnem zboru.
mačiti.
Se
ve
pa
7
Dajmo rajnega Vrt ovca za malo trenutkov iz da s samim bikom ni še vse stor- groba poklicati, da slišimo zdaj — pred začetkom
naši pravo pot hodijo, ako si skušajo ta plemena v
kakor
naši
jeno; „gliba mora k glihi priti
pravijo, po takem tedaj je treba si tudi telíc plemen oskrbeti.
ljudje onih
lapške šole menda meseca septembra ali oktobra
njegov opomin iz leta 1850. tako-le se glaseči:
to
;
„Kar vas je vinorednikov med gozdom in morjem, Le edino kar se Muricodolcem očitati mora, je med Razdrtim in doli memo Gorice slovenskega jezika, da so večidel preslabi v križu. Zato bo treba, sprejmite najpred srčni pozdrav svojega deželana,
in
220
globoko si v glavo vtisnite to sporočilo za vaš blagor
vnetega domoljuba.
Odkar je sam Gospod Bog v svetem raju Adama podučil, je šio pod uče vanj e, so šle vse vednosti od ust do ust, od roda do roda. Ko bi drugi člověku nič ne povedali, mu nič ne pokazali, bi sam od sebe celó malo vedel in znal. Tako sem tudi jaz zdaj na poti, vam nekaj koristnega v povzdigo vašega blagostanja svetovati.
Ogersko s Hrvaškim vred — tretjina našega cesar-stva — bilo je popred samo svoje; naš cesar jim je bil le njih kralj , ki ni mogel brez njih dovoljenja jim nobene postave dati, in nobenega davka — razun cola — naložiti. Ker so mu pa to celó po malém dovolili, je bil prisiljen, kot cesar, jih na mejah loviti, da od blaga, ki je šio na Ogersko, ali ki je od tam prišlo, se je moral col v cesarske denarnice odrajtovati. Zdaj so ovrženi tudi colni davki na mejah med nami in njimi; tedaj tudi vino brez cola sèm ter tje hodi.
Ogersko s Hrvaškim vred prideluje v srednje, leto za letom, čez 20 milijonov čebrov vina, menda pol več kot vse drugo cesarstvo. Marsiktera Ogerska vina so nedopovedljivo dobra, žlahna in imenitna. Dokler se je še od njih velik col plače val, so vendar nadlegovala Kranjskim, Stajarskim in Avstrijskim vinom, in so njih cene nižala ; v primeri, kakor je, postavimo, Gorenec Hrvata s colom kupoval, je Dolensko in Ipavsko vino
zastajalo, in se jima je cena kazila; ravno tako na Šta-jarskem in Avstrijskem. Ogri so navadno popili sami od svojih vin po 14 milijonov čebrov, in pri vsem vi-sokem colu so ga vendar še Čez vse svoje meje po 6 milijonov čebrov poprodali.
Kako pa zdaj, ko cola več ni ?
Večkrat se je že přiměřilo, da Ogerski kmet, ki ni mogel svojega pridelanega vina zavolj pomanjkanja posód nikamor spraviti, je staro vino razlil, da je sode z novim napolnil. Zdaj ga menda raji po krajcarju bokal prodá, kakor da bi ga tjè zlil.
Istr ij ani so, kakor Tržačanje — kar kupčijo zadene — od našega cesarstva odrezani, to je, da od vsega blagá, ki iz Istre v cesarstvo pride, tedaj tudi od vina, se mora, kakor da bi iz Trsta prišlo, col pla*
čati. V Istriji se šteje čez 100.000 ljudi, kterih po-
glavni pridelek je vino, kakor pri nas. Ker pa bolj pod solncem ležé, so tudi njih vina menda močneji od naših. Istrijani pa želé, in — kakor je obče znano — s krepko besedo sami prosijo, da bi za kupčijo s cesarstvom združeni bili, to je, da bi se od njih pri-delkov, tedaj tudi od vina, noben col več ne jemal, in da bi pa oni raji od kave, cukra in vsega čezmorskega blagá, kakor mi, za naprej col plačevali. Taka pravična prošnja bi morala uslišana biti.
Vi moji presrČni deželani, kteri trtice obdelujete, da kruh jeste, ni res, da se nizke žitne cene kar veselite! — Ravno tako tudi uni, kteri, brez da bi ga přidělovali, radi vince pijó , ga naj raj i dobrega in po
nizki ceni kupujejo.
Da bi pa vaših vinskih pridelkov in vas — — Ogri, Hrvatje in morebiti tudi Istrijani s svojimi boljimi vini ne zadušili, je treba za časa misliti, kako taki zabavi v okom priti.
Od nekdaj so bili eni bolj umni, skrbni in marljivi, kot drugi. Od 13, ki so se s čolna v vodo zvrnili, jih je 5 splavalo, unih 8 pa utonilo. Gani se! — dokler je še Čas, in nikdar ne čakaj, da bi ti že voda v grlo tekla. Kakor si člověk postelje, tako spi. Kdor bo po več in boljega vina přiděloval, naj bo tu in tam, bo se v deželi ostal, bo splaval; ti drugi se bodo menda potopili. Privadili ste se mnogim, vašim dedom čisto neznanim šegam — prijetnišega življenja — naj bo, če
imate ob čem! — državni davki rastejo; vrh tega so deželni davki, in tudi čez navadno veči srenjski ali komunski stroški. Vseh teh potreb pa ne bo, ne blatna mlaka, ne cviček zagrinjal; po več in žlahnejega vina kakor dosihmal — moraš pridelovati, če boš hotel v vinski
ceni z vsemi drugimi ravno vago trditi, ali jih še celó prekositi.
Od Slovencev pravijo, da so jasnega uma; pa vendar očitno je, da ravno pri vinoreji jih je še veliko
zamazanih, ki stare prazne, in večkrat zelo škodljive navade trdijo.
Od kod pa neki to?
Ni ga še bilo, ki bi jih podučil. Ko Slovenec
dober in korišten nauk ali svèt čuti, in ga razume, ga večidel tudi rad posnema. Ni je med vsemi kmetijskimi vejami, ki bi toliko s kuši nj in vednosti potřebovala, kot vinor ej a.
Po tem takem se ti vrinem — moj ljubi! s tem sporočilom v tvojo lastno hišo. Nikdar ne misli, da že vse veš in razumeš; tudi drugi kaj vedó, in menda se več kakor ti. Kakor se sodniki o postavah pogo-stoma pogovarjajo, kako jih razumeti in po njih soditi, tako pogovarjaj se tudi ti s svojimi sosedi o tem , da se je treba učiti vsacemu, kdor kaj znati hoče; brez poduka se boš šukal zmirom v jalovém vrtincu!"
0 potrebi zavarovaoja klaje in pa žita,
dokler je v slami.
Zavarovalna društva stojé gotovo v prvi vrsti onih. za vodo v, kteri obvarujejo vsako leto tisuče in tisuče družin beraške palice. To se dá po številkah dokazati.
Žalibog, da pa je še mnogo tacih ljudi, katerim se potreba in korist zavarovanja ne dá v glavo spraviti. Da! našel sem pred dvěma letoma še celó možaka, ki mi je naravnost rekel, da je zavarovanje pregreha zoper Božjo voljo! Vendar so takošne prikazni dan danes redke. Časopisi in večstranski drugi poduki zbudili so tudi prosto ljudstvo, da se zaveda potrebe zavarovanja; upati je tedaj, da se bode v kratkem času le malo nezava-rovanih poslopij našlo.
Veliko manja skrb pa se obraća na zavarovanje kl aje in žita, dokler je še v slami, da-siravno je, posebno v onih krajih, kjer se nahaja v kopicah ali v na samem stojećih kozolcih, veči nevarnosti razpostav-ljeno, kakor poslopja.
Skušnja nas. uči, da v te in une zeló rada střela udari. Glavna stvar pa so hudobni ljudjé. Menda ni člověka na svetu, da ne bi imel sovražnikov. Da bi mu hišo zapalil, se marsikomu zdi vendar-le preveč; — gré torej h kopici ali kozolcu in praskne žveplenko; njega vzame noČ, lastniku pa, ki se je trudil sam ali pa drugi za njega sè žulovimi rokami in potnim obrazom, ne ostane druzega, kakor pepél. Ako pa vé so-vražnik njegov, da je za v aro van, misli si: kaj bi ma požigal; vsaj mu ne morem škodovati.
Požarna statistika kaže, da je nad dve tretjine
hudobija požarom vzrok.
Da se zavarovancem stvar olajša, naredile so vse zavaro valnice podletna zavarovanja, to je, zavarovanje na mesece. Plača se le v primeri zavaro valne dobe,
in ne za celo leto.	', ? V \	-
Priporočam toraj vsem posestnikom, ki so v tem položaji, da se udeležé tega zavarovanja, ter se obvarujejo škode za majhen denar. Tudi Ljubljanska banka „Slovenija" sprejema taka zavarovanja.	J. J.
DostaveJc vrednistva. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki povzdignili svojega glasu do naše banke „Slovenije": naj bi ona, kot domaća naprava, na vso
221
moč dělala na to, da v vsaki soseski ali v vsaki fari dobi rodoljuba, ki bi jej podal statistiČen popis, koliko his in druzih pošlo pi j je v soseski ali fari, in koliko je zavarovanih nesreče ognja in koliko ne. Daje sila veliko še nezavarovanih, vidi se vselej iz naznanil, kedar kaka vas pogorí. „Deset gospodarjev je pogorelo, al žalibog, zavarovani so bili le trije ali atirji". Tako na žalost beremo skor vselej. Ko po takem popisu zvé banka število nezavarovanih, naj bi se poslužila vseh mogočih potov, da necimurne go-spodarje pridobi k zavarovanju. Gotovo, da tako posto-panje bo neizmerno veliko koristilo. In če banka „ Slovenija" čez dve leti more reči: „naši gospodarji so vsi zavarovani nesreče ognja", gotovo jej bode vsa domovina hvaležna. In rekla bode po pravici o sebi, da je največa dobrotnica našim ljudém.
Gospodarska skušnja,
* Krompirjevo perje (krompirjevee) dá lepo rumeno barvo, če odřežeš konce (špice) cvetečega krompir-jevega perja in ^sok iz njega iztisneš s prešanjem ali razmečkanjem. Če v to tekočino položiš lanéno ali vol-
nato blago, dobi ti v 48 urah lepo rumeno barvo.
Gospodarske novice.
* Ljekovi proti govedjoj kugi (zdravila proti goveji kugi) — pod tem naslovom beremo v „Gosp. Listu" Zagrebškem sredstva, ki jih priporoČa neki gosp. Ton-kres kot preservativa proti tej pošasti. Mi se čudimo, še bolj pa milujemo, da spoštovani „Gosp. List" jemlje take stvari v svoj list, ki nemarnosti gospodarjev še veČo potuho dajejo. Naši dragi sosedje na Hrvaškem, v Slavoniji in vojaški Granici morali bi vendar že do dobrega prepričani biti, da je njihova dežela vsa polna goveje kuge in da pošast že nad 7 me-secev traja zato, ker ne pobijejo hipoma vse bolne in sumljive živine, ampak jo večidel živo puščajo, dokler pogine. Res je sicer, da sèm ter tjè ktero govedo pre-boli, al med tem je kužna iskra padla zopet v druge hleve in^zato ni konca ni kraja Turške kuge na Hrvaškem. Cez 7 mesecev imajo to pošast že v tro-
jedni kraljevini in še zmirom imajo jo raz-treseno na več krajih!! Na Ogerskem je tudi zeló huda bila; al že davno je je konec. Naj bi bila Va-kanovičeva vlada enkrat resen račun naredila, prepričala bi se bila, da bi dežela mnogo več dobička imela, ko bi bili, kakor pri nas, iz prvega začetka hipoma vsa bolna in sumljiva goveda pobili, kakor da so kugo zatrosili iz 10 krajev v 50, kjer je povsod mnogo goved pocepalo. In Če bi grozovita kuga že ostala v la s tni deželi, kaj drugim deželam za to mar? — al kuga njihova preti z večno nevarnostjo drugim deželam in jim naklada velikanske stroške zarad zaprtije,
ter zadržuje vso trgovino itd. — to, to je hudo!
Zato živo poprosimo si. vredništvo Zagrebškega „Gosp. Lista", naj ono krepko povzdigne glas,
da se vpelje tudi v Tran s laj tanij i zakon od
29. junija 1868. leta, v kterem je edini „ljek proti
govedjoj kugi" in naj opustí vse nasvete „Oekonomie-Verwalterjev", kateri nikakega pojma nimajo o Turski kugi, če tudi se zovejo Tonkres ali kakor koli, in bivaj o v Lajpcigu ali koder koli! Naj bi Zagrebška vlada vsaj si tudi to v srce vzela, da je nečastno za
njo, ako skozi 7 mesecev ne more vkrotiti kuge. Ali jo mar hoče permanentno imeti na Hrvaškem in imé Turške kuge prekrstiti v Hrvaško?! Če se jej ne smilijo domaći gospodarji, naj se jej vsaj smilijo gospodarji sosednih nedolžnih dežel.
* Konje striČi je zdravju koristno — pod tem naslovom je prišla ravnokar knjižica s podobami na svetio od živinozdravnika Avg. Zundel-na v Strassburgu. Pisatelj začne svoje razlaganje s tem, da pravi, da so nekteri hudo zoper to, da se konj střiže, Češ, da je to proti naravi, da je škodljivo; drugi pa in ž njimi tudi pisatelj trdijo, da konja striči ga delà močnega, ga varuje mnozih bolezni in tudi ozdravi nektere bolezni Kaj tacega trditi, je res čudno, če tudi se tajiti ne dá, da konj pozimi bolj dolgo dlako dobi, pa jo spomladi zgubi ; pisatelj vendar sam pravi, da je koristno le za take konje, ki so za nagli ték kakor poštarski in fia-karski konji, ali ki so za težko vožnjo, — za druge ne. Zlasti se prileže takim konjem, ki pozimi dobijo dolgo dlako in se zato radi potijo; če pa se konj zeló potí, zgublja s tem moc, pa se tudi lahko prehladi. Tudi se střiženi konji lože dobro štrigljajo in snažni držijo ; tudi nadušljivim konjem, konjem z oteklimi no-gami tekne. Pisatelj priporoča tudi zboljšane škarje, ki veljajo 8—10 gold, in s kterimi se celi konj v 4 do 6 urah ostriže. — Če tudi pisatelj prav temeljito obde-ljuje svoj predmet in je zeló zavzet za to, da se gori imenovani konji strižejo, vendar konje striči ne bode menda nikoli v navado prišlo.
Šolske stvari.
Postava veljavna za Kranjsko,
ktera določuje pravne razmere učiteljev na
javnih ljudskih šolah.
W ™ (Dajj*)
111. Oddelek.
O strahovanji in odstavljanji učiteljskega
osebj a.
§. 44. Vsako dolžnostim nasprotno obnašanje za trdno in začasno postavljenih učečih oseb kot pregrešek graja ali šolski ravnatelj, ali šolska oblast ustmeno ali pismeno z ozirom na postavne nasledke, ako bi se zoper dolžnosti še pregreševalo, ali pa to tudi deželna šolska oblast pokori z ustrahovalno kaznijo.
§. 45. Take ustrahovalne kazni so: a) posvarilo; b) vzetje pravice do više stopinje, ali do doklade za službena leta; c) prestava iz ene v drugo učiteljsko službo.	" \
§. 46. Posvarilo se vselej daje pismeno in mora
se ž njim zažugati, da se bode ostřejše ravnalo, ako bi se zopet delalo zoper dolžnosti. Po triletnem negraja-nem obnašanji doticnega se ta kazen več ne šteje.
§. 47. Pomaknjenje na kako določeno višo stopinjo plače (§. 31) ali dovoljenje kake določene doklade po službenih letih (§. 30) more se za eno leto ali za več odložiti ali popolnoma odreci.
§. 48. Ako se kdo kaznuje s tem, da se mu od-vzame opravilo nadučiteljevo ali ravnatelj evo in ako se zraven tega taka oseba nazaj postavi v vrsto učiteljev, se to lahko zgodi s spremembo ali brez premembe služ-benega kraja.
§. 49. V tem primerljeji, kakor tudi o kaznovalni prestavi na kako drugo učiteljsko službo enega in istega okraja mora strahovalna razsodba dolociti vrsto, v ktero posihmal stopi dotični med ucece osebje svojega služ-benega kraja.
§. 50. Predno-se kakemu udu učiteljskega stanu prisodi kaka strahovalna kazen, mora se dejanje pismeno ustanoviti in obdolženemu naznaniti, da se opra-
viči. Ako se obdolženi ustmeno opraviči, mora se to
*
v zapisnik zapisati. Če (ustmeno ali pismeno) opravi-čenje zadostuje, naj se to obdolženemu pismeno naznani.
§. 51. Deželna šolska oblast pri prisojevanji v §. 45. zaznamovanih ustrahovalnih kazni ni vezana, da bi jih morala vrstiti po stopinjah.
§. 52. Odstaviti se sme učitelj navadno le takrat,
ako je vnovič svoje službene dolžnosti v važnih rečéh zanemaril ali přelomil, dasiravno mu je že bila enkrat ustrahovalna kazen naložena. Precej odstaviti se sme le tišti, kteri je pravico kaznovati v zlo rabil, ali kdor se je hudo pregrešil zoper vero in nravnost.
§. 53. Službe odstavi učitelja deželna šolska oblast
brez ustrahovalne razsodbe takrat, kedar nastopi kázeňská obsodba, po kteri zadevni izgubi volitveno pravico za srenjski zastop (odd. III. §. 48. državne postave od
14. maja 1869).	; < ^	^ ;
§. 54. Kedar je učitelj odstavljen, naznani se to ministru za bogočastje in nauk, kteri to pové deželnim solskim oblastim druzih dežel zastopanih v državnem
zboru.
§. 55. Okrajna šolska oblast odstavi učitelja službe in mu tudi ustavi s službo sklenjene prihodke začasno, ko traja sodniška ali ustrahovalna preiskava, ako tirja dostojnost učiteljskega stanu, da se preiskovanec za čas preiskovanja nemudoma službe odstavi. Pritožba zoper začasno odstavljenje nima odložilne moči.
§. 56. Ako bi pa začasno odstavljeni ali njegova družina pomanjkanje trpela, izreka okrajna šolska oblast, koíiko se mu more živežnine dati. Naj vec kar se more odstavljenemu učitelju dati, ste dve tretjini
letne plače v tem času 22., 30., 31., 32.), ko je
bil začasno odstavljen. Ako je pozneje za nedolžnega spoznan, se mu povrne, kar je v tem času na plači premalo dobil.	(Dal. prih.)
Iz Gorice. (C. k. deželna komisija za uravnavo zem-ljiškega davka) na Goriškem je po §. 30. postave od 24. maja 1869. popravljeno tarifo*) za Goriško kro-novino 1. januarija s tem na znanje dala, da okrajne cenilne komisije, občine in iz občinske zaveze ločeni posestniki, potem tišti posestniki, kteri plaČujejo v ob-čini vsaj šesti del zemljiškega davka, morejo ugovore zoper to tarifo pismeno podati pri dotični okraj ni cenilni komisiji v šestih tednih, to je zadnji čas do 31. dne tega meseca (julija). Ta tarifa je razpoložena pri županstvih in okraj ni h cenilnih komis ij ah, da jo more vsakdo pregledati, pri okrajnih cenilnih ko-misijah se tudi lahko pogleda v cenilni izdelek.
Iz Gorice 6. julija. — Gledé na pravdo naših La-
ških korifèjev, dr. Pajer-ja in Dépéris a, imam sporočiti, da jej ni bil še konec s tem, kar sem v dopisu v listu 27. „Novic" povedal. „Isonzo" je prinesel spričevalo od vredništva ,Soče", da on in njegova stranka ni imela ž njo („Sočo") nikoli nič opraviti; pozneje je tudi „Soča" sama to potrdila. Samo v eni reči —pravi „Isonzo", da je hotel se zvezati z go ri škimi Slovenci — v namen borbe namreč proti prusizmu in ponemčevanju. Dr. P a j e r ni šel dalje v svojih do-kazovanjih; še celó do lanskih volitev za mestno starešinstvo ni nazaj segel; ne vem, ali ni hotel, ali ni znal. Jez ga tudi nečem učiti. Pravda je za zdaj končana; Pajer je veliko izgubil, Deperis nič dobil. — Kakor se kaže, iščejo si naši JLani novih vodi-teljev, pa jih imajo manj, ko mi. Se za novo ustanov-
*) „Gosp. List" je v 11. listu prinesel tarifo iz vseh cenitvenih okrájev.
ljeni ),Gabinetto di lettura" (to je, čitalnica brez političnega značaja, prav za prav pa liberalna naprava) so si morali izposoditi predsednika od Nemcev — grofa Fr. Ćoro ni ni-a (dež. glavarjaj. Njega se tudi o prihodnjih volitvah za državni zbor ne bodo mogli odkri-žati, če prav je določen centralist in dober nemšk pisatelj. Sicer pa Italijani menda sami prav ne vedó — (razen dr. Doliaka) — ali so centralisti ali federalisti, ker jim za Avstrijsko politiko srce ne bije kaj močno. Njim gré le bolj za kosmopolitični liberalizem ali klerikalizem in (obema strankama) za narodni jezik v javnem življenji. Radoveden sem, katerih novih mož se oklenejo v prihodnjih volitvah. — Mi Slovenci imamo že davno svojega moža in lahko prav mirno ča-kamo volitev. Društvo „Gorica" se lepo množi brez vsega hrupa in šteje med stotinami svojih udov cvet domače ljudske inteligencije, duhovnov, županov, sta-rešin, posestnikov itd. Če bodo vsi vsak na svojem
městu delalne moci, potem se naša dežela v kratkem
uredi in utrdi za vsak potreben vpor ali odpor, bodi-si nasproti komur koli. A doslednega, pošteuega, previd-nega postopanja je treba. Kar zadeva prihodnjega našega (slovenskega) poslanca v državni zbor, pritrjujem tudi jez načelu izraženemu v št. 27. ,,Gla3-a", da mora biti on, namreč dober kat o ličan, zvest Avstrij an in gorec domoljub. In mislim, da mož, ki ga imamo in petto, te lastnosti i má. — V ostalem je tukaj „saison mort" in celó „listek" v tukajšnjem mladosloven-skem glasilu nam je prinesel v zadnji številki — priđi go namesti pikantnega opisa „junaka". — Naše pre-rojeno mestno starešinstvo je začelo resno misliti na olepšanje mesta. Skofiji nasproti so 3 hiše, ki zavirajo obéenje in grdijo Travnik in ulice; iz lepa ali huda mora zdaj to drugače biti. Tudi velikánsko gostilnico in kopel tik mestnega vrta dobomo. — Tržaška stav-bena banka je svoja poslopja že skoraj dovršila; ne tako Dunajska; znabiti jo je „krach" polomil. A propos! Govori se, da je plaz Dunajskega „kracha" zopet nekega veljaka v našem městu podrl in hudo potlačil. Oj, peklenski švindel ! — Učitelji ljudskih šol okraja Goriškega so imeli přetekli četrtek v Gorici shod v
neki--go s ti lni ci (!), še dobro, da pri „zlatem
križi", če ne, bi se lahko mislilo, da je znabiti vabil-cem ali povabljencem križ — že težak križ in da se ga hoté odkrižati. Se ve, da većina povabljencev na to ne misli in še teh mojih besedi ne ume. — V Ljubljani ste imeli, kakor nam „Novice" pišejo , zbor delničarjev „narodne tiskárně". Ste li slišali, kaj je naš povsod pričujoči delničar Klavžar nasvetoval? „Filialo" v Gorici! Spomnite se pa zdaj, kako je pred nekimi me-seci njegov organ „Noviškega dopisnika" napadel, ker je to isto kot namerjaoje dotične stranke in le kot go-vorico v „Novicah" omenil.
Iz Notranjske Bistrice 2. julija. —XYZ —. (Nova
Železnica} in kaj nam vprihodnje bode živa potreba.) Gotovo Vas bo mikalo, drage „Novice" , tudi iz našega kraja kaj zvedeti, zatoraj vtrezam danes Vašej želji po-šiljaje Vam te vrstice. Marsikaj Vam imam pisati. Naj začnem pri železnici. Železnico, ktere so nekteri željno pričakovali, nekteri se pa z nevoljo na-njo spominjali, smo dobili 24. dne junija meseca. Ta dan se je namreč slovesno vožnja začela od St. Petra do Reke po novi crti. Kolodvori, posebno Trnovski, in vozovlak, na kterem se je nekoliko odličnih povabljenih gostov v Reko peljalo, so bili z zelenjem in z zastavami Avstrijskimi, Magjarskimi in Slovenskimi okinčani. Od tega dne nadaljuje kroženje mašin redno vsako jutro in vsak večer. Po nekterih krajih se mehki nasipi še vedno vdirajo, zatorej moraj o prav počasi čez nje voziti. Upamo, da se tudi sčasoma utrdijo, da se bo lože bržeje
223
vozarilo; upamo pa tuđi, da bo vodstvo še precej visoko Vošnjak, oče „Tednikov", nad mojim dopisom jezen
železnico je prišlo novo splašil in si rekel: „komaj je Jožek beli dan zagledal,
voznino sčasoma znižalo.
življenje, dozdaj
nova doba v našo dolino.
Ljudje
SO SI
tudi
iz-
Kaj
delovaaje železnice je marsikak krajcar v deželo pri- s takim listom bote nas kmete podučevali? Kar Vas
mnogo z vozarenjem na cesti prislužili
pa mu starikopitnež že po življenji streže" rebiti verjel ne bo, da ta dopis pride s kmetov.
in se mo
neslo. Zdaj je všemu tema konec. Zaslužek na želez-
, vozarenje na cesti je při kraji. Treba bo pijan
xiici
„dnevnik" ne doseže zaradi prevelike cene, tem doseći, da boste
žalibog,
da
čevanju vgnjezdilo
skega spola slovo dati;
se je ono
jako
v našem
kraju
in pa nezmernemu liápanju od strani žen-
mislite s
svojega „novoajdovskega Jožeka" okoli po kmečkihkočah pošiljali? — Preabotno je to ! Do
tistega Časa
y
ko ni iz
St
ajarskega se vrinil „Slov.
treba bo skrbno in varčno ži- časnik"
nam
šega verskega
y
ni noben slovens k list napadal na-
ni črnil nasih du-
prepričanja, noben list
veti in se gospodarstva in kmetijstva prav pridno lotiti. Ce bomo gn >j, ki je do zdaj na cestah ostaj al, na njive hovnov, brez kterih bi nas bila že davno nemškutarija
pozobala in brez kterih nas nobeden ne bi bil učil v
y
ne
bomo
ne bomo šolah in nobeden umnega kmetijstva;
kar
pa
se
J®
zvozili in če bomo pridno kmetovati začeli
si predželezniske dôbe nazaj želeli,
ne slabše, ampak boljše kot do zdaj izhajali. jlc*«w, kakor je bilo, pa ne sme dalje biti! V zadnjih letih se je da je na Štajarskern s svojo bobnarijo na kant přišel
Tako
dr. Vošnjak, od kterega nam druzega ni znano, kakor
vinoreja in sadjereja zeló zanemarjala. Dosti svetá se vgnjezdil pri
nas in nektere druge na svoje limanico
je še golega, kjer bi se dali lepi vinogradi, lepi sadu-
noaniki narediti. Nu smemo pa vendat4 zamolóati. da
V J ôl y U^ia O^ L CACi^JL LIJ ĆV JLJLL i llViaUC« OU JL	lc*vc*aj uuj y vami
u« nemčurjem srce veselja poskakuje ospanoviji, ki
se prav sojo sklenili Takblatarji in Narodovci. Ne mi-
dela se razprtija in priklada se Takblatarjem
da
so nekteri posestniki hvalevredne izjeme pridno trudijo
y
ki
v vinogradih in mnogo denarja za obde-
slite tedaj, da Vas ne poznamo in da ne vemo
kam
lovanje potrosijo; med njimi je gotovo prvi gosp. Ale- po svojih listih merite. ksander Ličan, ki je z velikimi stroški lep, obširen,
z žlahnitni trtami nasajen
vinograd napravil ; tišti,
ki
J.
Scnožeč
B., kmet v imenu več druzih.
julija.
tukajsnjih preteklih treh
so se mu smehljali, ko je stotine goldinarjev v zemljo mesečnih sej mih je bilo dosti kupca za govejo živino, zakopaval, se zdaj cuiijo, ko cele brente najlepšega a malo prodaj alce v, ker se oni zarad kužne zaprtije grozdja v kleti spravlja. Vse hvale vredno je tudi pri- kupčev iz Primorskega in Goriškega niso nadejali. Al
ki
je sicer ne-
zdaj
on
zadevanje gospodarja Jožefa Ličana, přemožen rokodelec, pa pnden in pameten možák; je imel kos svetá na strmem, kameni tem bregu; ko se sejm 11. dne tega meseca in vsi drugi naši živinski je delà naveličal, zahajal je, kakor sam pravi, za kratek sejmi od kupčev in prodajalcev obilo obiskani.
ko je zaprtija proti Trstu in Gorici popolnoma
je nadejati, da bo prihodnji živinski
vzdignjena, se
cas na odelih na svoje pusto posest^o; tukaj je kopal,	vm^u	—^— } — *	—-w
sadil, čepil, obrezaval trte in drevje. Zdaj ima mož je zadela. Včeraj proti polnoci zbudi nas silen požar kosČek vinograda in več kot 100 cepov različnega drevja. iz sladkega spanja. Predno je
Catcza
julija.
Velika nesreoa nas
V Bistrici imamo moža
rojaka
vaščane sklicati
na kterega smemo po- v plamenu je od vseh strani hlev poln suhe krme. Ker
mogoce
hitro širi ogenj po bližnjih s slamo Prostega stanu brez posebnega šolanja je mozak kritih poslopjih in nagloma pokončá trem kmetom, med
pomoČi, se
nosni biti, oni je gosp. pl. Valenčič, general v po- ni zdatne koju.
dospel po svojej bistroumnosti, hrabrosti in mozkem ob- kterimi sta le dva zavarovana, vsa poslopja in orodje,
našanji do najvikših stopinj vojastva
Zdaj
v
pokoji
mnogo krme in 7 prešičev
y i t	1	1 t
Obleke v naglici le toliko
prihaja vsako leto o poletnem času v svojo domačijo v rešijo, da se goli ne umaknejo ne milemu elementu» Bistrico. Njegovo največe veselje je razvoj-in povzdiga
pepelu so tudi vsi farovški hlevi in skedenj ter nad sadjereje in sploh zasadba lesá po goličavah. Pred ne- 200 stotov Jepega sená, nekaj kmetijskega orodja in koliko leti je možak mnogo potros 1 za nakupovanje perutnine. Skoda je toraj velika! — Pri ognju smo po-semena gozdnega drevja in vso reber nad Bistrico je sebno pogrešali gasilnice; iz bližnjih Brežic pa ni bilo nasaditi dal. Prosil je sosesko, naj zabrani ovce ne- žive duše z gasilnico. Dolgo smo upali rešilne pomoči
koliko let le-sem na pašo goniti; soseska je res za- od tam; brodar se je prepeljal unkraj Save in čakal,
ovce so ponoći objedle mlada drevesca ter toda zastonj! Al iz „nemških" Brežic ni pomoči! Usmi
branila
tako uničile prizadevanje vrlega generala. Poglejte
lite se pa vsaj vi, mili mi Slovenci, ubozih pogorelcev!
mije djal plemeniti gospod nekega dne — nobenega Stegnite radoďarne roke in resite jih iz potrebe! drevesca ni videti; vse je pokončano, ljudje so v tej magajte hitro! kajti „
Po
jstvari sila nemarni. — Naj bo toliko danes dovelj
dvakrat dá, kdor hitro
dá".
če
bo
v kaki drugi zadevi. *)
* onu uuujuiui.	vv	UMUVO UVTCIJ , VO	1A Novega Iliesta I . J u. lij cx. ^v&uaunv*^ v«owmuj
Novicam" drago, bom kmalu zopet kaj dopisal, pa podpornikom Ljubljanskim „národnega doma" v N o
julija.
(Oznanilo.)
Častitim

Nolranjskega 5. mal. srp
(Slovenski tednik)
da
je gosp
Dragotin
vem mestu se daje na znanje agar, deželne blagajnice kontrolor, blago voljno pre-
nam je kmetom dolgo napovedoval „sin tak blatarski" vzel nalog, biti poverjenik v Ljubljani za to podvzetje „Slov. Narod". — Zdaj smo res viděli novorojeno dete; in sprejemati mesečne doneske za stavbeni fond. Vsak
, ki izvoli pospeševati to národno podvzetje z me-sečnimi ali sploh večkratnimi doneski, vljudno se prosi,
prava kost in koža je od njegovega očeta, to je tistega
časnika
ki se drzne „Slovenski Narod" imenovati,
tedaj
na-
me s ti da bi se imenoval
yy
Skaza slovenskega naroda".
da izročuje done3ke gosp
D.
a gar ju, kateri bo v
Slovenski narod je bil katoliški narod in hoče to ostati, ta namen vsak mesec posebnega strežaja k deležnikom
nas hoče „omikati" s
tem
da
j,Skaza slov. naroda" pa svetinje naše sv. vere skruni. Prav veseli smo tedaj, da je oče „Tednikov" kar brž v prvem listu pokazal
pošiljal.
Ljubljane.
Za odbor „národnega doma" :
Dr. Bučar.
Novice" so nedavno našim rojakom
-*1*	umi u» u »	» vui novu ^uivaaai	ia 3JJu.UU11 U* —	ri^c ou ucuavuu uaoiui tujait
svoje roge s tem, da je po jezuitih mahnil, pristavljaje: in osobito Notranjcem (ker poseâtvo — Ravne
da je več ljudi od prenapetih pridig obnorelo" itd. leži na Notranjskem) s toplo besedo na srce pokladale Kdor obrekuje, kar lahko kaj znajde, mi pa hočemo volitev našega slavnega rojaka grofa Hohenwarta,
dokazov in imena obnorelih!
Vem
y
da
se
bo
gosp

Zavoljo premalo prostora morali smo okrajšati dopis
y
Na zdravje! radostnega srca vskliknemo milemu prija-
sicer bi bili nesrećo mogli še le
naznaniti drugi pot.
telju. Zdaj pa le većkrat kaj! Prosimo.
Vred.
Vred.
224
bivšega predsednika ministerstva, za državneg leg
na-
3 V ^ « p V u i U u V u«	«V, MM JV	» v/ijM	A«, d^VAUMTOi ^ItJOUjU XXliTU pUb, OC UUĐtCUU 1U VCD XCOU1UI
sprejeti poslanstvo in prizadevati si na blagor sloven- in pravici v naročje vrže? Ali so vam mar tišti možje
Rekle so , da je gosp. grofa voli
Vprašamo zdaj „Narodovce": ali ni to pravi mož,
se pošteno in ves resniei
ki, spoznavši prejšnjo krivo'pot
skemu narodu, še posebno deželi Kranjski in pa Av- kaj vredni
ter so dostavile, da bi naši dežel
9
ki
stnji vsi,
veča čast bila, ako on sprejme poslanstvo
so zatajili svoj in naš program in s-
aJ
postopanjem v deželnih zborih pokazali, ďa iz Pavlov
Na to so postali Savli? Ne bomo vam naštevali
tacih
izne
nam je nekdo v nemškem pismu — imena nočemo vernikov, vsaj jih sami poznate, zapeljane po ogrizku
glasiti, ker se iz prestrastnega pisma vidi, da sicer
čestit rodoljub ne sprevidi tega

kar je
v
1 o č i 1 n i dobi federalistični stranki pred vsem
danj
9t
„omike" in „svobodě".
Kako pa „Narodovci" sami sebe sramotijo s tem
gal, da bode
ako se „Novice" podsto
treba
sede do besede v „Narodu" ponatisniti dal
po- da nagajajo Hohenwartu, kaže adresa
>
ki
se
je
„Novice" v wartu pisale
Hohenwartu v vseh okrajinah slovenskih pod-
enkrat priporočati grofa Hohenwarta, od be- pisana, poslala konec decembra 1871. leta. Takrat se
landespresidentom"
to
kar so
37
in
38
ko
Je
listu leta 1867 Celo veu
Narodovci" niso spotikali
nad
ti Hohen- Hohenwartom
ko
so
mu
kot
bivšemu
m i
bil vládni predsednik ni stru podpisavali zaupnico in zahvalnico v adresi, in je na podlagi Koroških skušinj nekako nasprotoval ki se tudi bere v „Novicah" (51. list, leta 1871). Vece vpeljavi slovenskega jezika v šole in pisarne. „Novice" blamaže pač še niso doživeli „Narodovci", kakor s
pa Še niso prilike imele, ponoviti priporočilo svoje
9
a
vendar je onega gospod ko
ne
Je
Narod
pa
Narod"
kajt
brž
9
da jih je s pom in tako hudo zapustil, da so
tem
pozabili, kar so storili leta 1871.
Zato
— í— „------ -v,r. —«	,	-w.možje na
piriral gospoda — tako tiščal Notranjskem! ki prevdarite, kako neskončno vážen da je kar brž danes od sebe dal oni ominozni bode prihodnji državni zbor: enoglasni se vstopite
okoli Hoh en war ta, kajti odličnejšega poslanca, kakor
9
žolč
sestavek „Novični". Gospoda Vošnjak in Jurčič sta
si menda ponosno misi
99
zdaj
jo pa
99
Novicam" z dr. Bleiweisom in dr. Costo vred
9
da
lila je on, ki bode groza vsem centralističnim liberaluhom
se
ganiti več ne morejo in da bodo osramoteni molčali"
ne more si dobiti dežela Kranjska.
9
Naj
tega našega
Da bi se mi kakor jo delata Vošnjak in Jurčič
klica pravi naši rodoljubi na Notranjskem ne prezro,
mirno bi
s taj
pali
vsaj
vemo
da
vse nj
v tem
9
da
gajata veliki državop
v „Slov. Nar delovanj
prenehoma in dosledno
s tako otročjo politiko boriti imeli, kedar se zbirajo v posvetovanje. Adresa grofuHohen-
„	wartu seje glasila tako:
Va 8 a ekscelencij a! V is o kor o dni
gospod Grof!
Ako je kedaj nas z vsakorinimi političnimi mu kami tlačeni narod v poslednjem času gojil vpanje v
3 ob stranki

na Slovenskem, Českem, Tirolskem itd., in da zdaj deta ..zedinjeno Slovenijo", čeravno že nekoliko let ne-
P
delata med SI
venci in Slovenijo podirata; zato pa tudi vemo, da konečno dosego svojih pravic in dokoneanje dolgoletnega
pri
lik
č
naroda slovenskeg
so
99
Na
trpljenja, imel je za to v nedavno preteklem času gotovo
rodovcev" votlo kričanje, kterega so veseli
in ustavoverci, s kterimi so si v mnozih zadevah pravi
emčurji vzroka obilo, kajti prikazala se je na političnem ob
po pol-bratj
Al pustimo to in vrnimo
se k onemu „osodepolnemu
u
članku , s kterim je mislil „Narod" sapo zapreti
)9
No
vicam
a
Kako se vendar revče moti
„Novice" so od nekdaj hvalile, kar je hvale vredno, pa naravnost tudi visocim gospodom povedale, kar jim
ni dopadlo. Tako tudi leta 1867. grofu Hohenwartu. Al kaj je bil takrat Hohenwart v Celovcu?
Viši uradnik ministerstva, in če tudi je bil na
višem mestu, bil je vendar-le uradnik, kakor je bil tudi
uradnik pozneje v Linču, ko ni bil zavzet za fede-ralizem. Deželni predsednik ali ces. namestnik pa je podložnik ministerstva, in mora, če tudi včasi nerad, se
vesti
po volji mini s ter ski. To mi po lastni skušnji preteklih let v Ljubljani iz ust visocega gospoda dobro vemo.
Grof Hohenwart je v Celovcu in Lineu odvi- ozdraviti.
nebji zvezda, sijajoča poštenje in resnično prizadevanje, da nečisti zrak se loči od zdravega in da krasnojasen dan nas topi.
Ta zvezda} ktera je bita v nesrečni Avstriji mnogo mnogo let neznana, prikazala se nam je v osobi Vaše Ekscelencije in Vašega slavnega ministerstva, ktero je pričelo z odkritosrčno postenostjo in popolno odlic-nostjo plemenito delo, da bi se uresničile besede našega vladar ja : vnar edite mir med mojimi narodi !u Rekli smo: „mnogo let neznanaa — in to ne brez roka, kajti do tega časa ni bilo slisati niti enega glasu iz cesarskega Dunaja o postenem porazumljenji z narodi
avstrijskimi.
Iz ust Vase Ekselencije přisel je prvi in od-kritosrčni pozdrav avstrijskim narodom. Vi, visoko rodni gospod Grof bili ste prv i, kteri ste si prizadevati narodom njihova prava popolnoma vrniti, in tako po vseh Vaših prednikih vže težko ranjeno Avstrij o
sen bil od viših smislov. Pa recimo, da je takrat po svojem mnenji ravnal
Nepoklicani duhovi pa so odločili o prizadevah Vase Ekscelencije posluživsi se svojega vpliva in
čez 4 leta smo že videli
da
ovujciLi uiijcijji iavu«i, «i t ivu» .«v.., v*«, i (t o ť mu k s c e c e n c ij e posiuzivsi se svojega
se je prepričal, da na tišti poti se ne vredi in ne * njegovo zloporabo so zadržali zopet zmago pomiri Avstrija. In blagor možu, ki s pozná svojo
n
krivdo in nastopi pravično pot! Da bi le obilo tacih
in pravice.
Al prepričani smo, da spravedljivost in Vase lepo
poštenih
mož
imeli
9
popustijo trmo in nastopijo pravo pot bi bilo v Avstriji bolje!
ki spoznavši svojo zmoto, začeto delo vendar enkrat, da! morebiti kmalu zrna
• • 1 1 /
kmalu
Ko pa je Hohenwart leta 1871. postal saillO
gati mora in da tudi mila nasa domovina veselejsih dni dočaka. i- ' ri;,i, . ' ! ■ r	; ;	'
Zato z vsem slovenskim narodom iz lastnega pro-
a s i Ekscelenciji po-
svoj en na najvišem mestu ministerstva, porabil je svoje stega nagiba radostni hitimo V večletne skušnje, da centralizem ne pelje Avstrije polno naše zaupanje razodeti, zahvaljevaje se ob enem
sreči
za rešitev Avstrije, in postal je z besedo in
Vam
9
visokorodni gospod Grof in Vašemu ministerstvu
dejanjem zastopnik državno-pravn e sisteme. Zdaj za iskreno prizadevanje k osvobodenju milega naéega je'Hohenwart bil danica bolje příhodnosti, ktero pa,
«	. .	•% m	m	m	AAA
naroda
predno je svoj svit mogla še prav razliti po Avstriji
so zakrili Andrassy, Beust inpolicist Lem o nier.
;
Slava
Vasi Ekscelenciji, voditelju poštene ga
ministerstva !
225
— (Iz seje deželnega odbora 4. juija.) V službo se-kundarija in asistenta na porodnišničnem oddelku deželne bolnišnice je sprejet dr. Jožef Drč proti temu, da ga vodstvo porodniške šole potrdi. — Vodstvu deželne gozdarske soie v Sneperku se je na predlog, da bi se postavil poseben učitelj na deželne stroške za podučevanje dijakov v naravoslovstvu, naročilo, naj poroča, za ktere predmete naravoslovja, po koliko urna teden in za kako plačilo bi se imela ustanoviti nova učiteljska služba na omenjeni Šoli. Za novo kon-kurenčno cesto, ki se ima izpeljati čez Brezovico v Miklarje, je dovolil deželni odbor 1000 gold, subvencije iz deželnega zaklada. — Nadzorstvu tukajšnih mestnih ljudskih šol se je dovolila redutna dvorana za obhajanje sklepa šolskega leta 26. julija. Na dopis deželne vlade je deželni odbor pritrdil, da se glavni od go ni med Ljubljano in Gradcem namesti z mešanim vlakom vozijo s poŠtnim, ker stroški niso zdatno viši.
— (Iz seje odborové družbe kmetijske 6. junija.) Obravnava te seje pod predsedstvom barona Wurzbacha so spadale na dvojno stran: v eni, v ktero je kot zastopnik deželnega odbora přišel deželni glavar vitez Kaltenegger, so se obravnale državne podpore (subvencije), — v drugi so se razpra vij ale navadne zadeve družbe kmetijske. Toliko važnega se je obravnavalo in 8klenilo v tej seji, da poročevalcu našomu ni bilo mogoče, danes že „Novicam" izročiti vse obravnave in
sklepe. Zato „Novice" prinesó danes svojim bralcem samo eno reč — čisto novo in zeló veselo za našo deželo, in to je naprava dveh sir ar s kih družeb na planin ah Bohinjskih. V eno družbo se je združilo 12 gospodarjev na 2 planinah, namreč na Bitenj-ski planini in na planini „Govnjač" imenovani, — v drugo družbo na planini „Bareča dolina" blizo Bohinjskega jezera pa se je združilo 8 gospodarjev. Na Bi t en j ski planini izdelujejo že od 10. rožnika iz kravjega mleka mastni sir, dan na dan naredijo iz 8 centov in 33 funtov po dva lepa, kakih 42 funtov težka hleba mastnega sira. Na planini „Bareča dolina" pa dozdaj ondašnja družba sir večidel delà še iz kozjega mleka. Predstojnik poddružnice Bohinj ske, preč. gosp. fajmošter Mesar, je v imenu Bitenjske sirarske družbe po gosp. Solmajerji poslal odboru družbe kmetijske 82 funtov tehtajoči hleb kravjega sira za po-kušnjo. Radostno je skupščina kmetijske družbe gledala lepega velikana pred njo na mizi ležečega, ki bi ga bila tudi brž pokusila, ako bi ne bil še premlad, jako vesela, da naši vrli Bohinjci so prvi, ki so na Kranjskem skupno osnovali družbo, ki bode opustila masla-rijo in z združeno močjo přidělovala na veči dobiček dober sir. Subvencijski odbor, velicega veselja zavzet, da tudi na Kranjskem so spoznali kmetje, da, kar eden ne zmore, jih zmore več skupaj, je enoglasno sklenil, vslišati vse njih prošnje za državno podpor o za velike njihove stroške, in že te dni gresta gospoda odbornika Solmajer in Seunig v Bohinj, da ogledata sirarske naprave, pa zraven teh tudi čedno obzidani hlev, ki ga je na Bitenjski planini napravil Martin Rozman, v kterem je planinska živinica mraza in hudovremskih nezgod obvarovana. — Če se radujemo velikanskega tega napredka v Bohinjskem gospodarstvu , kateremu bo družba kmetijska vso mogočo denarno podporo nakloniti si prizadjala, pa v tej radosti ne smemo prezreti, koliko so ti možaki, ki so se povzdignili nad staro kopito maslarstva, morali prema-gati ovir m nasprotstva nevednih ljudi. Če gospodar ni več omahoval, so se pa kregale gospodinje, majarice se kujale in jokale po stari sistemi. Zdaj je vse pre-magano in ležeče le na tem, da se bode dober sir po izgledu skušenih Tirolskih sirarjev izdelaval in potem blago
dpbro prodajalo. Te gospodarje v Bohinji pa, ki so prvi na Kranjskem osnovali sirarsko družbo, zapišemo v zlate bukve napredka gospodarskega, in mi še posebno čestitamo gosp. fajmoštru Mesar ju, da mu je obveljalo odstraniti vse težave in tudi pri nas vpeljati to, kar je
po druzih deželah že zdavno vpeljano na veliki dobiček deležnikom.
—	(Meja med 8tajarsko} Korosko in Kranjsko) ni več zaprta in spet sme po dovoljenji dotičnih deželnih vlad živina in vse drugo iz Kranjskega na Stajarsko in Koroško brez .zadržka. Deželna vlada Kranjska je pa prosila tudi Tržaško, naj zaprtijo odpre, ker zdaj ni Turške kuge na Kranjskem. Nadejati se je, da se to zgodi, ker je postavno.
—	(Zivinske sejme) v krajih, kteri spadajo pod sod-niški okraj Koštanjeviški na Dolenskem, je c. k. deželna vlada z oklicem od 2. dne t. m. prepove-dala zato, ker blizo tega okraja na Hrvaškem še raz-saja goveja kuga; zato se pa tudi goveja živina iz tega okraja ne sme gnati na noben drug sejm. — Po takem za zdaj še niso živinski sejmi dovoljeni v celem kantonu Kočevskem in Crnomelj skem in pa v sodniškem okraji Kostanjeviškem, drugod pa so.
—	(Odbor slovenske Matice) bode v četrtek 17, julija 1873. leta ob 4. uri popoldne v Matičinah sobah
imel svojo 28. skupščino. Vrsta razgovorov: 1. Prebere in potrdi se 27. odborové seje zapisnik. 2. Poročilo o odborovém delovanji od 27. odborové seje. 3. Odsekovo poročilo o Zalokarjevih knjigah. 4. Dr. Zupancevo poročilo o Lesarjevem računu prodanih diplom. 5. Odsekovo poročilo o dr. Tomanovih pesmih, še nenatis-njenih. 6. O vspehu, ki ga je imelo tirjanje Matičnih doneskov zaostalih za prejšnja leta, in nasveti, kteri naj se izbrišejo. 7. Prebereta se račun za dobo od 1. julija
1873. leta in poročilo o odborovém delovanji od 26* septembra 1872. 1., ki ju odbor podá 9. občnemu zboru.
8. Nasvetje posamesnih odbornikov.
Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani
30. junija 1873.
Dr. £. H. Costa , predsednik.
Anton Lésar, odbornik in tajnik*
— (Prvi obcni zbor delničarjev „.Narodne tiskáme (Dalje.) Nijeden odbornikov se ni oglasil, da bi to, kar je gosp. Klun očital, res ne bilo, le zavoljo za-časnih listo v je gosp. Grasselli rekel, da tudi gosp*
K i u n u veljá odgovor, kterega je o tej reči že gosp*
Ravnika r j u dal.
Dr. Vošnjak pa je hotel gosp. Klu na z osebnim
zavrniti. Prav veseli me, je rekel, da se gosp. Klun danes tako živo interesira za „narodno tiskamo", ktero je nekdaj v „Vaterlandu" imenoval „Schwindel". (Hrup
in nemir.)
Gosp. Klun se oglasi na to in reče: Gosp. Vos« nj a k, bodite tako dobri in pokažite mi oni list „ Va-terlanda" in oni dopis, v kterem sem jaz „narodno tiskárno" imenoval „Schwindel". Dokler pa tega ne storite, moram tukaj očitno reči, da ste nesramen obrekovalec in laž nj ive c. — Po teh besedah vstane sirašansk ropot. — Dr. Vošnjak plane kvisku,
s pěstmi preti g. Klu nu ter kriči: In Vi ste--Î
Zdajci vsi vprek začno vpiti, pa dr. Zarnik prevpije vse in rohni: Da! v „Vaterlandu" nas zmirom obirate in danes ste prišli skandal dělat. „Novice" so Vas že pred tremi tedni napovedale, da boste to storili.
Gosp. Klun: Mi smo edino le zato prišli, da branimo svoje pravice. Mi imamo tukaj ravno toliko govoriti, kakor Vi; dajte nam le račun od svojega oskrbovanja, in nihče Vam ne bo ničesa očital.
Dr. V ošnjak: Besedo vzemite nazaj!
Gosp. Klun: Dokler nedokážete, kar ste rekli,
226
(Zdaj
se hrup na novo začne.
To
je nesramno,
ne
pa,
besede ne vzamem nazaj
Nekteri dr. Vošnjaku ocitajo):
kar srno mi poprej vprašali.
rovati. (Mnogi delnicarji vstanejo, eni pri tej priči zbor za-pusté in še drugi hočejo iti za njimi.)
peresce - „uiuy. icuum . .^aiuauiciu-a
rodov" ponatisek vsa zadovoljna pozdravlja!
Slov. Tednik"
Laibacherica" je ta „Na
zato
vami ni mogoče zbo- je kar brž mahnil po jezuitih
>
>
in stara „Presse
ker
je že
Vošnjakovci so bili vsled tega v hudi zadregi. „Slov. Ted." odobruj
julija (tedaj še prođ izdanim 1. listom!) přinesla te legram, da po Mladoslovencu dr. Vošnjaku izdavani
odgo
jezuitov. Dr. Vošnjak
V	J	U	U	^	- J V V 0	J	T •	M— M •	* V U AJ	V« IA
Cutili so, da bo delniško društvo pred občinstvom ob sme po takem < d Bismarka kmalu pričakovati cel kup vse zaupanje prišlo, ako so
poizvé, da
so morali delni-
n i čar ji
9
ki so račun zahtevali, pa namesti računa le
Pruskih tolarjev in red črnega orla.
Naznanilo.
Za
9)
oglasnik11, ki se bo pridjal „Pratiki" za leto
surovosti čuli, zbornico zapustiti. Zato so se kmalu pomirili in predsednik dr. Ahačič sam je precej oštro grajal, da se delničarjem računi niso predložili, ker se
brez njih res ne more sklepati. Obljubil je, da se v 1874., se naznanila, ki se po tej poti najbolj razsirij
prihodnje to več ne bo zgodilo, ter opominjal jielni- po slovenskem svetu, sprejemajo do 26. julija tega leta čarje, naj danes sami dotične predloge stavijo ^
pa denarji niso zapravili,
Da
se
r ~ ------ ,
v Blaznikovi tiskarni.
Je
rekel
9
se 8leherni lahko
prepriča, ako si stroje in druge reči v tiskarni ogleda.
Gosp. Grasselli poroča potem o denarnem
v
Poslano.
7
s tanji delniškega društva in bere najprej pismo kterem se upravni odbor pregledovalnemu odseku opra-
dop
Gospod dr. Vošnjak mi se zdaj ni pokazal tistega
v
„ Vaterlandu ,
v kterem
bil
vi čuje, da
mu ni
bilo
mogoče, sestaviti bilanco
za
leto
tiskarnoi{ „Schwindelu imenovat
jez
9t
Narodna
Tedaj ostanem pri tem,, kar sem pri občnem zboru rekel, da je dr. V o snj ah
1872., ker so fabrikantje črke namesti lanskega oktobra
meseca še le januarija in februarija meseca izgotovili, nesramen obrekovalec in lažnj
Ljubljani i. julija Ï873
pa tudi računa ne poprej izvršiti in ga odseku v pregled predložiti, ker potrebnih delavnih moči ni bilo. Gosp. poročevalcu se je na obrazu bralo
Karl Kl un, stolni kapi
7
da
je sam
těžko verjel, kar je drugim verjeti priporočal. Oziroma
na to predlaga, naj se čas do konca decembra 1872. ne smatra kot upravno leto, ampak kot doba, v kteri se je ustanovljenje društva pripravljalo ; delničarjem pa
Poslano.
Gosp. Jože Zagore nam je poslal sledeči dopis
„V št. 26. „Novic ť od 2ó.
junija t. I. se mi
ki so svoje delnice 1872. vplačali, naj se 1. novembra tika v dopisu: ,,Iz Novomeške okolice" govor letos iz p la čaj o 5% obresti po razmeri njihovih plačil. ga neki jest o binkostih na Kerškem imel. Ne
s pod
7
ki
sim
zapo
Pregledovalni odsek je temu predlogu pritrdil in pri-	padek mojega tamošnega govora, temuč tudi cela nje-
stavil, naj se letni račun za leto 1872. v presojo izroči	gova smisel in tudi reći, ktere je zadeval, ne da bi
pregledovalnemu odseku, kteri bo pretresoval bilanco	morebiti popačene bile, so v temu dopisu popolnama
za leto 1873.	neresnične; namreč tam navedenih oaeb in ž njimi v
Gosp. Grasselli in gosp. Pajk kot ravnatelj	zvezi stoječih obravnav v deželnem zboru še kar omenii
Mariborske tiskáme potem bereta poročilo dohodkov in stroškov obeh tiskarnic. Iz njega je razvidno, da je bilo do konca junija dělnic 401 popolnoma vplačanih, na 34 drugih pa 1400 goldinarjev, tedaj vsega skupaj
msim.
Zavarujem se torej proti resničnosti kako^snega
koli delà tega dopisa
9
kar
taistih, ki bi
mojo
osebo zadeva
zamogli ta dopis za resen držati".
pri
vsih
St. Jernej 2. julija 1873.
Jože Zagore.
41.500 gold. Iz tega denarja se je plačalo: Fr. Skazi in tovaršem za Mariborsko tiskamo 16.713 gold. 28 kr.,
za založni fond in nove črke pa 9283 gold. 20 kr.,
Ljubljanski tiskarni za mašine 6266 gold.
kr.
za
črke 3588 gold. 36 kr., za mizarska delà 1954 gold. 25 kr., za založni fond 2939 gold. 94 kr., tedaj skupaj
40.736 gold.
Vredništvo brez upora natisne ta dopis, ker potr-juje, da je gosp. Jože Zagore kot vskok narodne stranke se udeležil Krškega shoda in ondi proti njej govoril. Naš dopisnik pa je sam rekel, da govora Zagorčevega ni zapisal po stenografićnem zápisku,
am-
kr.
pak
po poročilih; za besede se tedaj ne puli.
Po tem površnem računu bili bi delničarji o del-
niškem društvu še precej ugodne misli imeli, da bi se ne bil prvosednik dr. Ahačič zagovoril, da jetiskarna
v vednih denarnih zadregah in da jej mora on večkrat s svojim kapitalom ali pa s svojim kreditom na pomoč priskočiti. Spodbudal je tedaj delničarje, naj skrbijo za
Noviear iz domaćih ip ptujib dežel.
Državnopravno pogodbo Ogrov s Hrvati sta iz-
vršila kraljevinska odbora.
e
kaj je
7
pa
vse ne
7
kar
Hrvatom gré. Deželni zbor Hrvaški bode kmalu o njej
to
}
da se se ostale delnice oddajo
y
da društvu ne bo govoril.
treba denarjev na posodo jemati. Do občnega zbora je naredila tiskarnica, kakor je g. blagajnik konstatira!,
V
okoli U000 gold, dolgá.
(Kon. prih.)
(Polom denarni) sega zdaj tudi po deželah.
Ljubljani je na kant přišel mlinar in sploh veliki spekulant Jožef Gregorič in za seboj potegnil usnarja Pauer-ja in veliko druzih. Iz Trsta piše „Triester Zeitg.", da sta nehala plačevati Anton Funk in ž njim
Žitna cena
v Ljubljani 5 julija 1873.
Vagán v novem denarii : pšenice domače 7 fl. 60.
7 fl. 45
turaice 8 fl. 30
soráice 4 fl
20
banaake
ri i 4 fl. 15.
2 fl
jeèmena 2 fl. 90
prosa 3 fl
ajde 3 fl. 40
ovsa
Krompir 1 fl. 8
Karol Obre za na Vrhniki, rekši, da pasiva, kakor se govori
u I V Ml iic* T X UUiUl| X v. a*. y	X	y
znašajo 150.000 gld., aktiva pa 95.000 gld.
y \J 11 ^ /JUaCOjV IfVlVVV ^iU. y auilf U	^«UI
Gorici je veliko zgubil mestni župan grof Coronini.
Kursi na Dunaji 8. julija
blattu'
c
{Deteljci s tremi peresi): „Slov. Narodu"
m „Laibacherici"
Tag-
vzrastlo četrto čudodelno
5°/0 metaliki 67 fl. 40 kr. Narodno posojilo 72 fl. 40 kr.
Ažijo srebra lïl fl 50 kr Napoleondori 8 fl. 85 kr.
9 99
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Založnik: Jožet lilaznikoii dědici v Ljubljani.