0 1 0 Št. 227 (15.955) leto H PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati''T A A A ^3^ B maja 1945, njegov predhodni ,y\ Aminom: ■ 3 -V.VGOTOVH cncn . V:UX' .l^v-' .voonamenio postale 45% SRpDA <\V- ^\\N:- ^O' -at 1^66296 ftedTrie* 1 ^gn-. PRIMA’ b smeti c s ital v FARGO srl. I r iz naših krajev, ker niso dobile pravočasno vabila- »Kljub temu pa smo se Čutile blizu tej slovesnosti, ker smo del tistih, ki smo se vrnile iz Ravensbriicka, veliko naših pa je za vedno ostalo tam«, nam je povedala Savina Rupel, znana tožarca pri Sv. Jakobu, ki je Preživela vse to gorje. Tridnevnemu srečanju so prireditelji dali naslov »Odpustiti da, pozabiti ne.« 2e tu Se je nrnenje naše intervjuvanke razlikovalo od glav-ne8a gesla prireditve. »Nikoli nisem pomislia, da oi lahko koga ubila, ali tnucila tako, kot so mučili ctene in ostale zapornice. Ne morem pa sprejeti, ali Pa zelo težko osvajam mi-sel o odpuščanju. Tiste, ki smo preživele lagerje, ve-ttto, kaj je življenje v njih Pomenilo. Pripeljali so nas k°t brezpravno rajo, pusti-d; da so nas hoteli otroci hitlerjevskih družin, ki so živele v bližini lagerja, že Prej opleniti, kot so nas po-6In v samem lagerju.« Ko se je Savina udeležila obiska Ravensbriicka Pred približno dvema me- secema, je bil to njen prvi zadnji osebni stik z Zoro vem, da me težko rezumejo stik po vojni s tem krajem izven taborišča, v katerem A bilo je tako. Vzeli so nam smrti. smo se potem še srečale in vse, tudi človeško do- »Mislila sem, da bom vi- kjer sem na žalost izvedela stojantvo. Pustili so nas, da dela vrata, skozi katera so za njeno smrt.« životarimo kot brezpravna nas pripeljali v to tabo- Včasih je taborišče ob- bitja, ki smo lahko samo rišCe, pa jih ni bilo vec. Vse dajal visok zid z žico. Zid gledale v nebo in upale, je bilo urejeno. Ni bilo veC sicer še stoji, a ne tako vi- vse ostalo je bila samo Cma naših barak in taborišče je sok. zemlja in smrt, ki nas je bilo v polnem zelenju, »Cim smo prišle v tabo- dnevno spemljala.« medtem ko smo jetnice rišCe smo vedele, kaj nas Kdor je to okusil, ve, takrat videle samo Črno Čaka. Ze pri vratih v tabo- kako je bilo. Mladi pa mor- zemljo in morda še nebo«. rišCe smo videle dva da premalo, sicer se takšne Aretiranke so konec leta obešenca. Tudi potovanje grozote v svetu ne bi smele 1944 odpeljali v koncentra- do taborišča je bilo grozno, ponavljati«, cijske zapore, od koder so Po treh dneh so nas ustavi- Na zdanjem obisku v jih 2. decembra odpeljali v li v Beljaku, da smo lahko Ravenskriicku, kjer so odk- taborišCe. »Prišle smo v ta- šle na stranišče. Ce se kakš- rili umrlim v tem taborišču borišCe prav za Miklavža, na od nas ne bo vrnila, bo- spomenik, je bil tudi pred- Bilo nas je veliko iz naših mo za kazen postrelili de- sednik poslanske zbornice krajev. Ne spominjam se set drugih, so nas opozori- Violante (na sliki s Savino njihovih priimkov, vem pa, li. Ko smo prišle v tabo- Rupel). »Je katera med va- da so bile Lojzka in Dora iz rišCe, so nas porazdelili po mi tudi iz Furlanije - Julij- Kontovela, sestri Marija in barakah in ker nismo imeli ske krajine«, je vprašal. Milka Milic iz Saleža, Ma- na sebi nobenega oblačila, Udeleženke so pokazale na rija iz Gabrovca, Pierina iz so nas pokrili s tistimi, ki Savino. Res je spregovorila. Križa, Marica iz Slivnega, so jih vzeli ubogim žrtvam A razburjenje in živčna na- Rozalija s Proseka, sestre pred nami. Meni je pripa- petost sta bila tako moCna, Silva, Vida in Slavka od dala Cma obleka s Čipkami, da je morala svoj govor Banov, Ema iz MaCkolj, ki je ne bom nikoli pozabi- večkrat prekiniti. »Nic ne Dora, Tončka, Sonja, in la.« de«, ji je mimo dejal Vio- Ivanka in Helena iz Pevme, Potem so dobile interni- lante. »Kar nadaljujte s pa še Zora Perelo, Gabriela ranke svoje številke. Imen svojim pripovedovanjem -Rajka in Lučka«. in priimkov niso imele in povejte vse, kar Čutite in »Ko smo hodile v vrsti veC, Savina je imela štev. kar mislite.« In Savina je iz Koroneja proti postaji, se 91329, ki se je morala res povedala vse, kar je je Zora, ki sem jo kot štu- naučiti povedati v nemšči- mogla in zmogla. Prisegla dentko poznala še od Sv. ni in je še danes ni pozabi- pa si je, da ničesar ne bo Jakoba, obrnila k meni. la. pozabila, da bo ostala zve- Tako hladne roke imaš. »Kakšno je bilo življenje sta idealom, za katere so Vzemi moje rokavice, da te v taborišču? Grozno. Če ga toliki dali svoja življenja, bodo ogrele. To je bil moj hočem približati svojim, Neva Lukeš BOLJUNEC / PO POLETNEM PREMORU Živahno delovanje občinske knjižnice Pogovor s knjižničarko Živko Peršič Občinska knjižnica v Boljuncu je zaključila poletni premor in odprla svoje prostore, da se je bodo lahko odslej dalje spet posluževali vsi, ki si želijo izposojanja raznih knjig, brošur, ali revij. Knjižnica bo odprta ob torkih in petkih od 14. do 18. ure. Živka Peršič, ki vodi knjižnico, se je zglasila v našem uredništvu in povsem naravno je bilo, da smo ji takoj zastavili nekaj vprašanj. »Prostori naše knjižnice, ki nam jih je dala na razpolago dolinska občinska uprava, so v stavbi za Kulturnim domom Franceta Prešerna, torej prav v središču vasi. V poslopju imamo na razpolago dve sobi v spodnjih prostorih in še dve sobi v prvem nadstropju. Prostora je torej dovolj tako za knjige, kot tudi za tiste, ki se želijo ustaviti v knjižnici, kaj prebrati, ali poiskati kakšne podatke.« Živka vodi knjižnico dve leti. Pred njo sta opravili pripravljalna dela in jo tudi na začetku vodili Magda Maver in Dragica Maver. Njima gre torej zasluga, da je knjižnica zaživela in zaCela s svojim delovanjem. »V knjižnici imamo sedaj že okrog 3.000 knjig, v glavnem leposlovnih, saj je po teh tudi najveCje povpraševanje. Imamo tudi italijanske knjige: zaenkrat pa nimamo še Časopisov in drugega revialne-ga gradiva.« Pobud, ki jih namerava knjižnica izvesti v novi sezoni, je kar veliko. »To sicer ne bo novost, saj smo imeli v prostorih knjižnice že o-troške urice, pa še srečanje z lutkami. V lanski sezoni smo predstavili našega pesnika Marka Kravosa in njegova dela, Nerina Švab pa je pripravila kar štiri srečanja z lutkami v slovenščini in italijanščini.« V preteklem šolskem letu so knjižnico obiskali tudi srednješolci, ki obiskujejo šolo Simona Gregorčiča v Dolini. S to šolo želi Živka PersiC še navezati stike in tako ustvariti pogoje za nove obiske knjižnice in tudi za sodelovanje med to ustanovo in šolo. »Mladi nam dajejo veliko zadoščenja in njim želimo posvetiti velik del naše dejavnosti. Želimo pa tudi, da bi se knjižnica priljubila ljudem. Zato smo si omislili "knjigo želja’’, v katero naj bi obiskovalci vpisovali svoje želje. V knjižnici izpostavimo vse novosti; skušali pa bomo mediti tudi oddelek za razne publikacije, brošure in revije,« nam je še povedala Živka Peršič. Dodala je, da krije stroške za knjižnico občinska uprava. Knjižnica sama je bila zaprta le v avgustu, medtem ko je v juliju še delovala. »Po rodu nisem iz Boijunca, temveč prihajam z OpCin, študirala pa sem na Filozofski fakulteti. A ker sem že vrsto let tabornica, sem veliko mladih že poznala iz raznih taborenj. Sedaj pa sem se, v dveh letih dela v Boljuncu, že navezala na kraj, na njegove prebivalce in rada spremljam razne njihove dejavnosti in prireditve. Sedaj sem že ali pa še bom poslala društvom in šolam vabila, da nas obiščejo, domačinom pa tudi prošnjo, da nam prinesejo stare knjige, Ce jih veC ne potrebujejo. Tako bo postala naša zbirka knjig še bogatejša.« Knjižnica je pravzaprav nastala na osnovi dediščine, ki jo je znana slovenska književnica Erna Muser namenila eni od zamejskih knjižnic. V njenih prostorih je že v lanskem letu potekal teCaj slovenščine, ki ga je vodila Nataša Smotlak, knjižnica pa je dala svoje prostore na razpolago tako slovenski kot italijanski šoli, ko so bila v njihovih prostorih razna popravljalna dela. Živka je izrazila še željo, da bi delo tudi v letošnji sezoni dobro steklo. »Naš prvi obiskovalec je bil Milan Bolcic, domačin, bivši mednik na Primorskem dnevniku in velik ljubitelj knjig. Njegov obisk me je zelo razveselil,« se je spomnila knjižničarka Živka. Neva Lukeš V ŠKOFJO LOKO Izlet Kluba prijateljstva Klub Prijateljstva načrtuje za soboto 11. novembra izlet v Škofjo Loko. Obisk tega mesta v Sloveniji, ki je polno spomenikov preteklosti in tako malo znano nam Pirmor-cem, ker se nahaja izven glavnih velikih poti Slovenije, bo gotovo izpolnilo želje vsakega udeleženca po boljšem poznanju naše matične zemlje. Mesto Škofja Loka je zraslo ob sotočju reke SelšCice, ki priteka od severa in reke PoljanšCice, ki prihaja od zahoda. Leži tam, kjer ravninski svet prehaja v nižje hribovje, ki dobi ime po tam ležečem mestu. Mesto je nastalo že v zgodnji zgodovini, ob srečanju naravnih poti. Bogato mesto, kjer so cvetele vse mogoče obrti, potrebne v vseh Časih, in se razvijale po potrebi Časov, je vzbujalo spoštovanje in občudovanje bližnje in oddaljene okolice, tako da je bilo mesto le enkrat žrtev ropa tolpe nekega Jana Vitovca leta 1457 in pozneje Turkov leta 1476. Leta 1511 ga je prizadel hud potres, ki so mu sledili kmečki punti leta 1488,1492 in 1515. Tudi požari so prizadeli mesto leta 1660 in 1668. Vendar se je mesto vedno obnavljalo in razvijalo in je postalo tudi središče trgovine iz severne Evrope v Trst, proti Štajerski in Dolenski. Mesto je znamenito in dosti je spomenikov iz slavne, zlasti delovne preteklosti. Mesto je bilo znamenito in sedež neslutenega razvoja: šole, organizirane približno tako kot zdaj, so imeli že od leta 1627. Pa tudi skrb za bolne in socialno ogrožene meščane je bila tam razvita od leta 1547. Tudi za duhovno življenje je bilo primemo poskrbljeno. Leta 1271 je omenjena cerkev sv. Jakoba, glavna in najveCja cerkev v tem kraju. Izlet v Škofjo Loko bo zelo zanimiv in bomo spoznali, kako se je tudi med Slovenci razvijalo življenje v preteklosti: tako kot pri drugih naprednih in razvitih narodih. Tega nismo mogli spoznati tedaj, ko so bile pri nas meje nepredirne in se je, zlasti po koncu prve svetovne, zdelo, da smo pri nas je vse lepo, napredno in vzorno in o sosedih se ni govorilo! Marcel Petkovšek Tečaji slovenščine Občina Dolina prireja v sodelovanju z ljudsko univerzo iz Trsta tri teCaj e slovenskega jezika za odrasle. Tečaji bodo potekati v večernih urah dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in Četrtkih, od 13. oktobra dalje. Zaradi tehničnih in organizacijskih razlogov, je število udeležencev posameznih tečajev omejeno. Vpisovanje in informacije v občinskem tajništvu, ob delavnikih med 9. in 13. uro, do vključno sobote, 4. oktobra. ŠOLSTVO / USPEH NA NATEČAJU Komet prinesel nagradi dijaku in učenki Enrico Chendi 2., Tina Kralj 17. Pretekli teden sta dva slovenska učenca prejela pomembni nagradi na risarskem natečaju o čistem Trstu, včeraj pa se je iz kraja Lumezzane pri Brescii spet lepa novica za našo Solo. Slovenski dijak in učenka sta zasedla odlično 2. in 17. mesto na slikarskem natečaju, ki ga je priredil tamkajšnji astronomski observatorij Serafino Žani. Natečaj z naslovom »Nariši komet« je bil vsedržavnega značaja. Na njem so sodelovali učenci in dijaki iz vseh krajev Italije. Med njimi so bili tudi slovenski učenci osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč in dijaki nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline. Drug za drugim so vsak po svoje narisali komet Hale-Bope v različnih slikarskih tehnikah. Do izteka roka konec maja so poslali v Lumezzane svoje izdelke, nato pa med poletjem kar pozabili nanje. Sodelovanje na natečaju ni bilo zaman. Tre-benska osnovna šola je včeraj prejela sporočilo o rezultatih natečaja, ki so bili za obe šoli nadvse razveseljivi. Dijak lanskega 1. razreda nižje srednje šole Simona Gregorčiča Enrico Chendi se je uvrstil na častno drugo mesto, kar je izjemen uspeh, saj so prireditelji natečaja prejeli kar 1602 risbi. Ocenjevalna komisija, katere članica je bila tudi znana tržaška astronomka Margherita Hack, pa je dodelila 17. mesto učenki osnovne šole Pinka Tomažiča Tini Kralj. Uspeh je toliko večji, ker sta bila Enrico in Tina edina šo- larja iz tržaške pokrajine, ki sta bila vključena med dvajset nagrajenih učencev in dijakov. Prvo mesto je osvojil Luca Giaco-ni s srednje šole Manzoni iz Piše, tretje pa France-sco Alvisi s srednje šole v Reggio Emilii. Vseh prvih dvajset uvrščenih so organizatorji povabili na nagrajevanje, ki bo v nedeljo, 28. septembra, v kraju Lumezzane Pieve pri Brescii. Enrico Chendi je s svojim drugim mestom »prislužil« vsemu razredu obisk observatorija v kraju Lumezzane, poleg tega pa bo prejel tudi teleskop; Tina Kralj bo delila nagrade od 4. do 20. mesta, in sicer vpis v klub Astronomia giova-nissimi ter publikacijo Astronomia junior. ' POBUDA e Vabljiv program nastopa Capelle M. I. Glinka Vstopnice za koncert so na prodaj v gledališču Verdi Predstavljajo ga za enega najboljših romantičnih zborov na svetu, še posebej pa je cenjen kot izvajalec spevov ruske liturgije in ruskih narodnih pesmi. Z omenjenim programom bo Ca-pella M.L Glinka iz Sankt Petersburga, ki se lahko ponaša z uvodoma navedenimi pohvalami, nastopila tudi v tržaški dvorani Tripcovich. Glavni organizator tržaškega koncerta je Glasbena matica v sodelovanju z odbomištvom za kulturo tržaške občine. Koncert bo v soboto, 4. oktobra, vstopnice pa so v prodaji pri blagajni gledališča Verdi (tel. 040/6722500) vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, na dan koncerta pa jih bo mogoče kupiti uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane Tripcovich (040/6722357). Pod vodstvom Vladislava Cernušenka bo zbor tudi v Trstu odpel Liturgijo Sv. loanna Zla-tousta Čajkovskega (fragmenti), Tri meniške pesmi Sviridova (Jutranja pesem, Kondak o farizeju-in mitničarju in Gospod, k Tebi sem klical) in štiri Duhovne pesmi Cesnokova (Moja duša poveličuje Gospoda, Blažen mož, Naj se dviga moja molitev in Z nami Bog). Ves drugi del tržaškega programa slovitega zbora pa bo posvečen ruskim narodnim pesmim. ___LAHKA GLASBA / TEKMOVANJE_ Ansambel Babilonia osvojil prvo mesto V ponedeljek zvečer, na zaključnem glasbenem dvoboju, je novopečeni PRIJETEN KULTURNI VEČER Beneško gledališče gostovalo v Lonjerju gledom na njegovo vrednost, že poželo uspeh na lanskem Dnevu emigranta. V Lonjerju so se igralcem pridružili še prijetni glasovi beneškega mladinskega zbora Korenine in vzbudili veliko navdušenja predvsem med mladimi društvenimi odborniki. Od tod predlog za pobratenje mladih Lonjercev in Benečanov. Morda bo lonjersko društvo »letovalo« v Beneško Slovenijo že čez kak mesec... Veliko prej -pravzaprav že v nedeljo- pa bo v Lonjerju razstava grozdja, ki jo bo spet obogatila kulturna točka. OPO Enoličnost že nekoliko hladnih večerov je pretekli petek v Lonjerju premagala živahna komedija. Na povabilo krajevnega kulturnega društva je lonjer-ski oder tokrat poživela amaterska dramska skupina iz Beneške Slovenije. »Beneško gledališče«, ki je že vstopilo v dvajsetletje svojega delovanja, je občinstvu ponudilo enkratno priložnost, da ob radostnem smehu spozna še beneško narečje. Sest beneških ljubiteljskih igralcev je ravno z uprizoritvijo zabavne igre »Usak minut je na palanka«, s komedijo o denarju in ironičnem po- PODZEMLJE / NAČRT V »nemških rovih« bodo uredili speieološko razstavo Tržaško podzemlje je preluknjano s predori kot švicarski sir. To še posebno velja za področje Trga Oberdan, sodne palače, Ul. F. Severa in Ul. Romagna, kjer so med drugo svetovno vojno Nemd zgradili celo omrežje rovov, da bi se lažje in predvsem neovirano premikali. Predore so začeli graditi leta 1943 prav na tistem območju, ker je imel tam svoj sedež nemški štab za celotni Adriahsches Kunstenland. Predore je uporabljal tudi komandant SS Odilo Globočnik: z vrta vile Ara, kjer si je uredil svoje stanovanje, se je spustil po stopnicah v predor in se sprehodil po podzemlju vse do notranjega dvorišča tržaškega sodišča, kjer je imel svoj urad. Tisti predori, ki so jim Nemci pravili »Mah Berlin«, naj bi postali kmalu turistična atrakcija. Preuredili naj bi jih in v njih uredih permanentno razstavo o zgodovini speleolo-gije. Ustrezni načrt z imenom Ipogea je pred kratkim pripravil tržaški Alpinistični klub. Tržaška občina je dala lani celotno podzemsko strukturo v najem prav Alpinističnemu klubu; njegovi člani so rove pregledali in izdelati okvirni projekt. Zajemal naj bi 850 kvadratnih metrov: speleolo-gija naj bi bila rdeča nit, ki bo povezovala tudi druge razstavne dejavnosti, od geologije in paleontologije do zbirateljstva na speieološko tematiko. slovenski zamejski ansambel Babilonia (na sliki - f. Mirjam Železnik) osvojil prvo mesto na glasbenem tekmovanju »Ras-segna musicale - ima ve-trina p er la mušica«. Njihovi konkurenti so bili tržaška metal skupina Thunderstrike, ki so ravno tako igrali na izredno visoki ravni. Iz tega vidika je bila tudi že sama primerjava nehvaležna, saj Babilonia izvaja pretežno angleško in italijansko rock glasbo, ki z izostrenim metalom v stilu Iron Maidenov sploh nima opravka. Skupina Babilonia je zmagala le za las, saj jo je od drugouvrščenih meta-larcev ločevalo le nekaj desetin glasov. Večer v lokalu Red Devil je bil tako vseskozi napet, sam lokal pa skoraj pretesen za številno mlado publiko, ki je navijala za svoje favorite. Kot smo že večkrat povedali, sestavljajo ansam- bel pretežno štirje amaterski glasbeniki VValter Germani, Paolo Kralj, Dario Terčič in Martin Pertot. Po potrebi se jim pridružijo še pomožni glasbeniki in tehnik na mbcerju. Skupina je začela vaditi pred približno enim letom v majhnem skladišču ob VValterjevem domu v Sesljanu, danes pa sodi v sam vrh tržaških amaterskih ansamblov. S ponedeljkovo zmago si je tako skupina Babilonia, poleg seveda prve nagrade, zaslužila veliko brezplačno reklamo, saj so že prejeli številne ponudbe za večere v raznih lokalih. Sedaj jih čaka še dolga pot izpopolnjevanja, saj so jasno povedali, da hočejo čim bolj obogatiti svoj repertoar, ki naj bi kmalu postal res za vsak okus. Naši fantom torej iskreno čestitamo in jim želimo še veliko vztrajnosti, saj so že jasno dokazali, koliko veljajo. (GB) NOVICE PRAZNIK GROZDJA / OB TRGATVI PRAZNIK TUDI PRI SV. SERGIJU Devet milijard Centru za biotehnologijo Senatna komisija za zunanje zadeve je odobrila dodatni prispevek v višini devetih milijard lir za tržaški mednarodni Center za genetsko inženirstvo in za biotehnologijo. S prispevkom bodo po eni strani krili izgubo, ki jo je bil Center deležen, ker so ostali državni prispevki od leta 1986 nespremenjeni in ker je deloval za države v razvoju. Center za biotehnologijo so ustanovili 1983. leta, delovati pa je začel štiri leta kasneje. V Trstu ima svoj sedež v okviru Območja za znanstvene in tehnološke raziskave, poleg tega pa deluje tudi v New Delhiju. Skupno zaposluje 250 ljudi iz 28 držav. Nova diplomska smer za ambientalne znanosti Na Tržaški univerzi so z akademskim letom 1997/98 uvedli novo diplomsko smer, in sicer za ambientalne znanosti. Delovala bo v okviru Fakultete za matematične, fizikalne in naravoslovne znanosti. Novo usmeritev bodo predstavili na jutrišnji tiskovni konferenci v konferenčni dvorani Oddelka za geološke, ambientalne in morske znanosti v Ul. Weiss 2 v območju pri Sv. Ivanu. Fakulteta za inženirstvo: podaljšan rok za vpis Tržaška univerza obvešča, da je bil podaljšan do 6. oktobra rok za vpis na fakulteto za inženirstvo za akademsko leto 1997/98. Vpisovanja bi se morala prvotno zaključiti 1. oktobra. Rok 6. oktobra velja tudi za predstavitev študijskih načrtov. Grozdni lestenci v Podlonjerju Nad šankom Ljudskega doma v Podlonjerju so konec preteklega tedna kot sočni naravni lestenci viseli grozdi-ve-likani, ki so jih domači vinogradniki dali na ogled na letošnjem prazniku grozdja. Vaščani jim pravijo »rašponi«. Ob vsakem je visel tudi listič s številko, saj ocenjevalna komisija ni smela vedeti, čigavo grozdje je ocenjevala. Prav nagrajevanje »rašponov« je bila najbolj pričakovana točka nedeljskega programa. Žirija je tuhtala in z oč- mi tehtala grozd za grozdom, naposled pa je takole razsodila: najlepši »rašpon« je na praznik prinesel Silvano Franco, za njegovim pa so se uvrstili jagodasti pridelki Maria Uska, Milka Čoka in Micheleja Dodana. Širokogrudni Pod- lonjerci pa so nagradili tudi grozde, ki so jih prinesli na ogled ljudje iz drugih krajev. V tej konkurenci sta bila nagrajena »rašpona« vinogradnika Del Negra in Milana Bevka. Poleg kulture grozdov je bila v Podlonjerju v pozornosti tudi glasben3 kultura. Posredoval jo )e harmonikarski orkester Synthesis 4, ki je navdušil občinstvo. Zvečer so se domačini in gost)6 še zavrteli na plesu tako na najlepši način zaključili svoj grozdno-glasbeni praznik. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 24. septembra 1997 NADA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.55 - Dolžina dneva 11.57 - Luna vzide ob 0.10 in zatone ob 15.21 Jutri, ČETRTEK, 25. septembra 1997 ZORA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,7 stopinje, zračni tlak 1024,8 mb pada, veter 33 km na uro vzhodnik severovzhodnik , vlaga 44-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Haron Zeriali, Davide Francesco Zetto, Francesca Negri-sin. UMRLA STA: 88-letna Argentina Radovan, 80-letni Adalgerio Zanon, 90-letna Silvia Rivierani, 95-letni Casimiro Rovis, 71-letni Silvio Salvatori, 76-letni Alessandro Del Pizzo, 74-letni Lucio Bi-rattari. ! : LEKARNE Od PONEDELJKA, 22. do SOBOTE, 27. septembra 1997 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi °d 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Mi-ramarski drevored 117 (tel. 410928). Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje ■ Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA KORS/10 nori popusti pri SV. IVANU! Velike prilike v zelo kratkem času samo do 18. oktobra pri pohištvu POPUSTI do 80% Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 »Porzus«, r. Renzo Martinelli, i. Gabriele Ferzetti, Gastone Moschin. EKCELSIOR AZZUR-RA -18.20, 20.10, 22.00 »Innamorati cronici«, i. Meg Ryan. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. AMBASCIATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.15 »II mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 1 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »She’s so lovely«, i. Sean Penn, John Travolta, Robin VVright. NAZIONALE 3 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »An-na Karenina«, i. Sophie Marceau. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Nel-la societa degli uomini«. MIGNON - 16.00, 22.00 »Luana sesso e amore«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.00, 22.10 »Con Air«, i. Nicholas Gage, John Malkovich. ALCIONE - 18.45, 21.30 »II paziente ingle-se« r. Anthony Minghella H PRIREDITVE SLOVENSKI ODER in SLOVENSKA PROSVETA vabita na ogled igre »Male dame«. Izvaja gledališka skupina Slvoenski oder. Odrska priredba in režija LuCka Peterlin Su-sic, scena Magda Samec. Danes, 24. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. KD IVAN GRBEC vabi na predstavitev knjige Marte Košuta »TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA«, ki bo jutri, 25. septembra ’97, ob 20.30. Sodeluje 2PZ Ivan Grbec pod vodstvom Ksenije Kos. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje s Kobalovo komedijo AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI v četrtek, 25. t. m., ob 20.30 v Portorožu; v petek, 26. in v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti št.3) vabi v soboto, 27. t. m., ob 18.30 na veCer z naslovom MLADI NA POTEPU PO AMERIKI. Diapozitive in film o svojem potovanju po ZDA bodo prikazali Francesca, Breda, Martin, Aleš in Stefan. Vabljeni vsi mladi! POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD RdeCa zvezda v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice in kitarista Marka Ferija, ki bo v nedeljo, 28. t. m., ob 19. uri v župnijski cerkvi v Zgoniku ob praznovanju občinskega zavetnika sv. Mihaela. Ob tej priliki bo ob 10.30 slovesna sveta maša. GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRST - Odborništvo za kulturo priredi v soboto, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich na Trgu Liberta 11, koncert PEVSKEGA ZBORA CA-PELLA M. I. GLINKA iz St. Petersburga. Dirigent Vladislav Cernušenko. Na sporedu P. L Čajkovski, P. G. Cesnokov - Pravoslavna liturgija. Predprodaja od 24. 9. 97 pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. S_____________IZLETI SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija Devin-Nabrežina - prireja 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet na Štajersko. Odhod v soboto, 11. oktobra, ob 12.30 iz nabrežinskega trga. Cena 150.000 Ib. Vpisovanje in informacije: Mario Kralj (9. - 12.) tel. 639126, Antek TerCon (v večernih urah) tel. 299509. Ne pozabite veljavne osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista! H SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da organizira v sklopu Ljudske univerze teCaj slovenskega jezika za odrasle na osnovni šoli Marica Gregorič Stepančič. TeCaj bi se odvijal od 13. oktobra dalje v večernih urah. Prijave in naknadne informacije nudimo v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure, tel. 040/773411. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. BOLNIŠNIČNO PODJETJE »OSPEDALIRIUNOI - ZDRUŽENE BOLNIŠNICE« TRST ^ skladu s 6. členom zakona št. 67, z dne 25. februarja, objavljamo naslednje podatke, ki zadevajo proračun za leto 1997 PRIHODKI _________(v tisočih lir) ______________ STR0SKI POSTAVKE PREDVIDENI ENESKIV BILANCI ZA LETO 1997 PREVERJANJE ŽE KNJIŽENIH POSTAVK ZA LETO J- POSTAVKE PREDVIDENI ENESKIV BILANCI ZA LETO 1997 PREVERJANJE 2E KNJIŽENIH POSTAVK ZA LETOJ- Tekoči transferji 243.147.000 Tekoči stroški 266.087.000 — Razni prihodki 22.940.000 — Stroški SKUPNI na kapitalskem računu 84.899.300 — tekoči PRIHODKI 266.087.000 — Vrnitev posojil 29.200.000 — Poravnava Transferji medsebojnih obveznosti 61.990.000 — na kapitalski račun 84.899.300' — SKUPAJ 442.176.300 — Najem posojil 29.200.000 — Poravnava Presežek medsebojnih obveznosti 61.990.000 — SKUPAJ 176.089.300 — SKUPAJ STROŠKI 442.176.300 — Primanjkljaj SKUPAJ PRIHODKI 442.176.300 — Opomba: Bolnišnično podjetje je bilo ustanovljeno z ukrepom deželnega odbora št. 5537 z dne 23.12.1996, z zasčetkom veljavnosti 1.1.1997. GENERALNI DIREKTOR dr. Gino Tosolini Angelu, ki je praznoval okroglo obletnico, želijo pevci Vesne »kol’kor kapljic tol’ko let«. E3 ČESTITKE Jesensko sonce žari, v Bazovici na vagi rojstni dan OLGA slavi in se zmeraj z gosti jezi. Vse najboljše in da bi bolj potrpežljivo z ljudmi govorila ji iz srca nekdo želi. Naša draga TINA KRALJ je narisala komet Hale Bop in se uvrstila na 17. mesto na državnem natečaju. Čestitamo ji sošolci IV. in V. razreda GOS Pinka Tomažiča: Jernej, Taisija, Peter S., Su-sanna, Vanja, Nikolaj, Mija, Peter C., Andrea ter učiteljice. H3 OBVESTILA * l. * 3 OTROŠKI ZBOR SLOMSEK iz BAZOVICE bo zaCel z vajami v sredo, l. oktobra. Letos bo pevski zbor vodila gospa Zdenka Križmancic. Vabljeni otroci od 5. do 14. leta starosti. Peli bosta dve skupini, mlajša in starejša, vsako sredo, od 18. do 19. ure v Slomškovem Domu. ZaCetni sestanek za starše otrok bo danes, 24. septembra, ob 18.30. ŽUPNIJSKI URAD V NABREŽINI sporoča, da bo danes, sreda, 24. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani mesečna konferenca. Govoril bo dr. DRAGO STOKA o problemu: »Etika in narodnost«. Sledi razgovor in družabnost. Vabljeni! 50-LETNIKI s Proseka, Kontovela in Gabrovca se bomo sestali danes, 24. t. m. , ob 20.30 v prostorih kulturnega društva na Proseku za načrtovanje skupnega praznovanja. SPD PRIMOREC-TA-BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: uCenci 1. razreda osnovne šole in 3. letnika vrtca v prvi skupini ter uCenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v dragi skupini. Potrditev vpisa lanskih Članov in sprejemanje novih elanov bo danes, 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na št. 212688 (Nidia Sivitz) in 220130 (Milena Padovan). SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu II. KRAŠKEGA OKTOBERFESTA, ki bo v Praprotu od 9. do 13. oktobra na sestanek jutri, 25. septembra ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju. KRD DOM BRISCIKI prireja tečaj vezenja (Stikanja). Informativni sestanek bo jutri, 25. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih. Morebitne informacije dobite tudi po telefonu št. 327062 (Norma) od 19. do 20. ure. SLOVENSKA ZAMEJ- SKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - 4. steg iz Trsta vabi v svoje vrste nove elane. Za otroke od 7. do 10. leta, volčiče in veverice, bo prvo informativno srečanje v soboto, 27. septembra, ob 15. uri v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul, Brandesia, 27). Za nekoliko starejše (od 11. do 16. leta) se bo srečanje vršilo isti dan in v istem kraju z začetkom ob 15.30. Podrobnejše informacije dobite pri Katji Volpi (tel. 314748) in Jordanu Pisani (tel. 398597). ZDRUŽENJE »STARSI SKUPAJ« vabi elane in prijatelje na družabnost, ki bo v soboto, 27. t. m., od 16. ure dalje pri skupnosti »Družina« na Božjem polju. Prisrčno vabljeni! OTROŠKI P. Z. FRAN VENTURINI - Domjo sporoča, da bo prva vaja v soboto, 27. septembra 1997, ob 14.30 v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci in pevke od 3. do 11. leta. SKD PRIMOREC - TREBČE vabi na razstavo likovnika Milana Bizjaka iz Repna v Kulturnem domu v Trebčah in sicer do 28. 9. vsak dan od 18. do 20. ure. Na ogled bodo tudi narodne vezenine in gobelini Veronike Bizjak. Toplo vabljeni! SKD VIGRED prireja teCaj vezenja »Stikanja« -inofrmativni setanek in vpisovanje v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI prireja teCaj angleškega jezika za odrasle v sklopu Ljudske univerze. TeCaj se bo odvijal v prostorih nabrežinske osnovne šole Virgila Sceka. Za informacije poklicati št. 200136. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v začetniški plavalni teCaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno šolo plavanja za otroke in mladino, športno šolo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle vsak dan od ponedeljka do petka, do konca meseca od 11. do 13.30 na tel. 51377. KD RDECA ZVEZDA prireja trimesečni eksperimentalni teCaj zborovskega petja s spiritualskimi skladbami. Pevki in pevke, ki bi se radi pomerili v tej zvrsti so vljudno vabljeni na prvo vajo, ki bo 30. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. KRUT obvešča, da se začnejo 1. oktobra tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. OBČINA REPENTA- BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živinozrav-nik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobra t. 1. ob torkih in Četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. SKLAD MITJA CUK priredi tudi letos tečaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda TavCar. Začetek tečaja (22 ur) bo 1. oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289) SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane TonCiC«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imeloval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev. SD MLADINA - baletni odsek - obvešča svoje gojenke, da se bodo zaceli treningi v torkih in petkih ob 16.30 od 3. oktobra dalje v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu. Za nove upise naj se interesenti zglasijo na licu mesta. Za informacije tel. 220222 po 14.30. S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije na sedežu Sklada (Narodna utica 126, Opčine, tel. 212289). SKLAD MITJA CUK sporoča, da je po poletnem premoru ponovno na razpolago otrokom in odraslim logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna utica 126, Opčine, tel. 212289). KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 13. do 23. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja teCaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). MALI OGLASI tel. 040-7796333 ISCEM DELO kot hišna pomočnica v Trstu ali okolici. Tel. 00386/6789311. FRIZERSKI SALON išCe vajenko, po možnosti s prakso, ali delavko. Tel. 229435 ob uri obedov. AVON - SVETOVNO ZNANA KOZMETIČNA FIRMA obvešča, da razstavlja kozmetiko in nova modna oblačila jesen-zi-ma v petek, 26. septembra v dvorani RIVIERA HOTELA SAVOIA v Trstu, od 10.30 do 19.30. Vabje-ni vsi v družbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Vstop brezplačen. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 416879 (Valentina). IŠČEMO NATAKARICO, od 19 do 30 let staro za delo ob vikendih. Tel. 229253 ob urah obedov. PODJETJE IZ MILANA išče predstavnika za slovensko tržišče. Potrebno lastno prevozno sredstvo in znanje slovenskega in italijanskega jezika. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe in Curricu-lum vitae na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Predstavnik«. NA OPČINAH nudim varstvo otroku par ur dnevno. Tel. 213518. JESEN vas vabi na izlet v naravo, zato pridite v DOBERDOB, kjer se na agriturizmu PRI CIRILI naužijete domačih dobrot. TRGOVINA JESTVIN išCe skladiščnika, po možnosti s prakso. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Jestvine«. KRAŠKI OVČARJI, dve samici cepljeni z rodovnikom prodamo. Tel. 226207. PRODAM enosobno stanovanje v Pevmi. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. 0481/21193. GOSPA NUDI pomoč v restavraciji, vešča kuhinje, znanje italijanščine ali pa za oskr- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. bo ostarelih. Tel. 00386/6732334. PRODAJAMO 228-li-terske lesene sode (bari-que) za Črno vino. Za informacije tel. št. (0481) 884097. FIORINO 1700 diesel letnik ’94 prodam. Tel. 040/200232. IŠČEMO gospo/gospo-dično prijetne zunanjosti za delo part-time v gostilni v občini Sovodnje ob Soči. Za informacije tel. 0481/882488. OSMICO je odprl Alojz Milic, Veliki Repen 49. V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milic. OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Daria Zerialija daruje Aleksander Žerjal 50.000 lir za MePZ Igo Gruden. V spomin na Ido Trampuž daruje Sava Rupel 50.000 tir za FC Primorje. Ob izgubi predrage prijateljice PavCi Berger vd. Kukanja se žalovanju pridružuje Angela Udovič Draga Pavla tvojega še v soboto napovedanega obiska na žalost ne bo. Pogrešali te bomo in se te spominjali. Sestri Teji in sorodnikom naše iskreno sočutje in sožalje. družina Škerlj Mitja, Valentina in Tjaša s starši in teto žalujejo za drago gospo Pavlo Kukanja. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka i e? do sobote od IU. do IO. ure NOVA KNJIGA / PRI GORIŠKI MOHORJEVI LIKOVNA UMETNOST / MUZEJ REVOLTELLA Prikaz Gorice v slovenski literaturi Predstavitev pri državni knjižnici Pri Goriški Mohorjevi družbi je v teh dneh izšel italijanski prevod knjige "Gorica v slovenski literaturi". Novo literarno delo "Gorizia nella lette-ratura slovena", ki ga je uredila prof. Lojzka Bratuž, sta številnim zbranim poslušalcem predstavila prof. Marija Kacin in prof. Sergio Tavano v predavalnici državne knjižnice v Mamelijevi ulici. Knjiga je pomemben doprinos k pobudam ob tisočletnici prve pisne omembe Gorice, je pa obenem velika priložnost, da se tudi italijanska kulturna javnost seznani s slovensko literarno dediščino. V zbranih proznih in pesniških prispevkih se namreč pred bralcem odpira zgodovinska preteklost, kot so jo doživljali slovenski ustvarjalci na Goriškem. V besedah Trubarja, Kosovela, Zupančiča, Gradnika, Bevka, Pahorja, Faj-gla, Lavrenčiča, Sorlije-ve, Rebule in še mnogih drugih, zaživijo večkrat mračni in trpki trenutki preteklih obdobij, ki so usodno zaznamovali slovensko goriško prebivalstvo. Prof. Marija Kacin je v svojem uvodnem posegu podčrtala, kako se v delih prevedenih pisateljev in pesnikov zrcali v ozadju Gorica. Iz Rašte-la so v 16. stoletju donele Trubarjeve protestantske pridige, medtem ko je bil Travnik leta 1713 prizorišče usmrtitve tolminskih puntarjev. Gorica je še prisotna v literarnih pričevanjih, ki odsevajo zgodovinska dogajanja v našem stoletju. Najprej tragično doživljanje prve svetovne vojne, zatem nasilno obdobje fašistične diktature, ki je slovenski odpor skušala streti s požigom slovenskih knjig, z napadom na Trgovski dom, z umorom Lojzeta Bratuža, kot prikazujejo zbrani odlomki. Literarni izbori pričajo še o partizanstvu, o napetostih na Goriškem po drugi svetovni vojni, napovedujejo pa tudi zmeren optimizem za prihodnost. Prof. Kacin je svoj poseg sklenila z željo, da bi nova publikacija omogočila globlje spoznavanje slovenske zgodovine in literature, kar bi seveda dalo velik doprinos k preseganju predsodkov in večji miselni odprtosti v našem bivanjskem prostoru. Besedo je nato prevzel prof. Tavano, ki je podčrtal, da je izid knjige dar, ki ga slovenska literatura poklanja mestu Gorici. V njenih prispevkih se odraža pomen, ki ga je mesto imelo za slovenske prebivalce iz Brd, Krasa, Vipave. Ugotovil je, da je Gorica dala svoj pečat slovenski kulturi, obenem pa silila slovenske ustvarjalce, da so se soočali z nemško in italijansko kulturo. Le v soočanju pa se lahko dojame vrednost lastne identitete, le v preseganju lastnih meja, in v odpiranju drugačnosti zrelost nekega naroda, je še pojasnil Tavano, ki se je zatem zaustavil pri vsebini novega literarnega dela. Prof. Lojzka Bratuž je avtorica dveh uvodnih esejev. V prvem prikazuje zgodovinsko sliko Gorice v teku stoletij, v drugem se osredotoča na slovensko literarno ustvarjanje na goriškem območju. Prvi del knjige je nato posvečen poeziji. Verze LaurenčiCa, Gradnika, Župančiča, Sorlije-ve, Sakside, BenedetiCa, verze obupa, žalosti, sreCe in upanja, so v italijanski jezik prevedli Giovanni Simcich, Mirko Špacapan, Milko Rener, Diomira Fabjan Bajc, Lojzka Bratuž, Filibert BenedetiC. Večji del proznih besedil je prevedel Ezio Martin, ki je italijanskim bralcem dal možnost, da spoznajo pripovedništvo Bevka, Remca, Resa in Voranca. Ostali prevodi krajše proze Budala, Preglja, Lokarja, Breclja, Fajgla so delo Marije Kacin, Gio-vannija Tallonija, Joška Vetriha, Milka Renerja. Za ilustracijo knjige, ki je tudi opremljena s številnimi koristnimi opombami, je poskrbel Franko Žerjal. Predstavitev knjige "Gorizia nella letteratura slovena" se je sklenila z besedami prof. Lojzke Bratuž. Zbranim poslušalcem je predoCila osnovni namen nove literarne publikacije: približati slovensko besedo in zgodovino italijanskim bralcem, saj le medsebojno spoznavanje omogoča spoštovanje soseda in mirno sožitje. Energična drznost Videmčana Ciussija Slikarska dela in nekaj kipov bo na ogled do id. 11. Sodobno umetnost v tržaškem muzeju Revoltella predstavlja tokrat Ciussi. Ciussi, od kod ta Cius-si, drzni naslednik komaj ovenčanega Spacala? V pričakovanju najavljene (v bodoče izvedene?!), obširne, še posebno »naše« Černigojeve razstave (naslednje leto bi mojster praznoval okroglih sto), bodo na stenah te moderne galerije visele ustvarjalne pustolovščine še drugih umetniških izvirov, ki jim ravno Ciussi utira pot. Zakaj Ciussi? Najprej, ker je Carlo Ciussi, Videmčan sede-minšestdesetletnik, priznan deželni umetnik in muzej Revoltella predstavlja deželno središče sodobne umetnosti. Posledično je vloga Revoltelle tudi, da z razstavo in petinštiridesettisoč lir vrednim katalogom počasti njegovo umetniško srečanje z Abrahamom (Ciussi se s prvo sliko predstavi pri sedemnajstih). Ciussijeva umetniška oploditev sega v Benetke, v konec štiridesetih, k še opaznim energičnim, ekspresionističnim iskram in celo k Picassu. Leta 1948 je Picasso nastal j en v (svoji) sobani beneškega bienala in ob Ginu Rossiju se globoko zareže v prvotne Ciussijeve neokubistične izpade. Leta 1953 prvič razstavlja sam in zaCne zoreti. Dozoreva stalno, dozoreva do današnjih dni. A medtem se marsikaj zgodi. Že leta 1964 deli razstavno sobo z Mariom Nigrom na beneškem bienalu. Nekako šestnajst let zatem, ko se je potapljal pred Picassom. Medtem se stalno vozi v svoj milanski atelje in se dovzetno posveti le slikarstvu. Nekakšnemu sperimentalnemu slikarstvu, ker se Ciussi nikdar ne zadovolji z doseženim in stremi k novim dosežkom. V teh »novih dosežkih« se res ne srečuje z očarljivim Pablom (Picassom), a izraža drzno svojevrstnost, ki se v svoji veCdesetletni energični razvojni poti sistematično vrača k originalnim geometrijskim po- stojankam. Slednjih se najprej previdno opre na zaCetku šestdesetih v prvih tihožitjih, ko v impulzivnem barvnem zamahu podaja abstraktne figure. Kubistično potomstvo se v Milanu prelevi v nekakšne mrežaste module, ki nedosledno uokvirjajo kvadrate in kvadratke. Kompozitivna razuzdanost se sicer na pragu sedemdesetih umiri in geometrijske ploskve postajajo enostavno odločnejše. A raziskave okrog energičnih znamenj na pretežno hladnih, tudi mračno sivih podlagah bodo zapečatila nepravilna zaporedja ostrih kotov in trikotnikov v zadnji petini dosedanje avtorjeve ustvarjalnosti. Pred to ustvarjalno reminiscenco se Ciussijeve oblike povsem poenostavijo v zbanalizi-rane polkroge in večkotnike (s sapico suhoparnega okusa za sk-lajanje barv). Naenkrat, nekje sredi osemdesetih, se togi geometrijski liki celo raznežijo v drobno, živahno, mavrično valovanje. Slednje izhaja iz čistega poskusa raztapljanja odebeljene Črte v enakomerno dinamično gibanje in prek meglenih vijug prehaja v ostre splete trikotnikov in kotov. No, Carlo Ciussi sploh ni Pablo Picasso. Je pa zanimiv v svojem motivnem prehajanju, iz nekakšnih zagrenelih ploskev v nežnejše ustvarjalno razpoloženje, ki v svoji preobrazbi ohranja poteze energične odločnosti.Tudi, ko se Ciussijeva geometrija zreducira v črto, obdrži električno drznost in hkrati čustveno obarvanost. In tudi, ko se umetnik spravi na večje površine (Ciussi se v zadnjih časih skoraj prevzetno preizkuša na formatu 3x3m), ne pozablja na tančico umetniške topline, ki jo drugače v geometričnih oblikah tako težko najdemo. Ciussi je ob tem še kipar (nekaj kiparskih izdelkov je tudi do 16. novembra v Revoltelli), njegova originalnost pa izstopa tudi s tridimenzionalnimi slikarskimi konstrukcijami (glej Revoltella-pritliCje). JPč RAZSTAVA / SLIKARJA GEORGA KRESSA V Toskani tudi kraški motivi Molitve za mir v Assi-siju je fragmentistiCno delo ogromnih dimenzij (406X412 cm), s katerim se lahko ponaša slikar Georg Kress, doma sicer iz Miinchna, po rodu pa Madžar, ki je leta 1966 skupaj s svojim stanovskim kolegom akad. slikarjem Poldetom Oblakom iz Sežane (na sliki) in Italijanom Nico-lom Bianchom izdal v Munchnu FragmentistiC-ni manifest, ki je zbudil takratno pozornost večjega dela evropske javnosti. To delo je bilo razstavljeno po nekaterih cerkvah v Nemčiji, kjer je vzbudilo veliko zanimanje in pozornosti pri občinstvu, sedaj pa si ga lahko ogledamo na razstavi v galeriji magistrata mini še iz Časov, ko se je dvakrat udeležil simpo- di slike s kraškimi motivi in tako je sloves tipič- udejstvovanja ukvarja tudi z razvojem svoje no- GOSTOVANJE SKUPINE EN-KNAP Dnevi plesa v Gentu v San Giovanniju Valdar-no pri Firencah. Tu, v tej izredno slikoviti toskanski deželi, pa ima slikar Kress tudi svoj atelje in se rad vraCa v Italijo. Slikar Kress pa ne more pozabiti prijaznih Kraševcev, saj ga na Kras vežejo izredno lepi spo- zija fragmentistov na Krasu (Sežana, Lipica -1989 in Štanjel - 1990). Vedno rad se vrača na Kras, kjer lahko slika motive izrazite kraške arhitekture in tipične kraške krajine. Na njegovi retrospektivni razstavi v Toskani zasledimo tu- nih kraških mest Štanjela in Lipice ponesel s prelepo toskansko deželo, kjer je umetnost že dolgo časa doma. Slikar Kress ima za sabo že vrsto samostojnih in skupinskih razstav doma in po svetu. Avtor pa se poleg umetniškega ve teorije o umetnosti, ki jo imenuje teorija o kreativnem ustvarjanju, ki bo gotovo postalo pomembno epohalno delo. Nastaja zadnjih deset let v sodelovanju z avtorjem humanistične psihiatrije Amonom in vzbuja posebno pozornost. V Gentu so se včeraj začeli dnevi plesa, ki, kot razlagajo organizatorji, niso festival, temveč prikaz plesnih dejavnosti - od gostujočih predstav in domačih ter tujih koprodukcij, do plesnih videov, žive glasbe in razstav ter drugih dogodkov. V okviru prireditve, ki bo trajala do 4. oktobra, bo nastopila tudi slovenska plesna skupina En-Knap. Skupina En-Knap se bo v Gentu v okviru prireditve, ki nosi naslov Gent pleše, predstavila 25. in 26. septembra s predstavo Zakonitosti Kobre koreografa Iztoka Kovača. Z izvedbo predstave na dnevih plesa v Gentu bo skupina En-Knap pet mesecev po premierni uprizoritvi na festivalu Springdance v Utrechtu odprla novo gledališko-plesno sezono. Dnevi plesa v Gentu potekajo v umetniškem centru Vooruit, ki je vrata odprl leta 1913, vendar po drugi svetovni vojni padel v pozabo. Kulturne dejavnosti so v stavbi, ki v površino meri veC kot 10.000 kvadratnih metrov, oživili leta 1982 in jo leto kasneje razglasili za zaščiteno poslopje. Leta 2000 bo po več kot desetih letih del stavba popolnoma obnovljena. Center Vooruit deluje tudi kot producentska hiša, ki je koproducira-la predstavo Zakonitosti Kobre. (STA) Počastitveno srečanje v Kosovelovi knjižnici Kosovelova knjižnica v Sežani bo v petek, 26. septembra ob 18. uri pripravila poCastit-veno srečanje s kiparjem Janezom Le-nassijem ob njegovi 70-letnici in pesnico Milo KaCiCevo, ki bo prve dni oktobra prazno- vala svojo 85-letnico. Tako Janez Lenassi kot Mila KaCičeva sta dolgoletna prijatelja naše knjižnice in poznana našim obiskovalcem. Vsestransko in obsežno kiparsko delo Janeza Lenassija je težko predstaviti v enem samem večeru, zato se je kipar odločil, da bo izbor iz simpozijev pokazal z diapozitivi. Mila KačiCeva pa je v letošnjem letu presenetila z novo pesniško zbirko z naslovom Minevanja, ki je izšla pri Prešernovi družbi in tako je knjižnica izkoristila priložnost za po-novo srečanje s to priljubljeno pesnico. Z glasbo bo prireditev pospremila Erika Slama iz Trsta. Lenassijeva razstava bo v knjižnici na ogled do 15. oktobra, ljubitelji poezije pa si bodo imeli priložnost kupiti knjigo Minevanja. a.n. ALŽIRIJA / NEVERJETNE RAZSEŽNOSTI IN STRAHOTE FUNDAMENTALISTI C N EGA TERORJA Zverinski pokol civilistov v Barakiju pri Alžim Med 250 žrtvami tudi otroci, ženske in starci Varnostne sile posegle z večurno zamudo, ko je bilo vsega konec in so se klavci že umaknili - Panični strah med prebivalstvom - Oblasti trdijo, da je bilo žrtev le 85 - Fronta islamske rešitve najodločneje obsoja pokol GENERALNA SKUPŠČINA /. DIPLOMATSKA DEJAVNOST Dini govoril o reformi VS in se sestal s Kučanom Slovenski predsednik se je med drugim srečal tudi s hrvaškim zunanjim ministrom Graničem AL2IR - FundamentalistiCna smrt je imela svoj krvavi p ir v Barakiju, mestecu v zaledju Alžira, kjer so islamski klavci prejšnjo noc zverinsko mučili in pobili 250 ljudi, v glavnem žensk, deklet, starcev in otrok, ranjenih pa je veC kot sto ljudi. Tokrat klavci niso bili oboroženi samo z noži in sekirami temveč tudi z avtomatskimi puškami in celo z raketometalci, tako da so bežeče kosili z rafali in jih ranjene polili z bencinom in žive zažgali. Kdor se je doma zabarakadiral, je prav tako našel strahotno smrt v plamenih. Alžirske oblasti so včeraj uporno vztrajale, da je mrtvih le 85 oseb in kakih 60 ranjenih. Preživeli pa trdijo, da so v krajevni šoli videli veC kot 200 trupel in to niso bile vse žrtve strahotnega nočnega zločina. Prizorišče strahotnega pokola so obkolile varnostne sile, ki jim vseeno ni Uspelo preprečiti nepopisne zmede in peklenskega kaosa rešilcev, reševalcev, žandarjev in vojakov. Ce bodo potrdili obračun o 250 mrtvih, bo to drugi najhujši pokol po pokolu v Raisu (prav tako zaledje Alži-rn), v katerem je 28. avgusta Življenje izgubilo 300 oseb. Nekaj ur pred pokolom je predsednik alžirske vlade Ahmed Ouyahia med predsinocnjo televizijsko razpravo vztrajal pri uradni verziji vlade in predsednika Lianina Zerouala o alžirskem terorizmu: »To je pojenjujoCi pojav, ki nima veC nobenega upanja. Trdno smo odločeni, da ga bomo dokončno izruvali.« Taka uradna verzija je v popolni antitezi z dejanskim stanjem na terenu, ko relativnemu zatišju sledijo srhljivi pokoli, v katerih so žrtve skoraj izključno civilisti in to na območjih, ki so bila tradicionalna oporišča Islamske fronte narodne rešitve. Kako »pojenjujoC je ta pojav«, pričajo pred materami živi zažgani ali na hišna vrata z ražnji pribiti otroci, razparane nosečnice, posiljene in zaklane ženske, pobiti starci in moški, ugrabljena dekleta, nad katerimi se bodo spolno izživljali teroristični voditelji. To je srhljivi alžirski fundamentalisticni teror, ki vzbuja strahotene sume. VeC kot 200 ljudi ne zakolješ v pol ure. »Kričali smo z vsemi svojimi silami, a nihče ni prišel na pomoč«, je povedal neki preživeli. »Zakaj niso varnostne sile posegle?«, se je vprašal drugi. Plameni gorečih hiš so navsezadnje vidni v daljavi, prav tako se daleč slišijo rafali iz kalaš- telefoni, varnostne sile pa so prispele na kraj pokola po veC urah, ko je bilo vse končano, ko so se klavci že umaknili. NiC Čudnega torej, da je Alžirce strah, da je vse veC samoobrambnih pobud, tako da nekateri odkrito trdijo, da si oblasti prav to želijo, tako da dopuščajo islamski teror na območjih, ki so sovražno razpoložena do režima. Nekateri poskušajo poiskati logično razlago tega neverjetnega vrtinca nasilja. Ti trdijo, da je režim sklenil premirje z Islamsko vojsko rešitve (vojaško krilo Fronte islamske rešitve). Najbolj ekstremna teroristična skupina GIA se Čuti izdano in se sedaj maščuje v krajih, ki jih nadzoruje FIS. Vojska islamske rešitve ob zločinski odsotnosti oblasti seveda vrača milo za drago v krajih pod nadzorstvom GIA. To so seveda le ugibanja, ki pa imajo precej logično osnovo. V alžirskem režimu ni enotne strategije glede boja proti islamskemu terorizmu. Kot kaže, pa »izkorinjeval-ci« prevladujejo pred »pogajalci«, tako da se nasilje nadaljuje. FIS je včeraj najodločneje obsodil zločin v Barakiju in poudaril, da se s takimi pokoli kaznuje ljudi, ki so neko C zaupah Fronti narodne rešitve. NEW YORK - Po govoru ameriškega predsednika Billa Clintona pred Generalno skupščino OZN je bil včeraj italijanski zunanji minister Lam-berto Dini še kar optimistično razpoložen. Clinton namreč ni diktiral svojih stališC o reformi Varnostnega sveta, po kateri bi se petim sedanjim stalnim Članicam brez pravice veta pridružili še Nemčija in Japonska ter tri nestalne članice, ki bi jih rotacijsko izbirali med državami Tretjega sveta. Ameriški predlog predvideva še enajsto Članico, in sicer iz vrst držav nekdanjega socialističnega bloka. Clintonov molk o tem predlogu seveda po Dinijevem mnenu še ne pomeni, da so se ZDA odpovedale svoji zamisli, temveč da se zavedajo težav in odpora med številnimi članicami OZN, ki se nočejo sprijazniti s takim reformiranim Varnostnim svetom. PriCa bi namreč bili neke vrste »direktoriju«, neke vrste svetovni vladi, iz katere bi od sedmih industrijsko najrazvitejših držav izpadli le Italija in Kanada. Italija se seveda s to zamislijo ne strinja in uspešno lobira med državami Tretjega sveta, ki se prav tako ne strinjajo s tako »svetovno vlado najmočnejših držav« in se zavzemajo za večjo reprezentativnost Varnostnega sveta z ustanovitvijo skupine nestalnih članic iz vrst srednje rezvitih držav in iz držav v razvoju. Za reformo Varnostnega sveta je potrebna dvotretjinska večina, te pa nima ne ameriški tabor in ne tabor, ki nasprotuje temu načrtu. Clinton je seveda vztrajal o nujnosti čimprejšnje reforme, Diniju pa se kot kaže ne mudi in je mnenja, da je treba reformo dobro pre- misliti in še bolje izvesti, tako da ne bo povzročila razkolov in hude krvi. Italijanski zunanji minister Dini je seveda izkoristil svojo prisotnost v Stekleni palači za številne dvostranke pogovore. Tako se je sestal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in z zunanjimi ministri Hrvaške (Graničem), Makedonije (Hadzin-skim) in ZRJ (Milutinovičem). Podobno natrpan program je imel tudi slovenski predsednik Milan KuCan. Pred popoldanskim srečanjem z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem se je sestal s hrvaškim zunanjim ministrom Matetom Graničem in ameriškim senatorjem slovenskega rodu Tomom Harkinom. Na torkovem programu je imel slovenski predsednik še sestanek s predstavniki slovensko-ameriške poslovne skupnosti, srečanje z makedonskim kolegom Kirom Gligorovom, kitajskim zunanjim ministrom Qian Qichenom, indonezijskim zunanjim ministrom Alijem Alatasom, udeležil pa se je tudi odprtja novega slovenskega generalnega konzulata na Tretji aveniji. Pogovor z Graničem je potekal v prijaznem ozračju. Obe strani sta glede odprtih vprašanj v slovensko-hrvaških odnosih izrazili pripravljenost za njihovo reševanje, in sicer na izhodiščih nedavnega pogovora obeh premierov, Janeza Drnovška in Zlatka Mate še v Portorožu. Beseda je tekla tudi o udeležbi Hrvaške pri reševanju krize v Bosni in Hercegovini ter o perspektivah reševanja te krize. (Ansa, STA) Nasilje v Alžiriji V predmestju Alžira Barakiju so včeraj pred zoro islamski integralisti ustrelili in pobili najmanj 200 ljudi, 100 pa so jih ranili. V bombnem napadu v Reghaii sta bili ubiti dve osebi. IV • . x MALI NIGER1 Sredozemsko morje Tipasa ALŽIRIJA Medea - Os* 20 km POLJSKA / PO ZMAGI OPOZICIJE Ji SRBIJA / PO SKORAJ DOKONČNIH REZULTATIH Kwašniewski: Vlado naj sestavi desni blok Zanj bi bil Balcerowicz dober mandatar, a o njegovem imenovanju bo odločala Solidarnost VARŠAVA - Poljski predsednik Aleksander Kwašniewski je včeraj izjavil, da bi morale novo poljsko vlado sestaviti stranke dosedanje opozicije, ki so zmagale na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Koa-kcija z večjo podporo v parlamentu jo boljša od tiste z manjšo, je v pogovoru za časnik Gazeta Wyborcza Poudaril Kwašniewski in dodal, da )e edino vprašanje, ali sta Volilna akcija Solidarnost (AWC) in Zveza svobode (UW) sposobni doseči dogovor glede vlade. Glede Časopisnih namigovanja, da bi bil lahko mandatar vodja UW Leszek Balce-rowicz, je Kwašniewski dejal, da se s kandidaturo strinja, a da bo vse odvisno od Solidarnosti, ki je na volitvah prejela največ glasov. Glede Demokratične zveze levice SLD, Pri katere ustanovitvi je Kwašniew-ski sodeloval, je poljski predsednik dejal, da je normalno, da stranka, tudi dejstvo, da je imela v volilni kJ je bila toliko Časa na oblasti, kampanji levica preveč voditeljev Preide v opozicijo. Kritiziral pa je in ji je mankal pravi vodja. Izidi poljskih volitev Parlament Volilna udeležba: 59% upravičencev Volilna Gibanje za Demokratična akcija obnovo Solidarnost Poljske 34% 6% Zveza svobode 13% zveza levice 27% Jttozna koalicija \ Preostalih 8 odstotkov glasov so prejele druge stranke, ki pa, zaradi 5 odstotnega praga, ne bodo imele predstavnikov v parlamentu. Ap Srbska leva koalicija izgubila absolutno večino v skupščini Bolotoža za predsednika Srbije med Liličem in Šešljem BEOGRAD - Srbska leva koalicija, ki jo sestavljajo socialisti, komunisti in Novi demokrati je izgubila absolutno večino v srbskem parlamentu. To izhaja iz včerajšnjih skoraj dokončnih izidov nedeljskih volitev. Leva koalicija bo po teh podatkih imela 98 od 250 mandatov (32, 9 odstotka), nacionalistična Radikalna stranka 80 (28, 3 odstotka). Srbsko gibanje obnove pa 45 (19, 8 odstotka). Ostale sedeže bodo zasedle manjše stranke. Manjkajo še rezultati kosovskega volilnega okrožja PeC s 14 mandati, ki bi jih morala v glavnem dobiti leva koalicija, saj so Albanci bojkotirali volitve. Predsednik srbske volilne komisije Nebojša Rodič je obenem sporočil, da je predsedniški kandidat vla- dajoče leve koalicije Zoran Lilič (na sliki AP) dobil približno milijon 300 tisoC glasov, nacionalistični voditelj Vojislav Šešelj 1.025.000, Vuk Draškovič pa 788.000 glasov. Ker nobeden od kandidatov ni prejel absolutne večine, so že vCeraj naznanili, da bo drugi krog predsedniških volitev 5. oktobra. Iz vCeraj objavljenih rezultatov izhaja, da levi koaliciji ne bo uspelo sami vladati, a po mnenju političnih opazovalcev to ne bi smel biti hud problem. Tako med Sešljevi-mi radikali, kot med Draškovičemi obno vitel ji je dovolj takih, ki bodo podprli Miloševičevo levico. Navsezadnje so bili Sešljevi radikali neke vrste Miloševičevo rezervno kolo. GORICA / PREUREDITEV POSTAJALIŠČA APT Dela za prenovo so se že pričela Objekt noj bi uredili v dveh mesecih Težave v ul. Angiolina so delno rešili KULTURNI DOM / V PETEK 26.T.M. Doberdobsko jezero na slikah Valterja Nanuta "Fotografsko pesnitev" o jezeru V Galeriji Kulturnega doma bodo v petek, 26. septembra ob 18.30 odprli samostojno razstavo fotografij Valterja Nanuta. Gre za tematsko razstavo, posvečeno Doberdobskemu jezeru. Valter Nanut se že nekaj let posveča odkrivanju zanimivosti in skritih lepot tega kraškega pojava, kjer se srečujeta voda in kamen, poletje in zima. Avtor združuje v sebi potrpežljivega kronista, ustvarjalca z izoblikovanim fotografskim jezikom in tenkočutnega koiorista. Presijahoče Doberdobsko jezero obiskuje ob vseh vodnih stanjih in v vseh letnih časih. Prodrl je v njegove skrivnosti, pozna njegova čudesa... Foto- grafski izraz Valterja Nanuta je občutljiv in liričen. Drugače niti ne bi mogel prisluškovati vzgibom narave. Zato lahko njegovo pripoved o Doberdobskem jezeru imenujemo fotografska pesnitev. Razstava, ki jo prirejajo Upravni odbor Kulturnega doma - Gorica, F otoklub » Skupina 75«- Gorica in Zveza slovenskih kulturnih društev, bo odprta do 12. oktobra 1997 po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13 in od 16. do 18 ure, ter v večernih urah med prireditvami v domu. Z razstavo fotografij Valterja Nanuta pričenja Kulturni dom novo razstavno sezono 1997/98. Občinska uprava namerava nadoknaditi zamudo, ki se je nabrala glede prenove avtobusnega postajališča na ploščadi v Manzonijevi ulici. Predvčerajšnjim so oddali dela za odstranitev lope - izvedlo jih bo podjetje Edilanzutti iz Re-manzacca pri Vidmu. Ta prvi poseg naj bi trajal približno tri tedne, zatem pa bo na vrsti urejanje (v bistvu zgraditev pločnikov in omejitev parkirnih mest za avtobuse ter polaganje nove asfaltne prevleke) celotnega območja. To naj bi opravili v štiridesetih dneh. Celoten poseg naj bi torej trajal dva meseca. Seveda, če bo vreme naklonjeno in če ne bo vmes nepredvidenih težav. Teh je, kar zadeva promet, v zadnjem času kar precej. Se več pa jih napovedujejo od srede, ko bo stopil v veljavo ukrep o omejenem parkiranju v mestnem središču (te dni z modro barvo začrtujejo parkirne prostore) in se bo predvidoma kar precej avtomobilistov "preselilo” iz centra. Zaradi prometne gneče se pritožujejo stanovalci v ulici Angiolina, kjer so uvedli začasno postajališče za avtobuse APT in tudi ustrezno preuredili promet. Včeraj dopoldne so bili na kraju predstavniki podjetja APT, občinski odbornik Bordin in redarji. Ugotovili so, da težave so, vendar pa so časovno omejene na 20 ali 30 minut, ob prihodu in odhodu avtobusov. Dogovorili so se tudi za nekaj dodatnih ukrepov, (parkiranje manjšega števila avtobusov), ki naj bi težave še bolj omilili. (Na sliki - foto Bumbaca -montažni objekt, ki so ga že pričeli ruših). Sindikati se zahvaljujejo za res množično udeležbo Pokrajinska tajništva sindikatov CGIL/CISL/UIL so včeraj v daljšem tiskovnem poročilu izrazila priznanje tisočem delavcev, upokojencev, predstavnikov javnih ustanov, ki so se udeležili sobotne manifestacije v Benetkah ali izrekli soglasje s pobudo. Od 25 županov v pokrajini, jih je kar 22 izrazilo soglasje in podporo, poleg njih predsednik pokrajinske uprave, predstavniki številnih javnih in drugih ustanov. V istem sporočilu za tisk sindikati tudi odgovarjajo na izjave, ki jih je glede omenjene manifestacije izrekel župan Valenti. Sindikati pojasnjujejo, da "niso želeli da se župani včlanijo v ta ali drugi sindikat”, ampak da se kot prvi občani skupnosti opredelijo glede zelo pomembnih vprašanj kot so solidarnost, pravičnost, izvajanje pravice do dela, demokracija. ”Če je kdo v tem videl pou-darjanje ideoloških izhodišč, potem se s tako oceno strinjamo”, ugotavljajo sindikati, ki natančneje pojasnjujejo, da so manifestaciji v Benetkah in Milanu organizirali proti, slepemu egoizmu, separatizmu, korporativizmu, rasizmu itd. V sporočilu je seveda namig na izjave goriškega župana Valentija, ki je javno dejal, da se ne pusti voditi od sindikata in, brez dlak na jeziku povedal, da ne bo trobil v isti rog s sindikati. Ob koncu je še ugotovitev glede izkazovanja domovinskih čustev. Manifestaciji v Benetkah in Milanu sta imeli tudi ta pomen: strniti državljane okrog skupnega interesa. Samo sklicevanje in ovijanje v zastave ne prinese bistvenih rezultatov. KGM Jutri drugi občni zbor Krožek goriške mladine začenja novo sezono. Jutri, 25. t.m. ob 20.30 bo na sedežu na Svetogorski ulici 84 (v prostorih ob Dijaškem domu) drugi občni zbor, kjer bodo ocenili dejavnost v prejšnji sezoni in predstavili program delovanja v obdobju 1997/98. Prva pobuda, ki jo bodo uresničili v začetku oktobra je večdnevni obisk v Ljubljani, kjer se bodo člani kluba seznanili z gospodarskim in kulturnim utripom mesta, obiskali razne institucije ter imeli srečanje na ministrstvu za šolstvo. V sezoni bodo priredili, v sodelovanju z Giu-lianom Almerigogno, niz predavanj o zgodovini rock glasbe, v sodelovanju s Kinoa-teljejem pa bodo pripravili seminar o zgodovini filma. Precejšnjo pozornost bodo namenili tudi letos izobraževanju in to s prirejanjem debatnih večerov, srečanj z vidnimi predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja. Med eno in drugo pobudo bodo člani krožka priredili tudi nekaj koncertov sodobne glasbe in to v sodelovanju z glasbenimi skupinami, ki delujejo v goriškem proštom. To je seveda okvirni program, ki ga bodo predstavili na občnem zboru in ga bodo po potrebi dopolnili s prispevki članov, ki bi hoteli aktivno sodelovati pri raznih pobudah. NOVICE Danes seja Občinskega sveta v Sovodnjah Danes ob 20. uri je sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Dnevni red obsega osem točk. Tako naj bi občinski svet vnovič razpravljal o sklepu št. 18 (sprejet je bil na seji 30. junija letos) glede smernic načrtovanja mreže gostinskih obratov in pogojev za izdajanje dovolilnic. Občinski svet naj bi izrekel mnenje tudi glede predloga deželne uprave o ustanavljanju zaščitenih območij (Soški park). Obisk čeških špediterjev Goriški špediterji in gospodarstveniki s področja uvoza-izvoza so te dni gostili delegacijo Špediterjev iz Češke republike. Gosti so se seznanih z obstoječimi strukturami na meji ter z vprašanji, ki nastajajo kot posledica integracijskih tokov v Evropi. Gosti so obiskali tudi pristanišče Portorosega v Tržiču. Ascom in ukrepi vlade Pokrajinsko združenje trgovcev ASCOM je te dni, s posebnim sporočilom ministroma Costi in Viscu, posegli v razpravo o ukrepih, ki naj bi dah nov zagon gradbeništvu in s tem pomagali k hitrejšemu utripu celotnega gospodarstva. Združenje ugotavlja, da morajo biti ukrepi, ki se pripravljajo, res take narave, da bodo oživili dejavnost v gradbeništvu in da bodo zadovoljili tako občane, ki naj bi bili glavni koristniki, kakor trgovce na tem specifičnem sektorju. Po mnenju združenja predvideni posegi na področju davčne pohtike niso. dovolj. Nujno je treba predvideti tudi znižanje odstotka davka na dodano vrednost na 10 odstotkov. Kakor znano, pripravlja vlada zakonski odlok, ki bo mavnaval celotno zadevo, podobno kakor je bilo to za sektor avtomobilske industrije. Pričenja se cepljenje proti gripi Cepljenje proti gripi bodo na območju Goriške zdravstvene ustanove začeli letos izvajati nekaj tednov pred običajnim rokom. V prihodnjih dneh bo namreč na razpolago 15 tisoč doz cepiva, tako da se bo akcija lahko pričela. Zdravstvena ustanova priporoča naj se pravočasno cepijo predvsem starejši občani in se s tem zavarujejo pred komplikacijami, ki jih gripa običajno povzroči. Cepljenje priporočajo tudi občanom, ki so zaradi delovnih ali drugih zadolžitev, v stiku z ljudmi in torej izpostavljeni nevarnosti okužbe. V prihodnjih dneh bo Zdravstvena ustanova objavila potek akcije preventivnega cepljenja. ŠTANDREŽ / TIK PRED PRIČETKOM NOVE SEZONE Člani otroškega zbora ”0. Župančič” so se odpeljali na izlet v Gardaland Člani otroškega pevskega zbora ”0.Zupančič” so se pred iztekom poletja in počitnic, odpravili na izlet v Gardaland. Druščina je bila kar številna, saj so se jim pridružili tudi mnogi starši, pevo-vodkinja, prijatelji in še kdo. Izlet je priredilo kulturno društvo Oton Zupančič kot priznanje mladim pevcem, ki so se dokaj redno udeleževali vaj in se trudili ob nastopih. Ob upoštevanju množice obiskovalcev v zabavišču Gardaland se je skupina razdelila v podskupine, vsaka s svojim spremljevalcem in se pridno (v kolikor se je pač dalo) zabavala. Poleg drugih zanimivosti so otroci lahko občudovali gornji prizor, kjer vrtnar namaka škropilnik. KGM vabi 2., 3. in 4. oktobra na izlet v Ljubljano, kjer bomo obiskali Ministrstvo za šolstvo, si ogledali Trgovski blagovni center, eno izmed najuspešnejših industrijskih podjetij in marsikatero drugo zanimivost. Zvečer pa seveda obvezna zabava po ljubljanskih disko klubih. Kliči tel. 30677 (David) ali 32214 (Mara). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 18. oktobra avtobusni celodnevni izlet v Lokev pri Lipici. V programu ogled muzeja 1. in 2. svetovne vojne v srednjeveškem stolpu, skupno kosilo v restavraciji, glasba in družabnost. Prijave od do 7. oktobra na sedežu in pri poverjenikih. ^ OBVESTILA SPDG REKREACIJA. Rekreacijska telovadba se prične, kot vsako leto, 30. septembra, ob 21. uri v Kulturnem domu. Umik ostaja nespremenjen. CE TE ZANIMA SODOBNI PLES in če si rad v prijetni družbi, pridi danes ob 18.30 v dom Andreja Budala v Standrežu. Vabljeni 'srednješolci in višješolci-Srečanje bo tudi prihodnjo sredo. Mez "O. ZUPANČIČ” bo 26. t.m. ob 20.30 začel Z vajami v novi sezoni. Vaje bodo na sedežu društva v domu A. Budal. n RAZSTAVE V galeriji ARS na Travniku, bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Claudie Raza. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. S ČESTITKE ZSSDI čestita VILIJU PRINČIČU ob okroglem življenjskem jubileju. PRISPEVKI Ob 10.obletnici odpri)3 SKC Danica na Vrhu daruje-ta Virgil Černič in Mimic3 50 tisoč lir za SKD Danica in 50 tisoč lir za balinarski odsek Danica. KINO GORICA vrrroRiA 117.50-20.10- 22.30»Air force one«. HarO’ son Ford. VITTORIA 3 17.50-20.00' 22.10 »Porzus« (Zadnji dan predvajanja). CORSO 17.30-19.50' 22.15»I1 mondo perduto " Jurassic park«. Števen Spim .berg. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICA AL MORO (Alesani), C#' duccijeva ulica 40, te ' 530268. v DEŽURNA LEKARNA TR^TGTT OBČINSKA 2, Ul. Manli° 14/B, tel. 480405. POGR0 Danes: 9.30, Luigia 2°^ gia iz splošne bolnišnic®^ kapelo splošne bolnišnic® na glavno pokopali5 ' 11.00, Roberto Bellan splošne bolnišnice v cer v Lečniku in na glaV pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / VZORČNA MESTA Tildi druga skupina podatkov potrdila nov inflacijski upad V septembru bi se morala letna stopnja rasti cen znižati z 1,5 na 1,4% RIM - Tudi podatki, ki so vCeraj prišli iz druge skupine petih vzorčnih mest potrjujejo, da se rast življenjskih stroškov upočasnjuje in da bo ta mesec v primerjavi z lanskim septembrom zrasla za komaj 1, 4 odstotka. V prvih devetih mesecih leta je inflacijska stopnja znašala 1, 9 odstotka, za desetinko manj od predvidevanja vlade o 2-odstotni povprečni inflaciji v letu 1997. V primerjavi z letošnjim avgustom se je septembra inflacijska stopnja v dvanajstih vzorčnih mestih povečala za 0, 2 odstotka, kar je za tradicionalno topel inflacijski september izredno malo; do največjega mesečnega povišanja )e prišlo maja, in sicer za 0, 3 odstotka. Ce pogledamo podatke vzorčnih mest. ugotovimo, da se je v Palermu mesečna inflacija zvišala za komaj 0, 1 odstotka, v ostalih štirih mestih pa za 0, 2 odstotka. Letna inflacijska stopnja je v Palermu ostala nespremenjena pri 1, 1 odstotka, v Neaplju se je znižala od 2, 3 na 2, 1 odstotka, medtem ko se je v ostalih mestih rahlo porasla: v Firencah od 1, 3 na 1, 4 odstotka, v Genovi od 0, 9 na 1, 1 in v Turinu od 1, 6 na 1, 7 odstotka. Enajst vzorčnih mest (včeraj smo objavili podatke za Milan, Benetke, Trst, Bologno, Perugio in Bari) daje precej zanesljivo sliko mesečnega trenda inflacije, saj ta mesta, ki so deželna središča, predstavljajo kar 75 odstotkov nacionalnega inflacijskega indeksa. Tega bo zavod Istat objavil 6. oktobra. HONGKONG / ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA IN SVETOVNE BANKE Ciampi, najboljši zakladni minister Evrope: Italija proti evru brez računovodskih trikov V zvezi z inflacijo je minister opozoril, do nodoljnjego nižanja njene stopnje rasti ni mogoče pričakovati, ker smo no spodnji meji - Zdaj glavno nalogo delo, brez katerega ni prihodnosti HONGKONG - Italija bo izpolnila pogoje za uvedbo evra brez krajšnjic in računovodskih trikov, v Evropsko monetarno unijo bo stopila skozi glavna vrata in namerava tam tudi ostati, je na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada v Hongkongu zagotovil zakladni minister Carlo Aze-glio Ciampi (na posnetku AP) . Približevanje evropski devizi bo prihodnje leto olajšano s pospešeno proizvodno rastjo, ki bo lahko tudi presegla 2-od-stotno stopnjo. Ciampi je italijanske dosežke s ponosom razgrnil v nastopu na konferenci revije Euromoney, ki mu je včeraj v Hongkongu podelila letošnjo nagrado za najboljšega zakladnega ministra zahodne Evrope. Inflacija je po ministrovih besedah področje, na katerih je Italija dosegla najboljše rezultate, kajti komaj leto nazaj je bila ita- lijanska inflacijska stopnja druga najvišja v Evropi, medtem ko je zdaj med najnižjimi. Povsem razumljiv je bil zato v pogovoru z novinarji izražen poziv, da bi bilo nesmiselno pričakovati nadaljnje nižanje inflacije, ker je že dosegla spodnjo mejo. Najboljši dokaz za povečanje kredibilnosti Italije pa je po Ciampijevem mnenju stabilnost lire in znižanje razlike v dolgoročnih obrestnih stopnjah v primerjavi z drugimi evropskimi partnerji: od 330 točk aprila 1996 se je razlika v teh dneh znižala na 60. Priznanja mednarodnih trgov spodbujajo vlado, da nadaljuje sanacijo javnih financ, kajti Italija je trdno odločena, da postane eden od ustanovnih članov Evropske monetarne unije in da prispeva svoj delež k trdnosti bodoče evropske valute. V pogovoru z novinarji je Ciampi z zadovoljst- vom povedal, da je prejel v pogovorih s predstavniki MDS in Svetovne banke v Hongkongu pohvale za ekonomsko politiko Italije, sam pa je so- govornikom zagotovil, da se vlada zaveda nalog, ki jo čakajo, v prvi vrsti delo, brez katerega si ni mogoče predstavljati prihodnosti. Borza ostaja pozitivna MILAN - Borzni sestanek je včeraj potekal zelo mirno, v znamenju konsolidacije ponedeljkovega strmega dviga, pa je vseeno prišlo do novega dviga. Tokrat se je povzpel indeks Comit, ki izraža povprečno gibanje sestanka in kljub negativnemu rezultatu Mibtela (-0, 47%) pomagal splošnemu indeksu MIB k porastu za 1, 7 odstotka. Dokaz, da se pozitivna usmerjenost trga ni spremenila, čeprav je veliko investitorjev že včeraj pokasiralo znatne ponedeljkove zaslužke. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU / USPEL OBISK SDGZ NOVICE Navezani številni stiki s slovenskimi obrtniki Na razstavnem prostoru Tržaške trgovinske zbornice je bilo prisotnih tudi več zamejskih obrtnikov V petek je skupina obrtnikov, v glavnem iz Trsta, obiskala 'Mednarodni obrtni sejem v Celju. Na sprejemu na razstavnem prostoru Tržaške trgovinske zbornice jih je pričakal italijanski veleposlanik v Ljubljani Spinettti in predsednik zbornice Donag-8io. Oba sta tudi pozdravila udeležence na uradnem sprejemu, ki ga je vodil podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije in obenem predsednik sežanske območne zbornice Miro Klun. Ob tem so tudi otvorili Dan Krasa z govorom odbornika za turizem sežanske občine Florjančiča, ki je prikazal štiri glavne zanimivosti kraško-brkinske turistične ponudbe (pršut, teran, lipicanci, jame) in vse povabil na uspelo eno-gastronomsko degustacijo. Med ostalimi nastopajočimi gre omeniti predsednika mla- dih podjetnikov v okviru obrtnikov Confartigianato Go ver j a in zastopnika obrtnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andreja Sika. Ta je podčrtal dolgoletno prisotnost slovenskih obrtnikov na celjskem sejmu, že tradicionalno sodelovanje z obrtno zbornico Slovenije in pionirsko posredovalno vlogo SDGZ pri vzppstavljanju gospodarskega sodelovanja z raznimi dejavniki v sosednji državi in deželi Furlaniji - Julijski krajini. Za na novo vzpostavljene stike z Združenjem furlanskih mladih obrtnikov in z deželno ustanovo za ravzoj obrtništva ESA, o kateri je bil govor še v popoldanskem delu, ko sta bila prisotna predsednik te ustanove Pascolo in ravnatelj Ri-gonat, na slovenski strani pa predsednik obrtne zbornice Grah, ima nemalo zaslug stanovska organizacija slovenskih obrtnikov iz FJK. Med glavnimi možnostmi je bilo omenjeno sodelovanje pri uresničitvi skupnih medobmejnih projektov s prispevki EU. Zamejske obrtnike sta vodila član ožjega odbora obrtne sekcije SDZG Ezio Mauri in pre-sednik obrtnikov SGZ Gorica Drago Tomšič. M.ed udeleženci naj omenimo še obrtnike sorodne organizacije CNA iz Trsta. V okviru razstavnega prostora tržaške trgovinske zbornice je razstavljalo več obrtnikov iz vrst SDGZ: umetnostni obrtnik Pavel- Hrovatin iz Briščikov z značilnimi okrasnimi predmeti; gropajski mizar Dean Milkovič s kakovostno proizvodnjo vrat; kamnosek Pavel Purič iz Repna, ki je obložil stand s snežnobelimi marmornatimi ploščami, za vzorec dvojnega programa matične firme Petrovizza Marmi z Repentabra in podjetja »K»v Sovodnjah ob Soči. Vsak po svoje je bil zadovoljen z udeležbo na letošnjem sejmu, zaradi velikega števila obiskovalcev in vzpostavljenih stikov, a brez nepotrebnih iluzij. »Treba je sejati - so bili vsi trije mnenja - in biti prisotni, saj rezultati ne pridejo sami...« Na istem razstavnem prostoru so brhka dekleta poleg pisanega materiala Tržaškega podjetja za turistično promocijo ponujala informacijsko gradivo o ponovni reklamni pobudi Trieste City Club, ki bo startala oktobra. Tudi to je obetaven pokazatelj o posebni občutljivosti krajevnega podjetništva za kupce in goste, ki prihajajo iz sosednje države. Avgusta v Luki Koper pretovorili skoraj 522 tisoč ton blaga KOPER - V Luki Koper so avgusta letos pretovorih 521.866 ton blaga, kar je za 29 odstotkov več kot lanskega avgusta. Naložili so prek 111 tisoč ton, razložili pa več kot 410 tisoč ton blaga. V osmih mesecih so pretovorih skoraj 4, 7 milijona ton blaga in za 11 odstotkov presegli pretovor v enakem lanskem času. Od januarja do avgusta so naložili nekaj več kot 1, 3 milijona ton, razložili pa prek 3, 7 milijona ton blaga, so sporočih iz Luke Koper. Podatki o ladijskem pretovoru blaga v tranzitu po zalednih državah kažejo, da so avgusta v Kopru največ blaga pretovorih za Avstrijo (več kot 199 tisoč ton), sledijo Madžarska (prek 40 tisoč ton), Češka (več kot 13 tisoč ton) in Slovaška (skoraj osem tisoč ton). Enak vrstni red držav je tudi pri pretovoru za osem mesecev (Avstrija skoraj 1,5 milijona ton, Madžarska skoraj 331 tisoč ton, Češka več kot 143 tisoč ton ter Slovaška nekaj manj kot 124 tisoč ton blaga). (STA) Nemška avtomobilska industrija pričakuje porast prodaje FRANKFURT - Nemški proizvajalci avtomobilov po uspešni predstavitvi na 57. mednarodni razstavi avtomobilov, ki so jo v nedeljo zaprh v Frankfurtu, pričakujejo močan porast prodaje na domačem trgu, kar naj bi prineslo tudi odpiranje novih delovnih mest. (STA) 23. SEPTEMBER 1997 v Ul > X valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1729,00 1764,00 nemška marka 965,00 985,00 funt šterling 2778,00 2833,00 švicarski frank 1172,00 1202,00 belgijski frank 46,25 48,25 francoski frank 285,00 295,00 danska krona 251,00 261,00 norveška krona 235,00 245,00 švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1236,00 1276,00 portugalski eskudo 9,09 9,99 nizozemski gulden 851,00 876,00 avstrjski šiling 136,10 140,60 španska pezeta 11,05 12,15 grška drahma 5,87 6,67 irski šterling 2511,00 2591,00 japonski jen 13,84 14,74 avstralski dolar 1206,00 1276,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 270,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,60 X § CD Z \ 22, SEPTEMBER 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1717,00 1747,00 nemška marka 966,00 984,00 francoski frank 285,00 295,00 nizozemski gulden 851,00 876,00 belgijski frank 46,47 48,27 funt šterling 2741,00 2821,00 irski šterling 2528,00 2623,00 danska krona 252,00 262,00 grška drahma 5,99 6,59 kanadski dolar 1227,00 1262,00 švicarski frank 1170,00 1195,00 avstrijski šiling 136,23 140,73 slovenski tolar 10,30 10,60 MILANSKI BORZNI TRG 23. SEPTEMBER 1997___________ INDEKS MIB-30: -0,61________________ delnica cena var, % delnica cena var, % 23 SEPTEMBER 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1749,780 EKU 1913,910 nemška marka 974,920 francoski frank 290,110 funt šterling 2814,000 nizozemski gulden 865,840 belgijski frank 47,237 španska pezeta 11,559 danska krona 256,060 irski šterling 2553,630 grška drahma 6,173 portugalski eskudo 9,593 kanadski dolar 1260,830 japonski jen 14,380 švicarski frank 1187,500 avstrijski šiling 138,530 norveška krona 240,720 švedska krona 228,160 finska marka 326,570 Alleanza Ass. 16.963 +0,35 Bca Comit 5.006 +2,24 Bca di Roma 1.692 + 1,74 Bca Fideuram 7.597 +5,00 Benetton 29.225 +2,46 Credit 4.287 +2,85 Edison 9.383 +4,40 Eni 10.897 + 1,65 Fiat 6.295 +2,20 Generali 40.194 +0,58 Imi 19.278 +5,16 Ina 2.778 + 1,60 Italgas 5.970 -0,18 La Fondiaria 9.137 +1,63 Mediaset 9.154 +3,08 Mediobanca 14.036 +0,19 Mediolanum 23.620 +3,04 Montedison 1.314 +1,93 Parmalat 2.886 +1,61 Pirelli Spa 5.129 + 1,42 Ras 15.548 +0,58 Rolo 24.938 +3,40 Saipem 9.332 + 1,06 San Paolo To 13.078 +3,15 Sirti 10.090 +0,26 TIM 7.161 +2,51 Telecom Ita 11.904 +2,55 MILAN / O ZADEVI IMI-ROVELU Milanski sodniki včeraj zaslišali Cesara PrevHija Poslanec bo vse pojasnil na današnji tiskovni konferenci MILAN - Bivši obrambni minister v Berlusconijevi vladi in sedanji poslanec gibanja Forza Italia Cesare Previti je po šti-riurnem zaslišanju na milanski policijski šoli čakajočim novinarjem sporočil, da je sodnikoma Gherardu Colombu in Udi Boccassini »vse pojasnil« in da bo na današnji tiskovni konferenci prikazal svoja stališča o celotni zadevi. V pričakovanju današnje tiskovne konference pa lahko že sedaj trdimo, da je Previti med zaslišanjem skoraj gotovo ponovil svoja že stara stališča o celotni zadevi, ki jo je že marca sprožilo milansko sodstvo z aretacijo rimskega predsednika sodnikov za predhodne preiskave Renata Squil-lanteja. V preiskavi o procesu IMI-Rovelli, ki jo je sprožila Stefania Ariosto, je bil osumljen tudi Previti. Njegov položaj se je poslabšal po aretaciji odvetnika Giovannija Acampo-re in priporu za odvetnika Attilia Pacifica, ker naj bi prišlo na dan, da je Previti od podkupnine za »popravek« procesa IMI-Ro-velli prejel 23 milijard lir. Milansko sodstvo je tako 3. septembra poslanski zbornici poslalo zahtevo o odobritvi aretacije bivšega ministra. Za milanske sodnike naj bi Previti še vedno lahko spletkaril, tako da bi zmešal dokaze, njegova aretacija pa bi bila potrebna tudi, ker bi lahko zbežal. Pristojni odbor poslanske zbornice pa je zavrnil zahtevo, ker jo je podpisal javni tožilec in ne sodnik za predhodne preiskave. Arhivski posnetek poslanca Cesara Previttija (AP) RIM / PO NAPADU VODITELJA Fl NA TOŽILSTVA Pravosodje: Fini proti Berlusconiju Gianni Puglisi odločno demantiral namige o domnevnih pritiskih palermskega tožilstva RIM - Ali lahko polemika o reformi pravosodja onemogoči delo dvodomni komisiji za reformo ustave? Na to možnost je namignil že v ponedeljek med novinarsko konferenco Silvio Berlusconi, ki je dejal, da je reforma pravosodja prioriteteta, nekatera tožilstva pa obtožil, da skušajo ustrahovati kandidate Forza Italia in Kartela svoboščin. Kot dokaz je navedel primer dekana znanstvene fakultete v Palermu Giannija Pugli-sija, ki naj ne bi sprejel kandidature za palermskega župana, ker naj bi mu to odsvetovalo palermsko tožilstvo. Gianni Puglisi je že v ponedeljek demantiral novico, včeraj pa je demanti ponovil Časopisnim agencijam in televizijskim dnevnikom. Poudaril je, da se ni obrnil na nikogar in ni nikogar vprašal za dovoljenje za kandidaturo. Dodal je tudi, da ne bo kandidiral, ker ni pogojev, da bi se predstavil. Pristavil pa je, da gre za politične pogoje in ne za drugačne oblike pritiskov. Kljub demantiju pa so Berlusconi in njegovi somišljeniki v Forza Italia vztrajali pri obtožbah. Med oddajo Maurizio Co-stanzo Show je potrdil, da je njegova obtožba verodostojna in je dodal, da morajo kandidati FI prositi tožilstvo za dovoljenje za kandidaturo. Se bolj oster je bil bivši pravosodni minister Filippo Man-cuso, ki je poudaril, da so pritiski na kandidate desne sredine zelo močni in da mora FI v ofenzivo. Po- r SOCIALNA DRŽAVA / PO VČERAJŠNJEM SESTANKU S TEHNIKI MINISTRSTVA ZA DELO Sindikati svarijo pred zapletom pogajanj o reformi Dvomi o prihrankih od reforme socialnih blažilcev in pokojnin - D'Alema odklanja skrajšanje delovnika RIM - Pogajanja o reformi socialne države prehajajo v odločilno fazo, potem ko so sindikati včeraj na ministrstvu za delo sodelovali na tehničnem sestanku o reformi socialnih blažilcev. Prejeli so dokumentacijo o gibanju stroškov za socialne blažilce v obdobju 1989-1996, niso pa prejeli informacij o tem, kako bodo razdeljena sredstva (16 do 17 tisoč milijard lir), namenjena temu področju. Prav zato se razprava ni spustila v bistvena vprašanja, vendar so sindikati še enkrat ponovili, da bi bilo vsako krčenje predvidenega izdatka za socialne blažilce nesprejemljivo. Kar zadeva pokojninski sistem, o katerem so sindikalne organiza- cije včeraj razpravljale s podtajnikom v zakladnem ministrstvu, si je vlada postavila za cilj, da na tem področju prihrani od 4 do 5 tisoC milijard lir. hi prav to je problem, na katerem se lahko reforma welfa-ra - po mnenju sindkatov - zakomplicira. Vlada naj bi v finančnem zakonu predvidela, da bo z reformo socialne države prihranila 7 do 8 tisoč milijard lir, medtem ko naj bi bil ves bilančni poseg vreden 25 tisoC milijard lir. Kakorkoli že, predvidevanja sindikatov niso rožnata, čeprav zaenkrat nihče ne govori o tveganju, da bi se pogajanja razdrla, paC pa le o »močni zaskrbljenosti«. Manj previden je neokomuni-stiCni zunajkoalicijski partner, ki vztraja na nevarnosti vladne krize. Bertinotti ne skriva, da hoCe spremembo ekonomske politike Prodijeve vlade, pri čemer podčrtuje strateški razkorak med obema levicama, njegovo, skrajno, in zmerno levico DSL, ki jo svari, naj ne poskuša poteptati ali celo likvidirati manjše leve zaveznice. D’Alema pa je včeraj posredno odgovoril, da delovnih mest ni mogoCe ustvarjati s skrajšanjem delovnika, ampak le z gospodarskim razvojem. Po njegovih besedah si ni mogoCe zamišljati prihodnosti brez dela, zato ni sprejemljiva teza tistih, ki trdijo, da bo dela vedno manj in da ga je zato treba redistribuirati. Vlada vsekakor ne odstopa od cilja, da doseže sporazum o reformi socialne države do 30. septembra, je zagotovil minister za delo Treu, ki je sicer priznal, da je ozračje precej napeto, vendar alternative za dosego sporazuma s sindikati ni. Na temo reforme welfa-ra se je ponovno oglasil tudi Berlusconi in potrdil, da bo Pol svoboščin do tega vprašanja ohranil odgovorno zadržanje. Se več, li-der opozicije zagotavlja, da je Pol pripravljen reformo podpreti, ker si preprosto ni mogoCe privoščiti razkošja, da bi ostali zunaj Evrope. Zato je Berlusconi posebej podčrtal, da eventualni pozitivni glas njegovega gibanja v nobenem primeru ne bo reševanje Prodijeve vlade. dobno je bilo mnenje poslanke Tiziane Parenti, medtem ko je gibanje za državljanske pravice, ki ga vodi tajnik Vittoria Sgarbija Franco Corbelli ovadilo palermsko tožilstvo sodstvu v Caltanissetti in zahtevalo, naj razišče zadevo. Toda tokrat je Silvio Berlusconi naletel na oster odpor v Kartelu svoboščin. Gianfranco Fini, ki je doslej podpiral Berlusconijevo ofenzivo proti tožilstvom, je včeraj poudaril, da se je vodja FI prenaglil v svojih obtožbah. »Kdor je Berlusconiju namignil o morebitnih pritiskih, je sedaj dolžan povedati jasno in glasno, kdo so bile tarče pritiskov in kdo jih je izvajal.« Fini je tudi poudaril, da bo Kartel imel svojega kandidata v Palermu in kandidat Kartela se bo moral angažirati v boju proti mafiji-Podobno je bilo tudi sta-HšCe Krščanskega demokratskega centra. Zelo ostro je proti Berlusconiju nastopila Demokratična stranka levice. »Prestopil je meje dovoljenega,« je menil Pietro Polena, ki vodi resor za pravosodje. »Povezovanje z dvodomno komisijo je nesprejemljivo,« je dodal predsednik senatorjev Cesare Salvi, tajnik DSL Massimo D’Alema pa pripomnil, da »Berlusconi lahko reCe, kar se mu zdi, toda vedeti mora, da bodo volilci ocenjevali njegove izjave«. »Nesmiselno bi bilo, Ce bi poudaril, da je v dvodomni komisiji dosegel nekatere uspehe, glasoval pa proti predlog^ reforme, ker ima na muhi nekatera tožilstva,« je me' nil lider Hrasta. NOVICE Tekstilni podjetnik za zapahi: grozil in izkoriščal delavke CISTERNINO (BRINDISI) - Delavkam ni plačeval nadur, jim grozil, da jih bo odpustil in jim dajal nižje zneske od tistih, ki so jih imele na plačilni ovojnici. S temi obtožbami se je za zapahi znašel 48-letni podjetnik Roc-co Amico iz Marine France, ki ima trikotažni obrat v Cisterninu pri Brindisiju. Kot se je izvedelo, so preiskavo sprožile delavke že novembra. Rocco Amico jih je pod grožnjo odpusta prisilil, da so brezplačno delale v nadurah, da bi bila mera polna jim je namesto vpisanih 1.300.000 lir izplačeval le 900 tisoC lir. To je trajalo nekaj let, pred sedanjo aretacijo pa se je Amico dalj Časa skrival, ker je baje zavohal, kaj ga Čaka. Škofovski svet nasprotuje secesiji, a hoče avtonomijo RIM - Italijanska Cerkev je ponovno izrekla odločen »ne« secesiji, a je zahtevala »realno« avtonomijo. To je ena glavnih točk v sklepnem dokumentu permanentnega škofovskega sveta italijanske škofovske sinode, ki ga je objasnil generalni tajnik sinode msgr. Ennio Antonelli. Po njegovem Cerkev ni proti nikomur, temveC deluje vedno v korist italijanskega naroda. Nedvomno se zavzema za enotnost države, a take države, ki ima realne avtonomije in ne samo decentralizacijo. Prav zato mora država upoštevati legitimne zahteve po avtonomiji, ki pa je ne smemo zamenjati s separatizmom. Kot kaže, niso govorili o ustanovitvi novega katoliške stranke, prav tako niso spremenili zadržanja do Prodijeve vlade. m _____________RIM / PRISELJENCI_______________ 0 volilni pravici ločen ukrep Priseljenci pa naj bi glasovali samo na upravnih volitvah RIM - Vlada je v zvezi s priznanjem volilne pravice priseljencem odobrila poseben ustavni zakonski dekret, s Čimer je prisluhnila zahtevam in pomislekom, ki so prihajale z veC strani. Doslej je bil namreč ustrezni člen vključen v besedilo reforme zakona Martelli, ki je v obravnavi v parlamentu in o katerem je prišlo do razhajanj med večino in opozicijo. Notranji minister Napolitano je še pojasnil, da so se s tem korakom hoteli izogniti nevarnosti, da bi kdo sprožil problem neustavnosti in bodo kriterije določili z zakonom, dodal pa je, da pravica ni predvidena za volitve v senat in poslansko zbornico ter za deželne volitve. Notranji minister je poudaril, da bodo pravico priznali vsem tistim, ki imajo ustrezno petletno dovoljenje za bivanje, omejevala pa se bo na krajevno raven, ker je prav vključevanje v krajevno življenje eden od osnovnih pogojev za integracijo priseljencev. Ostro nasprotovanje opozicije volilni pravici priseljencev, ki ga je predvideval zakonski dekret o reformi zakona Martelli (dekret je ministrski svet odobril februarja letos, v komisijo je prišel 29. maja) se je zaCel julija. V komisiji za ustavna vprašanja se je zaCela prava vojna, pri Čemer niso izbirali sredstev: predstavljenih je bilo okrog 900 popravkov, a na 20 izredno dolgih sejah so uspeli proučiti samo 20 od skupno 46 Členov, kolikor jih zakonski osnutek vsebuje. Pol svoboščin, še posebno AN, je že od samega začetka izrazil svoje nasprotovanje vsebini zakona. Julija je sprožil proceduralno vprašanje: volilna pravica za priseljence, Čeprav samo za upravne volitve, ni v skladu z 48. Členom Ustave, ki pravi, da so »volilci vsi italijanski državljani«. Polemike o datumu povratka albanskih beguncev (datum so konec avgusta podaljšali) so se prenesle tudi na širšo razpravo o beguncih in odpor proti zakonskemu osnutku je postal še ostrejši. Nekateri so celo trdili, da bi zastoj lahko zavrl italijanski vstop na schengensko območje (prihodnjega 7. oktobra). Na Viminalu so poudarili, da so obveze, ki jih predvideva Schengen, že sprejete in nova določila, o katerih razpravlja parlament, so le dodatni »okre-pitveni« ukrepi. Nedavno, 16. t.m., se je večina odločila za razmislek, poročali so, da je prišlo do trenja med Napohta-nom in ministrico za družbeno solidarnost Livio Turco, ki se je bolj zavzemala za volilno pravico priseljencem, medtem ko naj bi bil zunanji minister pripravljen na kakšno koncesijo, samo da bi se vprašanje rešilo. V ponedeljek se je vladna večina odločila za sedanji korak H DAVČNA REFORMA / AVTOll Slovo od »davčnih konj« pri avtomobilski taksi RIM - Italijanski av- bodo avtomobilisti tomobilisti govoto ne prihranili, saj bodo mo: bodo žalostni ob novici, rali v zameno plačati da se bodo morali po- veC za avtomobilsko sloviti od »davčnih takso, konjev« in od koleka za Novosti pripravlja fi-vozniško dovoljenje, za nanCno ministrstvo v katerega je bilo se letos okviru projekta za prila-treba odšteti 70 tisoč lir. goditev italijanskega Od 1. januarja davčnega sistema evro-prihodnje leto bo najbrž pskim merilom, vendar za marsikaterega voz- davčni priliv v državne nika lažje plačati avto- blagajne zaradi tega ne mobilsko takso, ker ne bo nic manjši. Avtomo-bo veC potreboval po- bilistom bo reforma pridatka o davčnih konj- nesla vsaj nekaj praktic-sMh močeh svojega av- nih koristi, saj bodo tomobila, ampak bo za- imeli manj dela in skr-dostovala gibna prostor- bi, davCna uprava pa se nina motorja, merjena v bo rešila ponarejevalcev kubičnih centimetrih, kolekov in nemajhnih Kot rečeno, bo skupaj s stroškov za njihovo ti-»konji« izginil tudi ne- skanje in distribucijo, priljubljeni letni kolek, Napovedane novosti so ki ga je bilo treba kupiti posebej veseli tuji do konca vsakega fe- proizvajalci avtomobi' bruarja in ki je bil zelo lov, ki so morali doslej priročen za navijanje za italijanski trg izdelo-davčnega vijaka. Od- vati vozila s Cim nižji® prava koleka, ki je bil v številom konjskih mod. Evropi prava starina, pa ne glede na prostornino žal še ne pomeni, da motorja. LJUBLJANA / ZASEDANJE KOMISIJE DRŽAVNEGA ZBORA AVSTRIJA / ZAHTEVA ZELENIH Premalo sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu V parlcunenmtu konsenz za pomoč, vlada pa gleda varčevalno Država bi morala sama ponujati večjezičnost v javni upravi LJUBLJANA - Člani parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (KSZS) so se na včerajšnji seji strinjali, da predlog proračuna za letošnje leto predvideva odločno premalo sredstev za financiranje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in za ustavno zagotovljeno financiranje slovenske manjšine, saj so predvidene postavke precej nižje kot v lanskem proračunu. Komisija je zato sprejela sklep, v katerem vladi predlaga, da se sredstva v zgoraj omenjeni proračunski postavki ohrani na enaki realni vrednosti kot v lanskem Proračunu. Poleg tega je KSZS na predlog Davorina Terčona (LDS) vladi Predlagala, naj v proračunu posebej zagotovi sredstva za financiranje zamejskega tiska. Zahteva po zagotovitvi finan-piranja zamejskega tiska je namreč tudi eden od sklepov o skrbi za slovensko manjšino, ki jih je na zadnji seji pred počitnicami sprejel slovenski parlament. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in Po svetu bo protestirala Pri finančnem ministr-stvu, ker se njegov predstavnik ni udeležil današnje seje, da bi pojasnil razloge, ki so pripeljali do tako občutne-8a znižanja* proračunskih postavk za urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ter za ustavno zagotovljeno financi-ranje slovenske manjšine. Komisija bo od ministrstva zahtevala pi- sno obrazložitev, zakaj se njegovi predstavniki niso udeležili seje, in pisno obrazložitev predloga proračuna v delu, ki zadeva zgoraj omenjene proračunske postavke. Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, ki se je kot predstavnica vlade udeležila seje, je opozorila, da bo urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že prihodnji mesec ostal brez sredstev za delovanje, saj je po začasnem financiranju dobil manj denarja, kot bi ga, če bi bil financiran po dvanajstinah lanskega proračuna. Komisija je zato sprejela sklep, v katerem od vlade zahteva, naj tudi v obdobju začasnega financiranja zago- tovi financiranje v isti višini kot lani. Logarjeva je povedala, da tudi sama še zdaleč ni zadovoljna s predvidenimi sredstvi v letošnjem proračunskem predlogu. Po njenem mnenju gre za "izrazito finančen, ne pa političen proračun". V parlamentu je konsenz, da je treba manjšini pomagati, vlada pa na vprašanje gleda izrazito finančno, to je varčevalno, je pojasnila državna sekretarka. Obljubila je, da se bodo na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu posvetili resni vsebinski razpravi in skušali poiskati notranje rezerve, ki po njenih besedah obstajajo. Opozorila pa je, da bo položaj pri slovenski manjšini zelo hud, če parlament v Generali SKB prejela odločbo slovenskega zavarovalnega urada LJUBLJANA - Urad Republike Slovenije za zavarovalni nadzor je odobril prošnjo Generali SKB Zavarovalnice d.d. za izdajo dovoljenja za sklepanje in izvajanje pogodb o osebnem zavarovanju (življenjskem zavarovanju). Generali SKB Zavarovalnica, katere ustanovitelji sta EA Generali AG z Dunaja in SKB Banka kot enakovredna partnerja, je imela doslej licenco za sklepanje premoženjskih zavarovanj. Za izdajo dovoljenja za uvedbo življenjskega zavarovanja je zaprosila v avgustu lani in vlogo dopolnjevala na podlagi zahtev urada do letošnjega marca, ko je bila vloga popolna, so sporočili iz te zavarovalnice. Republiški urad za zavarovalni nadzor je z izdajo dovoljenja potrdil, da je zavarovalnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna izvajati življenjsko zavarovanje ter potrdil zavarovalne podlage za kapitalska zavarovanja, zavarovanja za primer smrti, rentna zavarovanja in dodatno nezgodno zavarovanje smrti. (STA) svojih zahtevah po podpori bo uspel. Logarjeva je spomnila na problem zadolževanja slovenskih manjšinskih organizacij, posebej tistih v Italiji, ki "so v upanju, da bodo z letošnjim proračunom dobile več denarja, najemale kredite, zdaj pa gre večina denarja, ki jim ga nameni matična domovina, za odplačevanje visokih obresti". Slovenska manjšina na Koroškem pa je zaradi notranje neenotnosti ostala brez obljubljenih sredstev iz urada avstrijskega kanclerja, je dodala Logarjeva. Predsednik KSZS Marijan Schiffrer (SKD) je povedal, da je dobil že več kot deset pisem organizacij iz zamejstva, ki izražajo začudenje nad predlogom proračuna in komisijo prosijo za pomoč. Samo Bevk (ZLSD) pa je povedal, da je država v 80-ih letih za manjšino namenjala okoli 0, 4 odstotka proračunskih sredstev, v letošnjem predlogu pa je zanjo predvidenih le 0, 15 odstotka proračunskih sredstev, kar je nedopustno. Ob koncu je predsednik KSZS Schiffrer napovedal, da se bodo člani komisije v kratkem, najverjetneje po sprejetju letošnjega proračuna v parlamentu, v Italiji sešli s predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Na predlog Iva Hvalice (SDS) bodo srečanje verjetno pripravili v Gorici. (STA) DUNAJ - Govornica Zelenih za manjšinska vprašanja v avstrijskem parlamentu Terezija Stojsič zahtevva od avstrijske države, naj bolj kot doslej skrbi za večjezičnost v javni upravi, še posebej v zveznih deželah, kjer živijo narodnostne skupnosti. Obrazci, napisi ter druga uradna sporočila in tudi sprejemanje strank v javni upravi na Koroškem in na Gradiščanskem bi moralo biti obvezno večjezično. »Uporaba jezikov avstrijskih manjšin v javnosti mora biti v javnem interesu«, poudarja v izjavi za tisk Stojsičeva in hkrati opozarja, da je slaba prisotnost manjšinskih jezikov v javnih ustanovah na Koroškem in na Gradiščanskem tudi razlog zato, da manjšinski jeziki vse bolj izgubljajo svojo funkcionalnost. S »privatizacijo« manjšinskih jezikov le-ti izgubljajo na atraktivnosti, motivacija za njihovo uporabo v javnosti pa upada, hkrati pa tudi jezikovna kompetenca pri pripadnikih manjšin. Posledica tega pa je pospešena kulturna kot tudi etnična asimilacija. Državna poslanka Zelenih zato poziva avstrijsko državo in dežele, v katerih živijo manjšine, naj sami od sebe ponujajo večjezičnosti na celotnem javnem področju in tako ustavijo proces, ki dolgoročno resno ogroža jezikovno in kulturno raznolikost Avstrije. Učinkoviti ukrepi proti negativnemu razvoju da bi bilo na eni strani jasno priznanje večine k narodnostnim skupnostim, na drugi strani pa bi bili potrebni tudi najrazličnejši ukrepi, ki bi manjšinske jezike - vsaj na nekaterih področjih - postavili na enako raven z uradnim državnim jezikom. jvan Lukan _______AVSTRIJA / VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V EU________ Svobodnjaki spet postavljajo pogoje Gre za priznanje Staroavstrijcev, črtanje sklepov AVNOJ-a in vprašanje nepremičnin CELOVEC - Ne le na koledarju, tudi v politiki se je na Koroškem včeraj začela jesen - s tradicionalno nacionalističnimi prizvoki. Začetek pa je naredil najvišji predstavnik svobodnjakov v koroški deželni vladi in namestnik deželnega glavarja Karlheinz Grasser, ki se je na novinarski konferenci lotil vprašanje članstva sosednje Slovenije v Evropski uniji. Pred sejo koroške deželne vlade je pred novinarji poudaril, da mora Slovenija izpolniti vsaj tri pogoje, da svobodnjaki lahko pristanejo na avstrijski »da« k polnopravnem članstvu Slovenije v EU: priznanje »Staroavstrijcev z nemškim materinim jezikom« v slovenski usta- vi, črtanje odstavka o AVNOJ-skih sklepih iz leta 1943, ki da so še vedno sestavni del slovenske ustave, ter zadovoljiva ureditev vprašanja avstrijskih nepremičnim in drugih premožen-skih zadev s strani Slovenije. Pri slednjem vprašanju je svobodnjaški politik, ki hoče biti tudi glavni kandidat svoje stranke za deželnega glavarja na prihodnjih deželnozborskih volitvah leta 1999 na Koroškem, še posebej pohvalil spretnost Italijanov v pogojanjih s Slovenijo, ko je šlo za pridruženo članstvo v EU. Od avstrijske vlade je zato zahteval, naj si vzame uspešnost Italijanov za zgled in izrazil pričakovanje, da bo Dunaj v pogajanjih z Ljublja- no »vsaj tako uspešen« kot Rim. Napovedal je še, da če bo Slovenija uredila omenjene »koroške zahteve«, bodo tudi svobodnjaki zavzeli pozitivno stališče do slovenskega članstva v EU. Načelno stališče svobodnjaške stranke glede prizadevanj Slovenije za polnopravno članstvo v Evropski uniji da je že zdaj »pozitivno« in »zaželjeno«, je dodal Grasser. Glede nadaljnje širitve Evropske unije na države nekdanjega »vzhodnega bloka« pa je član koroške deželne vlade menil, da je širitev nerealistična, »ker jo ne bi bilo mogoče finansirati«. Ivan Lukan SLOVENIJA / 500 VIDNIH SLOVENSKIH OSEBNOSTI LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA JANEZA JANŠE Pobuda za zbiranje podpise za kandidaturo Milana Kučana Matjaž Kmecl: »Kučan ni nikoli gradil na sovraštvu!« LJUBLJANA - Organizacijski odbor °ziroma predstavniki skupine 500 ^dnejsih javnih osebnosti na čelu z O-T. Matjažem Kmeclom je na novinarski konferenci predstavila pobudo državljankam in državljanom Slove-j'1)« za zbiranje podpisov, s katerimi °do po Kmeclovih besedah omo-gočili sedanjemu predsedniku države 'jLlanu Kučanu, da ponovno kandi-C ,ra za predsednika republike na si-c® "najmanj udoben, pa vendarle na Najbolj verificiran način - torej kot nestrankarski kandidat s 5000 uradno Potrjenimi podpisi volivk in voliv- Pobudo za zbiranje podpisov podpore ob ponovni kandidaturi Milana 'kočana so poleg predstavnikov orga-Nzacijskega odbora, med katerimi so Poleg Matjaža Kmecla še Ada Gorjup, ranjo Murko in Emil Zakonjšek (po-§°dbeni pooblaščenec in predstavnik Predsedniškega kandidata), podpisali 6 številni znani univerzitetni profe-f0lii, akademiki, pisatelji, športniki, ^otje, delavci, podjetniki, me- nedžerji, poslanci, župani, svetniki, umetniki, režiserji in upokojenci. Med uvodnim nagovorom je dr. Kmecl, nekdanji član slovenskega predsedstva v času osamosvajanja, izpostavil osebne lastnosti predsednika Kučana, ki so ga navedle k odločitvi za oblikovanje pobude in kot pravi sam k posredni vrnitvi v politiko, iz katere se je umaknil že pred leti. Med predsednikovimi lastnostmi je izpostavil predvsem to, da Milan Kučan po njegovem lastnega političnega prestiža in politike v državi ni nikoli gradil na sovraštvu, temveč je vse jemal z veliko strpnostjo, sledeč pri tem temeljnemu prepričanju, da sovraštvo vedno rojeva le sovraštvo. Poleg tega ga med vidnejšimi osebnostnimi lastnostmi odlikuje še "neomajni demokratizem" in "izjemna sposobnost politične analize in presoje", za kar po Kmeclovih besedah pričajo tudi izjave številnih političnih gostov v preteklosti. Vse te lastnosti je potrjeval tudi v zadnjem predsedniškem mandatu in pri tem Slovenijo potrdil med vrhunskimi svetovnimi politiki ter ob tem znal ohraniti tudi zaupanje v velikem delu slovenske javnosti. Med odgovori na novinarska vprašanja so predstavniki pobudnikov pojasnili, da je organizacijski odbor tudi formalni organizator volilne kampanje, ki bo po njihovem prepričanju skromna in bo v skladu z zakonom financirana iz prispevkov pravnih in fizičnih odseb. Na vprašanje, ah pričakujejo zmago Milana Kučana že v prvem krogu predsedniških vohtev, je Matjaž Kmecl dejal, da sicer ne želi ugibati, vendar se bo to po njegovem osebnem prepričanju res zgodilo. Člani organizacijskega odbora so še povedah, da je za zbiranje obrazcev podpore odprt posebni poštni predal 'Milan Kučan, p.p. 1997", danes naj bi začel delovati odprti telefon, v naslednjih dneh pa bo za pridobivanje podatkov odprta tudi posebna stran na računalniški mreži Internet. (STA) »Podobnik sprejemljiv, če SLS izstopi iz vlade« SDS se zdi nesmiselno, do bi vsaka stranka predložila lastnega kandidata kot leta 1992 LJUBLJANA - Janez Podobnik bi lahko bil dober kandidat strank slovenske pomladi, če Slovenska ljudska stranka (SLS) ne bi bila v vladi z LDS. Ge to dejstvo spremenijo v naslednjih dneh, ta možnost še vedno obstaja, v nasprotnem primeru pa to ne more biti resen kandidat, ne zaradi osebe Janeza Podobnika, temveč zaradi realnega stanja v volilnem telesu, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša. Na novinarsko vprašanje, kako napreduje iskanje skupnega kandidata, je prvak SDS dejal, da je formula enaka kot na samem začetku. "Mi potrebujemo neko zvezo in garancijo, na podlagi katere bomo lahko nagovorili potencialnega kandidata. Pogoj za to je najmanj podpisan sporazum, ki sta ga že podpisali SKD in SDS. Čakamo pa še na podpis avtorjev sporazuma." Ge se bo to zgodilo, je še vedno možnost, da se nagovori enega izmed resnih kandidatov, v nasprotnem primeru pa take resne možnosti ni. Janša je tudi dejal, da se SDS ne zdi smiselno, da vsaka stranka predlaga svojega kandidata. "To smo že poskusili leta 1992 in vemo, kakšen je bi rezultat. Resen nastop je možen samo s kandidatom, ki bi ga podprli volivci vseh strank slovenske pomladi." To je, kot je menil Jnaša, edina možnost, da kandidat dobi večino glasov. Ena izmed možnih opcij je bila tudi, da bi ob kandidaturi Janeza Podobnika s podporo SLS, kandidiral še kandidat s skupno podporo SDS in SKD. V trenutku, ko je ta opcija postala realna pa se je Podobnik umaknil, ker, kot je dejal prvak SDS, ni hotel biti tretji. Janša je še dodal, da bi bila takšna možnost za SDS povsem sprejemljiva. Janša je vnovič ponovil, da za SDS ni problem osebnost Janeza Podobnika, temveč "verolomna pozicija te stranke in posledično vodstvo te stranke, ker so v koaliciji z drugo stranjo, nagovarjali pa bi volivce strank slovenske pomladi, ki so večinsko v opoziciji. Ge to stanje spremenijo, ta pomislek odpade, je še dodal Janša. Na vprašnje, do kdaj oz. koliko časa bosta SDS in SKD snubili SLS, pa je Janša dejal, da še ni nič gotovo in da se laiiko še vse zgodi. (STA) NOVICE Danes Moldavija - Gruzija RIM - Danes bodo tri kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji leta 1998. Italijo pobliže zanima razplet na tekmi med Moldavijo in Gruzijo, ki lahko v določenem (a maloverjetnem) primeru celo odloči o usodi »azzurrov«, v primeru, da tem v svojem zadnjem nastopu ne bi uspelo premagati Anglije. Ostali dve tekmi sta Slovaška - Španija in Malta - Češka. Schumacherjeva čelada na dražbi LONDON - Čelado, ki jo je nosil zvezdnik formule 1 Nemec Michael Schumacher ob zmagi na dirki za veliko nagrado Italije leta 1996 v Monzi, bodo jutri prodali v dražbeni hiši Sotheby v Londonu. »Izklicna cena za zelo vreden spominski predmet bo 78.000 nemških mark, »je povedal Sothebvjev predstavnik za stike z javnostjo. S Ferrarijevim znakom označena čelada je bila po dirki v Monzi prodana nekemu privatnemu zbiralcu. Na dražbi so do sedaj prodali že tudi čeladi svetovnega prvaka Britanca Damona Hilla in britanskega šampiona Nigela Mansella. Foreman pri 48-tih znova v ringu VVASMNGTON - Bivši boksarski svetovni prvak v težki kategoriji Američan George Foreman bo 22. novembra znova stopil v ring. Njegov tokratni nasprotnik bo rojak Shannon Briggs. Foreman, ki bo letos dopolnil 49 let, je v karieri dosegel 76 zmag, poražen pa je bil le štirikrat. Leta 1994 je po zmagi z "knock outom" nad Michaelom Moorerjem postal najstarejši svetovni prvak po verzijah WBA in IBA v zgodovini tega športa. Leto pozneje je oba naslova zaradi prenehanja z boksom izgubil. Aretirali Ajaxove navijače AMSTERDAM - Nizozemska policija je danes aretirala 20 navijačev nogometnega kluba Ajax, osumljenih, da so krivi za nedavne izgrede na in ob nizozemskih stadionih. V dolgo načrtovani akciji so policisti med drugi zasegli tudi fotografije nedavnih izgredov, mamila in različno hladno orožje. Vsi osumljenci so stari med 18-tim in 23-tim letom, pri enem .od Ajaxovih privržencev pa so našli kar 1.500 tabletk ectasyja. S pripravami na aretacije so začeli že v začetku tega leta, ko so se ajaxovi navijači spopadli s privrženci Feyenoorda iz Rotterdama in je eden "ajaxovec" podlegel poškpdbam. Nizozemski "huligani" so se v zadnjih letih močno organizirali, saj množično uporabljajo mobilne telefone in internet, s pomočjo katerega organizhajo mnoge izgrede. SAK zmagal 3:0 CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v sedmem kolu prvenstva v avstrijski regionalni ligi (3. divizija) slavili prepričljivo zmago. Enajsterico iz Pdllaua (avstrijska Štajerska) so premagali 3:0 (1:0). Prvi gol je še pred odmorom dal slovenski legionar Dinko Vrabac, Harald Kud-ler in Marjan Sadjak pa sta v drugem polčasu poskrbela za končni izid. SAK ima zdaj dvanajst točk in se je povzpel na hetje mesto na lestvici. Na drugem mestu je z enakom številom točk združena ekipa Austria Celovec/VSV Beljak, vodi pa še naprej Voitsberg s 16 točkami. Ostah izidi koroških klubov: St. Florian - Austria/VSV 0:0, Pliberk - Fla-via Solva 2:0. (I.L). ŠD Piran dobil dvoboj s šahisti SŠZ Celovec 28:21 PORTOROŽ - Sahisti SD Piran so konec tedna gostili pobrateno ekipo Slovenske športne zveze (SSZ) iz Celovca. Ekipni hihopotezni turnir na sedmih deskah po ševeniškem sistemu je dobilo SD Piran z 28:21, najuspešnješi posamezniki pa so bili Žnidaržič in Treuršič (SD Phan) s po 6, 5 točkami pred Kovačem (SSZ Celovec) in Lukinom (SD Piran) s po 5 točkami. Zmagovalec posameznega hitropoteznega turnirja pa je postal Veber (10, 5 točk) pred Žnidaržičem (10), Treuršičem (9, 5) ter Kovačem (8). Pokrovitelj dvoboja je bilo podjetje Casino Portorož. Darja Kapš na šahovskem SP zelo dobra EREVAN (STA) - Na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v glavnem mestu Armenije branijo slovenske barve Darja Kapš, Jana Krivec, Siga Svan in Matej Guid. V drugem krogu je uspelo zmagati le Darji Kapš, ki je tako v vodilni skupim, Jana Krivec in Siga Svan sta potem ko sta prvi dvoboj dobila v drugem dvoboju morala priznati poraz, Matej Guid pa je izgubil prvo in drugo srečanje. $:;el sredi priprav na nov podvig PANTELLERIA (STA) - Slovenski plavalni ultramaratonec Martin Strel se na italijanskem otoku Pantellerija pripravlja na nov podvig. Prvi Slovenec, ki mu je uspelo preplavati Rokavski preliv, se bo v četrtek podal na 80 kilometrov dolgo pot od Tunizije (rt Kelibia) do Pantelerie. Strel se bo s potniškim katamaranom odpeljal do Tunisa, od koder namerava v 38 do 42 urah priplavati nazaj do Italije. Med potjo ga bo spremljal patruljni čoln italijanske vojne mornarice. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Udinese nesporen favorit z Reggino Videmčani so že no prvi tekmi zmagali Drevi najbolj tvegata Napoti in Milan Tridnevni spored drugega kroga italijanskega nogometnega pokala se je začel že včžeraj z nočno tekmo hiter -Foggia, nadaljeval se bo danes z vsemi ostalimi srečanji, razen jutrišnje tekme v Veroni med domačo ekipo in Romo. Udinese, ki je že na prvi tekmi v Reggio Calabrii zmagal z 2:1, je seveda na povratnem srečanju doma z Reggino nesporni favorit za zmago in za uvrstitev v osmino finala, kjer se bo pomeril z zmagovalcem na tekmi med Verono in Romo. Skoraj gotovo bo to Roma, ki je na prvi tekmi že zmagala s 5:3. Videmsko moštvo, ki je v nedeljo odpravilo enega glavnih favoritov za državni naslov Milana, je ta čas v zelo dobri formi in vsak drugi rezultat razen zmage bi pomenil že prvovrsto presenečenje. Sicer pa je moštvo trenerja Zaccheronija zaposlena na treh frontah in bi lahko trener odpočil kakega standardnega igralca, vseeno pa ostaja Udinese nesporni favorit za zmago. Ce je prišlo na prvih srečanjih 2. kola do nekaterih velikih presenečenj (v prvi vrsti, da je Juventus le izenačil proti Brescellu), je pričakovati, da se bodo vsi prvoligaši po drevišnjih tekmah tudi uvrstili v nadalnje kolo. Od prvoligašev še najbolj tvega Napoli, ki je proti Perugii že doma izgubil z 2:3 in zato ima danes Perugia veliko priložnost, da poskrbi za presenečenje. Milan preživlja v prvenstvu težke trenutke, njegova kriza pa bi se lahko s porazom v Reggio Emilii sprevrgla v pravo »tragedijo«. Varovanci trenerja Capella bi bili tako že drevi izločeni od ene izmed treh »front«, italijanskega pokala. DANASANJI SPORED: ob 17.30: Juventus - Brescello (1:1 izid prve tekme); ob 20.30: Empoli - Lecce (1:2), Vi-cenza - Pescara (1:0), Fiorentina - Ca-stel di Sangro (2:0), Udinese - Reggina (2:1), Perugia - Napoli (3:2), Lazio - F. Andria (3:0), Piacenza - Cagliari (2:3), Sampdoria - Torino (1:2), Reggiana -Milan (0:0), Bologna - Ravenna (5:0), Brescia - Bari (0:1), Parma - Venezia (2:3), jutri ob 20.45 (tudi po Tv TMC): Verona - Roma (3:5). ^ ZOI 2006 / SE TE2AVE h Toniutti: Pescante hladen do naše kandidature Trbiški župan je pesimist in napada sosednji Veneta GRADEZ - »Predsednik Conija Mario Pescante ne verjame v možnosti kandidature Trbiža za zimske olimpijske igre leta 2006, s tem pa si je požrl dano besedo,« je med včerajšnjem zasedanjem Združenja občin dejal trbiški župan Carlo Toniutti. Župan je pojasnil, da je Pescante po propadu skupne kandidature Kranjske gore, Celovca in Trbiža za igre leta 2002 izrazil pripravljenost, da podpre ponovno kandidaturo za leto 2006, vendar pa je zatem prosil pobudnike, naj (dobesedno) dajo mir, dokler ne bo jasen položaj Rima v zvezi s poletnimi igrami leta 2004. »Mi smo se držali obljube, po padcu rimske kandidature pa smo se znova oglasili, vendar je Pescante pokazal veliko hladnost,« je včeraj poudaril Toniutti. Po njegovem mnenju je neuspeh Rima povečal možnosti Italije v boju za organizacijo zimskih iger, zato ni čudno, da se je pred dnevi pojavila tudi kandidatura Veneta. Vendar pa Toniutti meni, da je kandidatura sosednje dežele slaba in zapoznela. »Zdaj je na potezi Pescante«, je še dejal trbiški župan, za katerega je vsa morebitna nesoglasja z Avstrijo (tam poleg Celovca kandidirata še Kitzbuhel in Salzburg) možno zlahka zgladiti. r KOLESARSTVO Etapa Čehu Svoradi BURGOS - Ceh Jan Svorada (Ma-pei) je zmagovalec 182, 7 kilometra dolge 17. etape kolesarske dirke Po Španiji od Santan-derja do Burgosa. To je že 3. etapna zmaga za češkega kolesarja na letošnji Vuelti, in ponovno jo je osvojil, tako da je v Sprintu premagal Nemca Marcela Wusta, ki je na tej dirki letos prav tako že zmagal trikrat. Tretji je bil Nemec Teutenberg. Prednost v skupnem seštevku je obdržal Švicar Alex Zulle (Once) pred Spancem Fer-nandom Escarti-nom in rojakom Laurentom Du-fauxom. Poznavalci pričakujejo, da se vrstni red ne bo spremenil tudi po današnji etapi, ki bo kolesarje po 183, 7 km dirke pripeljala v Valla-dolid. Etapa je namreč povsem ravninska. Vse drugače pa naj bi bilo v soboto, ko bo v kraju Alco-bendas na sporedu 43 km dolga etapa na kronometer. Vrstni red po 17. etapi: 1. Zulle (Svi) 73.08:04; 2. Escartin (Spa) po 2:46; 3. Dufaux (Svi) po 3:39; 4. Ziana (Ita) po 5:07; 5. Heras (Spa) po 6:17; 6. Serrand (Spa) po 7:10; 9. Faresina (Ita) po 11:10. H KOŠARKA h Union danes z Aekom Tekmo 2. kola v kvalifikacijski skupim evropske košarkarske lige bo ljubljanski Union Olimpija odigral že drevi v Ljubljani. Pomeril se bo z atenskim Aekom (ob 20.15). Slovenski košarkarji si po uvodnem porazu v Zagrebu proti Giboni drevi že ne morejo ravnodušno privoščiti spodrsljaja. Njihova naloga ne bo lahki, saj je Aek ta čas terka. Danes bo v isti skupini tudi tekma med Cibono in bolonjskim Teamsystemom, Kinder pa se bo pomeril z Orthezom. ____________ Jf r Bruguera (levo) že izločen, Becker(desno) pa bo prvič nastopil danes (telefoto AP) NOGOMET / MLADINCI Smola Juventine San Luigi je gol dosegel v zadnji minuti Juventina - San Luigi 0:1 (0:0) JUVENTINA: Dim. Devetak, Livon, Rosano (Koršič), Krajnik, Dav, Devetak, Della Mora, Scacco, Florenin, Buonavitacola, Ferletič, Spigarolo. V 2. kolu deželnega mladisnkega prvenstva so imeli štandreški igralci dokajšnjo smolo. Izgubili so namreč že po izteku regularnega dela srečanja in povrhu še precej neobičajno: gostitelji so imeli žogo za stranski out, sodnik je odločil za ponovitev vme-tavanja, seveda za goste. Le-ti so takoj izkoristili priložnost, saj so bili vsi Juventinini igralci v napadu, in v protinapadu dosegli zmagoviti gol. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Mateja TENIS / GRAND SLAM POKAL V MUNCHNU Kafelnikov ugnal Braguero Danes Sampras in Becker Nikola Pilič zapušča nemško Davisovo moštvo Spanca Sergija Braguero v dveh nizih s 6:4 in 6:3, Francoz Cedric Pioline pa Belgijca Filipa Devvulfa, potem ko je leta v drugem nizu predal igro zaradi zvitega gležnja. Zmagal je tudi Cilec Rios, ki je s 6:7, 6:3, 6:1 ugnal Avstralca VVoodforda. Večina najboljših igralcev na svetu, med njimi tudi Pete Sampras, Patrick Rafter in Gustave Kuerten, bodo prvič zaigrali danes. Boris Becker, ki je bil na turnir povabljen, čeprav ni imel pravice nastopati na njem (v poštev pride šestnajst najboljših igralcev s posebne lestvice nastopov na štirih turnirjih za veliki slam), se bo pomeril s Švedom Bjorkmanorn, Becker je lani v Miinch" nu zmagal, v finalu pa je takrat odpravil Hrvata Gorana Ivaniševiča. Vodja namške Davis cup reprezentance Nikola Pilič je pred turnir j en1 sporočil, da bo s tega mesta odstopil po koncu sezone leta 1998. Na njegovo mesto zato nekateri že postavljajo Borisa Beckerja. Pilič, ki to del° opravlja že od leta 1983, je z nemško reprezentanco naslov v omenjenem tekmovanju osvojil ž® trikrat, predvsem po zaslugi "upokojenih" chaela Sticha in Boris3 Beckerja. Po 15-tih letih prof6' sionalnega igranja tenis3 se bo poslovil tudi Bon5 Becker, ki namigovanj ° novi službi ni hotel m 1 potrditi niti zanikat1- "Kakorkoli že, tenis nam revam igrati še vsaj en° leto, po tem bo gotov0 marsikaj odprto, " je vCe raj povedal Becker. MUNCHEN - Na teniškem Grand Siam pokalu v Miinchnu v Nemčiji z nagradnim sk- ladom šest milijonov ameriških dolarjev je v prvem krogu Rus Jevge-nij Kafelnikov premagal Ferletiča, vratarja Cristia-na Della Moro in Dimitrija Ferletiča. OSTALI IZIDI 2. KOLA: Monfalcone - Muggia 5:1, Ponziana - Manzane-se 0:1, Pro Gorizia - Pro Romans 2:0, Ronchi - San Canzian 1:1, San Sergio -Rivignano 2:1, Sangiorgi-na - Capriva 2:1, Seveglia-no - Itala San Marco 2:1. VRSTNI RED: Manza-nese, Monfalcone, San Sergio in Sangiorgina 6, Ronchi in Sevegliano 4, San Luigi, Muggia in Pro Gorizia 3, Itala San Marco, Capriva, Ponziana in San Canzian 1, Juventina, Rivignano in Pro Romans 0. PRIHODNJE KOLO: Muggia - Juventina. NOGOMET Primorec z Morarom Italijanske deželna nogometna zveze je včeraj objavila pare 2. kroga deželnega pokala za ekipe 2. in 3. amaterske lige. Trebenski Primorec, ki je edina naša ekipa, ki se je uvrstila v drugi krog, bo v nedeljo, 28. t.m. ob 16. uri v gosteh igrala proti Moraru. Pri žrebu so imeli Trebenci smolo, saj bodo morali igrati v gosteh, in to po izločilnem sistemu. V primeru neodločenega izida po 90 minutah igre bodo igrali podaljška, nato pa izvajali enajstmetrovke. JADRANJE / PREDOLIMPIJSKA REGATA Anama Bogateč prva v Sydneyju Razen Evropejk so v Avstraliji nastopile vse najboljše jadralke na svetu - Malo vetra Če dan sodimo po jutri, potem lahko rečemo, da se na olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000 Arianni Bogateč obeta uspešen nastop. Naša najboljša jadralka je namreč v avstralski prestolnici pred dnevi zmagala na predolimpijski regati. Tekmovanja, ki se je odvijalo na območju, kjer bodo čez tri leta zarisali olimpijsko regatno Polje, so se udeležile vse najboljše svetovne jadralke, z izjemo Evropejk. Med njimi je bila tudi Avstralka Melaine Denison, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v San Franciscu v ZDA osvojila bronasto medaljo, tokrat pa je morala priznati premoč tekmovalke barkovljan-skega TPK Sirena. V Sydneyu so bile regatne razmere kot nalašč napisane na kožo naše tekmovalke. Nebo je bilo Pokrito, vetra pa zaradi tega zelo malo, saj je pihalo z jakostno od 2 do največ 4 m/sek. V takih razmerah, ki so sicer za Sydney nekoliko nenavadne, pa je Arian-na na mednarodni ravni brez prave konkurence in to je dokazala tudi tokrat. Na osmih regatah je bila kar petkrat prva, dvakrat je zasedla drugo mesto, enkrat pa je bila diskvalificirana zaradi predčasnega starta, vendar je ta spodrsljaj lahko odštela s končnega seštevka točk. Na skupnem vrstnem redu je bila tako boljša od Avstralke Denison, tretja pa je bila Američanka McMailand. Poleg Bogatčeve so na predolimpijski regati (v raznih kategorijah) nastopili vsi člani italijanske državne reprezentance v jadranju. Naša najboljša jadralka se bo domov vrnila v petek. BALINANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO n Krasu turnir četverk, Gaji končna zmaga Napeti finale v Sovodnjah Kmalu tudi sklepna prireditev Letošnje zamejsko moni, Darjo Kalc, Ladi balinarko prvenstvo se Milkovič, Stojan Zaje končalo s tekmo čet- gar) 8 točk; 3. Primorje verk. Na njej je nasto- (Danilo Zužič, Just Fa-pilo 22 ekip, dve več Man, Vasiji Ragent, kot lani. Prisostvovalo Milko Rupel) 6 točk; 4. je vseh 11 klubov ozi- Nabrežina (Albino roma sekcij, ki se pri Abrami. Milko Košuta, nas ukvarjajo z bali- Emilio Benco, Walter nanjem. Igralo se je na Aloisio) 4 točke, petih igriščih in sicer Končni zmagovalec na treh goriških ter pri letošnjega prevenstva Primorju in Poletu, fi- je zasluženo padriško -nalni del pa je bil v So- gropajska Gaja, ki je vodnjah. vodila od samega V odločilni del so se začetka in se zelo pril-u vrstil e ekipe Krasa, bižala lanskemu rekor- Gaje, Primorja ter Na- du Nabrežine, ki je do-brežine. segla 77 točk. To je sad Ko je že vse kazalo, velike angažiranosti da bo Gaja v finalu skoraj vseh balinarjev, zlahka premagala Kras, saj je Gaja za vsako saj je vodila že s 6:0, so zvrst vpisala večje šte-balmarji Krasa reagirali vilo ekip ali posamezni zmagali. Krašovce je nikov kot ostab. potrebno res pohvaliti, Končni vrsti red; ker so na zadnjih iz- 1. Gaja 72 točk, 2. vedbab z isto postavo Primorje 41 točk. 3. zmagali tako v trojkah Kras 36 točk, 4. Zarja ko v četverkah. Pohva- 24 točk, 5. Polet 13 le je vredna vsa ekipa, točk, 6, Nabrežina 6 posebno pa Fulvio Bu- točk, 7. Sovodnje 5 sinelli, ki se je proti točk, 8. Sokol 1 točka, koncu prvenstva izka- 9.. 10., 11. Kraški dom, zal kot odličen tolkač. Mak, Danica. Končni vrsti red je Datum sklepne pribil torej sledeč: 1. Kras reditve z nagraje-(Fulvio Businelli, Licio vanj e m bo določila —e. Emilio Emili ter balinarska komisija JjAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJSKI TURNIR 2. KATEGORIJE ZA NASTOP NA TOP 12 Kraševka Vanja Milič v Coccagliu nadigrala vse svoje tekmice Prvi namiznoteniški kvalifikacijski turnir uruge kategorije za uvrstitev na Top 12, ki je bil v nedeljo v Coccagliu, je Potekal v znamenju Kra-s°ve najboljše drugoka-|egornice Vanje Milič Uta sliki). Krasovka je slavila dvojno zmago: v Utdividualnem delu in v Paru s Karin Calliari ITramin) v ženskih dvojicah. Vanja Milič ni igrala v Prvem delu tekmovanja izpadanje, ker tako določa pravilnik tekmovanja. Prve štiri igralke v Trugem jakostnem razredu (Merenda, D. Zanca-jrer, V. Milič, Moretti) so irektno prepuščene v pUgi del tekmovanja. In u j6 Vanja blestela s Svojo igro. V osmini fi-ala je premagala najprej klubsko kolegico Dašo resciani, za tem pa do-esedno očistila Karin alliarj; sicer svojo ružico v dvojicah (15, 2’ 12). V polfinalu ji je reb namenil še do pred kratkim ligaško soigralko t n° Bersan, ki bo z le-°šnjo sezono nastopala Za državnega prvaka Ca-tellano. Bersanovi je Uspelo razigrani Vanji ztrgati le en set, potem 0 je bila krasovka zma-®. a na set razliki drugi lz (27:25). V finalu je Vanja Milič z veliko točnostjo udarcev in brezhibno igro nadigrala še igralko Che Lina iz Messine Nicoletto Stefanovo (15, 17,10). K prvemu mestu društva pa je prispevalo še drugih pet Kresovih igralk v konkurenci. Med 32-terico sta se uvrstili Martina (št. 51) in Sonja Milič (št. 35). Martina je bila v skupini boljša od Francesce lozzi (17, 12), kvalificirane iz turnirja tretjekategornic. Avesanijeva (št. 13) pa je bila za našo novinko v tej kategoriji le še prehuda ovira (-8, -6). V prvem krogu pa je Martino izločila prekaljena Rosa Sulfaro (-15, -17, -18). Vodnica mlajše Krasove generacije Sonja Milič se je prav tako uspešno prebila iz skupine, kjer so ji stale nasproti igralke Ca-rosso (2:1), Monica Zan-caner (2:0) in Stefania Bosi (0:2). Dobro se je držala tudi Daša Brescia-ni (št. 45). V skupini je nadigrala precej gladko Rellichovo in Zappitel-lijevo, Albertovi, ki je za 15 mest višje, pa je iztrgala set. V finalnem delu je slavila zmago nad št. 28 Paolo Bazzani, za tem pa se je srečala z zmagovalko turnirja Vanjo Milič. Brescianijeva je za- sedla 9. mesto, Katja Milič pa 7. Bolj kot premoč za zeleno mizo, je njenemu drugemu mestu v skupini in porazu z Va-lerio Crespi, sicer šibkejšo igralko, botrovala krajša hitroprehodna kriza. Za tem pa je Katja Milič z lahkoto odpravila dve drugi igralki (Rac-ca, Čonte). V prvem krogu izločilnega dela je Katja Milič (št. 16) dobro opravila težaven prodor z obrambno igralko Cunea Manuelo Daniele (18, - 14, -13, 11, 19). Svojo požrtvovalnost je krasovka dokazala tudi v težki borbi z Danielo Alberto (št. 15). V treh napetih setih jo je Katja le dobila (25, 19, 23). Katja se ni ustrašila niti nekdanje prvokategornice Sabrine Moretti (št. 10). Dobro se ji je upirala, potem pa je z 2:3 izgubila. Morettijeva si je v razi-gravanju mest z Ano Bersan zagotovila tretje mesto. Od vseh naših predstavnic je imela novopečena drugokategornica Nina Milič (št. 59) naj-težko izhodiščno skupino: št. 42, Alippi in št. 18 Karin Calliari. Zmaga nad nasprotnico Carama-gna (13, 17) ni zadostovala za preboj iz skupine. Prvakinji v ženskih dvojicah Vanja Milič in Karin Calliari (Tramin) sta na turnirju v Coccagliu ponovno nakazali, da sta najboljši. Med osmerico se je uvrstila ženska dvojica Katja Milič - Ana Bersan (Castel-lana), med šestnajsterico parov pa Kras o vi dvojici Martina Milič - Sonja Milič in Daša Bresciani -Nina Milič. Za uvrstitev na Top 12 bodo morale krasovke opraviti še eno preizkušnjo, ki bo konec novembra v No vari. (J.J.) Obvestila SZ DOM vabi vse osnovnošolce na treninge minibasketa ob torkih, od 17. do 18. ure in ob četrtkih, od 17.30 do 19. ure. Vpisovanja in informacije ob urah treningov. SK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo s 30. septembrom 1997 pričela rekreacijska telovadba za odrasle v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku: Mlajša skupina: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpišete se lahko direktno na prvi vadbeni uri ali -pokličete v tajništvo društva, tel. 229477 ob ponedeljkih od 10. do 12. ure. ŠD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so pričeli treningi po sledečem urniku: minibasket (letniki ’87 in mlajši) v torek in petek, ob 16.30 do 18. ure; propaganda (letniki ’85 in ’86) v torek, sredo in petek, od 15.do 16.30; dečki (letnik’84) v ponedeljek in četrtek, od 15. do 16.30 in sredah od 16.30 do 18. ure. Za vse podrobnejše informacije lahko telefonirate na št. 228334 (David Pregare) od 9. do 13. ure. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v začetniški plavalni tečaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno šolo plavanja za otroke in mladino, športno šolo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle vsak dan, od ponedeljka do petka (do konca meseca) od 11.00 do 13.30 na tel. št. 51377 SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE sprejema vpisovanja za novo sezono. Tečaji bodo v popoldanskih in večernih urah ter bodo namenjeni mlajšim in starejšim. Za dodatne informacije tel. v tajništvo (tel. 51377). SHINKAI KARATE KLUB vabi člane na treninge karateja. Urniki: OTROCI, rumeni, oranžni in zeleni pasovi v sredah in petkih od 18. do 19.30; plavi, rjavi in črni pasovi ob torkih in četrtkih od 18. do 19.30. ODRASLI: barvani pasovi ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure; črni pasovi ob sredah od 20.30 do 22. ure. Novi člani se lahko vpišejo v telovadnici Silvestri, ul. sv. Nazarij a na Proseku v zgoraj navedenih urnikih ali pokličejo na tel. št. 327342. SZ DOM GORICA - sekcija orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike sporoča, da so se treningi ŠRG že pričeli in da so vpisovanja novincev in novink možna med urami treningov v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ali na tel. št. 0481/82087 v večernih urah. SD KONTOVEL - košarkarska sekcija obvešča, da se košarkarski treningi nadaljujejo na odprtem igrišču na Kontovelu, kot sledi: ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 za letnike 1987/88/89 ter ob torkih in četrtkih ob 16.30 do 17.30 za letnike 1990 in mlajše. Za informacije: Kristjan Briščik tel. 229470. ŠD BREG - nogometna sekcija vpisuje v tekmovalni sezoni 1997/1998 otroke, rojene v letih 1991, 1990, 1989 in starejše. Zainteresirani se lahko zglasijo v športnem centru Brega v Dolini vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17.30 do 19. ure. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR sporoča, da poteka vpisovanje telovadk za letošnjo sezono v Borovem športnem centru (tudi po telefonu na št. 51377) vsak dan od 11.30 do 13.30. Vpis je mogoč tudi preko telefonske tajnice, ob navedbi priimka, imena, rojstne letnice in telefonske številke prijavljenke. MINIBASKET BOR obvešča, da se je začela vadba minibasketa. Treningi so na Stadionu 1. maja s sledečimi urniki: najmlajši (letniki 89, 90, 91) ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.00 do 18.00; starejši (letniki 87, 88) ob torkih od 17.30 do 18.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00 v mali telovadnici. Pojasnila: Corbatti 361476 ob uri kosila. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča urnike treningov za najmlajše skupine: letnik 1987 in mlajši - ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00; letniki 1984/1985/1986 - ob ponedeljkih od 17.00 do 18.30 in ob četrtkih od 16.00 do 18.00. Vpis na licu mesta ali po tel. št. 569785 (Nadja) in 303211 (Sabina). Vabljeni tudi novinci in novinke. PRIREDITVE 18 Sreda, 24. septembra 1997 GOSTOVANJE / V BRAZILIJI IN ARGENTINI PDG na festivalu gledališč Porto Alegre Em Cena Novogoričani bodo nastopili s Plešasto pevko Eugena Ionesca LJUBLJANA - Petnajstčlanski ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice odhaja danes na turnejo po Latinski Ameriki, kjer bo v Braziliji in Argentini predstavil delo Eugena Ionesca Plešasta pevka v režiji Vita Tauferja. Gledališče bo Plešasto pevko med 26. in 28. septembrom najprej trikrat uprizorilo na mednarodnem gledališkem festivalu Porto Alegre Em Cena v brazilskem mestu Porto Alegre, nato pa 3. in 4. oktobra še na Prvem mednarodnem gledališkem in plesnem festivalu v argentinskem Buenos Airesu. Po nastopu na tem festivalu bodo elani ansambla odpotovali še v argentinsko mesto Cordoba, kjer bodo 5. in 6. oktobra omenjeno predstavo uprizorili še v tamkajšnjem gledališču. Gledališčniki so poleg tega pripravili še kulturni program, namenjen Slovencem, ki se zbirajo v izseljenskem društvu Triglav. Gre za slovenske zdomce, povečini primorske- ga porekla, ki so domovino zapustili v obdobju pred drugo svetovno vojno. Primorsko dramsko gledališče je Ionescovo Plešasto pevko v domačem gledališču prvič uprizorilo 20. aprila 1995, s predstavo pa so doslej gostovali'že na Češkem (v Pragi in Brnu) ter na III. hrvaškem festivalu malih odrov na Reki. Gledališče je sicer lani že gostovalo v Argentini pod okriljem Slovenske izseljenske matice, vendar je nastopalo le pred slovensko zdomsko publiko. Predstavo Mali princ je Primorsko dramsko gledališče lani predstavilo v slovenskih klubih v Buenos Airesu, Rosariu in tudi urugvajskem Montevideu. V Buenos Airesu pa so poleg te predstave dvakrat odigrali še predstavo Veselje do življenja. Tokratno gostovanje v Latinski Ameriki pa torej predstavlja za PDG iz Nove Gorice prvi nastop za brazilsko in argentinsko publiko na južnoameriškem, mednarodnem gledališkem festivalu. r VELENJE / PIKIN FESTIVAL Znana igralka Leslie Čaren letos častna pokroviteljica LJUBLJANA - Leslie Caron, znana filmska igralka, je sprejela prošnjo, da kot Častna pokroviteljica počasti s svojo navzočnostjo letošnji Pikin festival v Velenju. Sinoči se je srečala s tamkajšnjim filmskim občinstvom, ob tej priložnosti pa so ji podelili tudi naslov Pikina ambasadorka. Leslie Caron se je materi Američanki rodila leta 1931 v Parizu. Z desetimi leti je začela z baletom in konec 40-ih let sodelovala v skupini Ballets des Champs-Elysees, kjer jo je opazil Gene Kelly in jo povabil kot soigralko v filmu Amerikanec v Parizu (1951). Od tu naprej se je začela njena umetniška pot strmo vzpenjati; predvsem je blestela v vlogah ubogih, preprostih deklet, največkrat sirot, ki se zaljubijo. Za vlogo sirote Lili (1953, režiser Charles VValters, z Mellom Ferrerom) je bila prvič nominirana za oskarja. Vincente Minelli je leta 1958 s Caronovo posnel še en film, ki bo ostal nepozaben - Gigi. Film je dobil oskarja za najboljši film in doživel popularnost po vsem svetu razen v Franciji. Igrala je s slavnimi igralci kot so Maurice Chevalier, Fred Astair, kasneje tudi Dirk Bo-gard, Orson VVelles itd. Drugo nominacijo za oscarja ji je prinesla vloga osamljene nosečnice v filmu The L-shaped Room, leta 1963. Caronova praktično nikoli ni prenehala nastopati v gledališčih in snemati. Med njenimi filmi, posnetimi v 80-ih letih, so tudi komedija Pogodba poljskega režiserja Zanusssija, angleški film The Rehearsal in francoski La diagonale du Fou, ki je dobil oskarja za najboljši tuji film. V 90. letih je še najbolj opazna njena vloga v Mallovem filmu Sramota (Damage, 1992). Igralka Leslie Caron, častna pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala, ki poteka od 19. do 27. septembra v Velenju, se bo danes v Ljubljani srečala s predstavniki Slovenske kinoteke, slovenskimi filmskimi ustvarjalci, s Pikino ambasadorko Štefko Kučan ter novinarji. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST j Gledališče Rossetti I Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona I 1997/98 ( Pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13,16-19 ob de-| lavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19 I ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za j informacije lahko pokličete zeleno številko 167-; 222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je j predprodaja vstopnic za abonma prostega reda. | V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 (red premiera): j »Dante« po Božanski komediji. Nastopajo Vittorio j Gassman, Roberto Herlitzka, Ugo Pagliai in Paola j Gassman. Pri predstavi sodeluje Komorni orkester | Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. | Predstava v abonmaju: odrezek št. 1 (rdeč). Gledališče Verdi : Jesenska simfonična sezona 1997 | V petek, 26. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, : 28. t. m., ob 18. uri (red B) koncert orkestra Gle-| dališča Verdi pod vodstvom Stefana Antona | Recka. Na programu G. Mahler, i Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gle-i dališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 -i zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Nova gledališka sezona se bo začela v petek, 3. oktobra s predstavo La Contrade »Antonio Fre-no«. Režija Francesco Macedonio. Gledališče Miela V soboto, 27. t. m., ob 21. uri glasbeno-gledališka predstava »De anima et corpore: quale e piu im-portante?«, tekst in glasba Davide Casali. Sodeluje otroški pevski zbor »I piccoli cantori della citta di Trieste« in Tržaški mladinski pevski zbor. ___________KOROŠKA________________ TINJE Katoliški dom Sodalitas: danes, 24. t. m., ob | 18. uri predavanje o kajenju, ob 19.30 predavanje »Živeti srečneje in zdravo«. CELOVEC Pastoralni center: jutri, 25. t. m., ob 19. uri Knjižne presoje. Grad VVelzenegg - Mohorjeva založba: v soboto, 27. t. m., ob 20. uri večer komorne glasbe. Provinciassieme 1997 BriSčiki - Dom Briščiki: jutri, 25. t. m., ob 20.30 predvajanje televizijske oddaje Rai »La classe di Stuparich« (Stuparichev razred) Lile Cepak. Režija G. Penco. OPČINE Finžgarjev dom Danes, 24. t. m., ob 20. uri »Male dame«, izvaja Slovenski oder. Priredba in režija Lučka Peterlin Susič, scena Magda Samec. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 -tel. 0481 - 494368) lahko do 2. oktobra podpišete nov abonma ali potrdite že obstoječega. Od 4. oktobra bodo abonmaji na razpolago tudi pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appia-ni v Gorici in pri Discotex v Vidmu. ___________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete gledališki abonma (do 10. oktobra) ali glasbeni abonma (do 17. oktobra). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). Danes, 24. t. m., ob 16. in ob 20. uri film »Izgubljeni svet: Jurski park«. PORTOROŽ Avditorij - glavna dvorana Jutri, 25. t. m., ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s satirično komedijo »Afrika ali Na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. BOROVLJE Mestna cerkev: v petek, 26. t. m., ob 20. uri koncertz Akademskega pevskega zbora M. Glinka iz Sankt Petersburga. Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 27. t. m., ob 19.30 literarno branje »Turrini liest Turrini«. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna cerkev: v soboto, 27. t. m., ob 20. uri koncert Akademskega zbora »M. Glinka« iz Sankt Petersburga. MLADINSKA KNJIGA / NOV| PREVODI V ZBIRKI ODDIH Štiri nove knjige za ljubitelje lažje in bolj vznemirljive beletristike Predstavili so romana Mory Higgins Clark, biografijo Marlona Branda in uspešnico Johna Grishama, ki bo kmalu tudi na filmskem platnu LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga bo z novimi prevodi v zbirki Oddih zagotovo najbolj potešila želje ljubiteljev lažje in vznemirljive beletristike, navdušila oboževalke in Častilce velikega filmskega igralca Marlona Branda, za povrh pa potešila še radovedneže, ki si želijo knjižno uspešnico prebrati še preden ta v filmski različici zaCne privabljati množice v kinodvorane. Za napetost z dodatno začimbo ljubezenskih zapletov sta na voljo romana Rada pleše, rada ima glasbo (tudi knjiga Četrtletja v knjižnem klubu MK) in V mesečini si lepa pisateljice Marry Higgins Clark, katere romani so po pravilu uspešnice, ki jih tiskajo v milijonskih nakladah; obsežna in s številnimi fotografijami opremljena biografija Marlona Branda z naslovom Pesmi moje matere je pisana v prvi osebi, v sodelovanju z Brandom jo je napisal ameriški novinar Robert Lindsey; Mojster za dež, knjiga Johna Grishama, posebneža med ameriškimi pisatelji uspešnic, pa skozi napeto zgodbo o zavarovalniški goljufiji razkriva mehanizme (ne) delovanja pravne države; predlani objavljeno delo je služilo tudi kot podlaga za scenarij filma režiserja Francesa Forda Coppole, ki ga bodo novembra zaceli prikazovati po ZDA. Johna Grishama je glavni urednik MK mag. Miha KovaC in urednik zadnje omenjene knjige predstavil kot (bivšega) pravnika, ki Črpa zgodbe prav s tega področja, kot discipliniranega pisa-telja-garaCa, kot človeka, ki se je obogatil s pisanjem, vendar se ogiba slavi in množicam oboževalcev ter raje še vedno nekaj mesecev letno "lopata" v kakšni Braziliji v dobrobit lokalnega revnega prebivalstva. Grisham po pravilu popisuje svet s stališča malega Človeka, ki se mu zgodi, da se znajde v kompletu iger velikih, in je kot David izzvan, da se spopade z Golijatom. V Mojstru za dež gre za primer otroka, ki je umrl, ker zavarovalnica ni bila pripravljena plačati rešilne operacije, Čeprav bi jo na podlagi plačanega zavarovanja morala. David je mladi pravnik, Golijat pa velika zavarovalniška hiša in njena ugledna odvetniška pisarna... S prvima dvema knjigama Marry Higgins Clark načrtuje MK podobna niza, kot sta že bila tista, s katerima je založba zadovoljila okuse ljubiteljev Agathe Christie in Ruth Randell. Tudi Clarkova, v naši prevodni literaturi dokaj nova avtorica, Črpa snov iz življenskih zgodb, prisluhne jim tudi na sodišču; v prvi od danes predstavljenih njenih knjig v prevodu urednice Brede Konte, ki je doslej v ZDA doživela 74 ponatisov, je avtorica spletla zgodbo o serijskem morilcu, ki svoje žrtve išče prek malih oglasov. Tudi slovenski prevod dela Rada pleše, rada ima glasbo je izšel v za naše razmere veliki nakladi - kar 16800 izvodov -vendar zaradi klubskih potreb. Druga knjiga V mesečini si lepa pa bo po Kovačevih pričakovanjih doživela ponatis, vendar šele potem, ko bodo prvih 3000 natisnjenih izvodov prodali; zanimiv podatek, ki ga je ob tem navedel, je, da tolikšno naklado založba MK, seveda Ce je pri izbiri naslova sreCne roke, običajno proda v dveh letih. Na prej omenjeno se navezuje odgovor na vprašanje, zakaj v programih naših založb ni veC podobnih knjig, kot je pravkar izdana celovita biografija Marlona Branda; KovaC je povedal, da se po izkušnjah MK le redke biografije tudi dobro prodajajo, zato mora založba, pač, staviti predvsem na preverjena imena. Marlon Brando to zagotovo je, slavni igralec je za knjigo govoril o vsem razen o svojih bivših soprogah in svojih otrocih. Popisana je Brandova življenska zgodba od nelahke mladosti na kmetiji ob zasvojenih starših, prek uporništva v letih šolanja, potovanja v New York, srečanja z gledališčem, do prve vloge v Tramvaju poželenja, do uspeha na filmu in sodelovanja s holywoodskimi zvezdami, režiserji in drugimi znameniteži. V Pesmi moje matere je mogoče izvedeti tudi to, kako se je igralec boril proti rasizmu in za pravice Indijancev, za katere vrednote si prizadeva, kako ščiti tiste, ki so jim bile prizadejane krivice itd. (STA) FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Dvorana Tripcovich V soboto, 4. oktobra, ob 20.30 koncert Akademskega zbora M. Glinka iz S. Petersburga pod vodstvom Vladislava CernuSenka. Informacije na Glasbeni matici - tel. (040) 418605. Park bivše umobolnice - Bar II pošto delle fragole V petek, 26. t. m., ob 21. uri koncert s skupino jazz Whawha. REPENTABOR Repentabrska cerkev - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe V nedeljo, 28. t. m., ob 18. uri koncert, na katerem | bodo nastopili Vania Pedronetto in Sonia Altinier (violina) Irena Pahor (violončelo) in Dina Slama (orgle). Na programu Mozartove »Sonate da chiesa«. ZGONIK Župnijska cerkev V nedeljo, 28. t. m., ob 19. uri koncert Godal- FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigama: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). " Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): do 12. oktobra je na ogled starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Gledališče Miela: do 30. t. m., razstavlja svoja olja s pasjimi portreti Rachelle Oatman iz Zda. Urnik: ob delavnikih: 18-20. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Konferenčna dvorana Krožka zavarovalnice Generali: do 27. t. m., razstavlja 25 tržaških umetnikov. Art GaIIery (Ul. S. Servolo 6): do 29. t. m. razstavlja Maria Grazia Persolja. TREBČE SKD Primorec: na ogled je razstava olj Milana Bizjaka in vezenin ter gobelinov Veronike Bizjak. Urnik ogleda: 27. in 28. t. m. od 17. do 20. ure ter 26. t. m. od 18. do 20. ure. BOUUNEC Gledališče France Prešeren: do 28. t. m., bo v nega kvarteta Glasbene matice in kitarista Marka Ferija. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren: v petek, 26. t. m., ob 21. uri bo v okviru predstav Provinciassieme na sporedu koncert zbora Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič in zbora Piccolboni iz Medune pri Pordenonu, ki ga vodi Italo Piovesana. V soboto, 27. t. m., ob 21. uri, bosta nastopili vokalna skupina Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot ter zbor Clara Schumann iz Trsta pod vodstvom Chiare Moro. V nedeljo, 28. t. m., ob 21. uri pa bo nastopil zbor Obala iz Kopra pod vodstvom vValterja Lonigra. ___________SLOVENIJA UUBUANA Cankarjev dom Jutri, 25. t. m., ob 19.30 bo v Gallusovi dvorani (modri abonma I. in II) koncert orkesba Slovenske filharmonije. Dirigent Tadeusz Strugala, Matej Sare (oboa). Na programu van Beethoven in Mozart. Ponovitev koncerta bo v petek, 26. t. m., ob 19.30- okviru pobud Provinciassieme ’97 odprta razstava »Stene« Davida Škerlja in Antonia Sofianopula-Umik: ob delavnikih 16.30-20, ob praznikih ll-l3- NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih' REPENTABOR Na Tabru: v okviru pobud Provinciassieme ’97 je do 28. t. m. na ogled razstava novejših del na barvanem lesu Giuseppeja TorseUija. Urnik ob delavnikih 16.30-20, ob praznikih 11-13. PADRIČE Raziskovalni center Area- paviljon El: do 27. t. m. je na ogled razstava »Realfiction - Natnra Naturans 2« - razstavljajo umetniki iz Sloveni]6’ Hrvaške, Češke, Avstrije, Poljske, Nizozemsk®’ Nemčije in Italije. Umik: 10.30-13, 16-18.30, ob praznikih 10.30-13, zaprto ob ponedeljkih. MIUE Sedež turistične ustanove: na ogled je i°loj grafska razstava Silvia Stagnija »Muja m6 preteklostjo in sedanjostjo«. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Pereb1' GORICA Pokrajinski muzej na gradu: razstavo »P6 rujski zakladi« so podaljšali do 5. oktobr1) Urnik ogleda: torkek, sreda, Četrtek in p6*6 10-18; sobota in nedelja 10-22. , Kulturni dom: v petek, 26. t. m., ob 18.30 o voritev fotografske razstave Valterja Na1111 o Doberdobskem jezeru. - Ars Galerija v Katoliški knjigami: jutri. 2 ' t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Claud Raza. Umetnico bo predstavil Jurij Paljk. RAI 3 slovenski program Q RAI 1 6.30 9.55 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.05 18.00 18.10 19.50 20.00 20.35 20.40 20.50 22.35 22.40 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9,00,9.30) dnevnik Film: II guastafeste (kom., ZDA ’64, i. Tom Aldredge), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -V četrtek, Beverly... (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Fortunella (dram., It. ’58, r.-i. Eduardo De Filippo, Giulietta Mašina, Alberto Sordi) Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Scooby Doo in nan. Boy meets the world Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i, Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: La zingara TV film: Istinto omicida (dram., ZDA ’93, i. Me-lissa Gilbert, Mel Harris) Dnevnik Aktualna oddaja: Uno di notte (vodi Andrea Pur-gatori) Dnevnik Aktualno: Tempo-se-quenze, 0.55 Filozofija: Karl Popper Aktualne teme: Sottovoce - Nočni pogovori 4 ! RAI 2 S? RETE 4 | i> ITALIA1 Nad.: Fragole verdi Nad.: Lasciad amare Otroški variete, vmes Variete za najmlajše TV film: Disperatamente Ciao ciao mattina Nan.: Lassie Giulia (dram., It. ’88, i. T. Nan.: Mc Gyver, 10.25 Sereno variabile VVelch, F. Testi) Strade di san Francisco, Nad.: Quando si ama, Nad,: Vendetta d’ amore, 11.25 Chips 11.00 Santa Barbara, 10.00 Peria nera 10.30 I Odprti studio, 12.25 11.45 dnevnik dne volti deli’ amore, Šport studio, 12.50 Fatti Variete: Ci vediamo m 11.00 Regina e misfatti TV (vodi P. Limiti) Dnevnik Otroški variete Ciao Ciao Dnevnik Aktualno: Forum Parade in risanke Dok.: V kraljestvu živali Kviz: Kolo sreče, vmes Variete: Le iene (vodi Si- Variete: Ci vedjamo in (13.30) dnevnik mona. Ventura), 14.220 Tv (vodi Paolo Limiti) Nad.: Sentieri - Steze Colpo di fulmine Film: Quel ragazzo della Film: Čampo de’ fiori Nan.: Beverly Hilis curva B (kom., It. ’86) (kom., It. ’43) Variete za najmlajše in ri- 17.15 Dnevnik, vreme Kviz; OK, il prezzo e giu- sanke, BimBumBam IH Nan.: Bonanaza sto (vodi I. Zanicchi) Nan.: Sweet Valley High, BB Vreme, dnevnik, Šport Dnevnik in vreme 18.00 Willy, princ v Bel m Oddaja o izletih in poto- Variete: Game Boat Airu m vanjib: Sereno variabile Kviz: 100 milioni piu Iva Odprti studio in vreme, IH*] Nan.: Rex, 19.55 Bxtralar- (vodi Iva Zanicchi) 18.55 Šport studio ge - Black and White (3.) Film: Gloria. Una notte Variete: Fuego! (vodi Večerni dnevnik d’ estate (dram., ZDA ’80, Alessia Marcuzzi) TV film: Primo cittiidino r. J. Cassavetes, i. G. Glasba; Sarabanda (vodi (dram., It. ’97, i. T. So- Rowland, H. Buck) Enrico Papi) lenghi, S. Marcomeni, 3.) Pregled tiska Odprti studio Izžrebanje lota Glasbena oddaja: Koncert Aktualno: Napoli che Ligabue Night Bxpress passione Dnevnik, vreme, knjige, |sj CANALE 5 Film: Destination anywhere (glas., i. Demi danes v parlamentu, Moore, Bon Jovi, VVhoopi šport Goldberg) Film: Idolo infranto (’48) Na prvi strani, vremen- Fatti e misfatti ska napoved Italija 1 šport Jutranji dnevnik Tg5 Nanizanka: Star Trek 4 k RAI 3 Nan.: Komisar Scali Variete: Maurizio Costan- Jutranje vesti Dok.: Geo magazine Film: Giovani m ari ti (kom., It. '58) Aktualno: Italijanska ustava, 11.00 Grand Tour Dnevnik, šport Nad.: In nome della fa- miglia Deželne vesti, dnevnik Nan,: Ma che ti passa per la testa? Športno popoldne: hokej, triatlon, streljanje, jadranje, golf Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad,: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Variete: Cirkus Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Reporter, 23.55 II viaggiatore (vodi Natasha Hovev) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario zo Show Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo TV film: Causa di divor-zio (dram., ZDA '95, i. Patty Duke, Linda Dano) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo (vodi Marno Liorni) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Film: Anni 90 (kom., It ’92, i. Christian De Sica, Ezio Greggio, Nino Fras-sica, Massimo Boldi) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Tg5 (vodi Enrico Mentana) TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: Desiderio FBI Dokumentarec Dokumentarec Gospodarstvo Nogomet Sotto questo sole ES Nan.: First and Ten Film: Regina del male Film: Star Crossed MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Parker Lewis, 13.15 Ironside Film: Delitto senza scam-po (kirm., ZDA ’57) Variete: Zap Zap Film: Vivere o morire a Los Angeles (krim., ’86) Film {r Slovenija 1 $T Slovenija 2 Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Svet po- Videoring roča Tedenski izbor: nan. Ha- Prisluhnimo tišini vajski detektiv (ZDA, 14. Portret Davida Ojstraha epizoda) Brahmsov violinski kon- Dokumentarna serija: cert Prelomni trenutki zgodo- Opus vine (6. del) Nanizanka: Hudsonova Poročila HN ulica (ZDA, 12. epizoda) TV igrica: Kolo sreče (po- Dokumentarna serija: Na- novitev) tional Geographic (ZDA) Videosbani Studio City Tedenski izbor. Res je! Nanizanka: Kir Royal Poljudnoznanstvena se- (Nemčija, r. H. Dieti, i. rija: Svet odkritij (ZDA) Franz Xaver Kroetz, Senta TV prodaja Berger, 4. epizoda) Videostrani Nadaljevanka: Pacific Dri- Obzornik ve (AvstraMja, 52. del) Otroški program: Otroška Nanizanka: Hoganova nad. Erazem in potepuh druščina (ZDA, 10. epizo- (A. Lingren-M. Ogorelec) da) Portret Kajetana Kovica Filmski triki Po Sloveniji Razvedrilna oddaja: Ka- Prodaja raoke TV igrica: Kolo sreče Nad.: Pacific Drive (53. Včeraj, danes, jutri del) Risanka Včeraj, danes, jutri Dnevnik, vreme, šport KoSarka: Union Olimpija DRama: Poslednja od- - AEK (EP, prenos iz Lju- ločitev (r. Beat Lottaz, i. bljane) Katja Flint, Angelica Včeraj, danes, jutri Domrose, M. Degen) Orchestra di Padova e del Včeraj, danes, jutri Venelo Odmevi, vreme, šport Nemški komorni orkester Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 4. epizoda) iz Frankfurta (2. oddaja) Film: Nebo ve, gospod Al-lison (ZDA 1958, r. John Huston, i. Deborah Kerr, Robert Mitchnm) Videoring Videostrani BB Koper 15.00 15.45 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs Slovenbia magazin, 16.15 Pogovorimo se o... Globus Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme. Šport Risanke: Super Book Sredozemlje Dokumentarna oddaja: Kokoro Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik, vreme KoSarka: Union Olimpija - AEK Atene (Evroliga) TV Dnevnik Vsedanes - Vreme r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, T2.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00 Poročila; 6,45 Dobro jutro, otro-ci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas 9ledas; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko n°č, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zu-Honjepolitični feljton; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna °dd.; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergri-nov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6'00, 6,30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, l2.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Po-Pevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.-30 DIO, šP°rt, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 kjava; 17.35 Spot-400; 18.45 Črna kronika; 19,30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8'00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.30 Za knjižne molje; 14,05 Izobraževalni program; 15,00 Glasbeno poletje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Organistka M.-C. Alain; 20,00 POta naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Glasb, rubrika: Jaz tudiii.J; 10.45 Pesem tedna; 11,00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12,30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo; 22.20-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14,50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Mala knjižna polica; 8.50 Slov. glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Romantične melodije; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 11. nad.), nato Potpuri; 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Tropi-cana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasb, predah; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Po sledeh...; 15.15 Skupaj na pot; 16.00 Spoznavajmo športne panoge; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: G. Verdi; 18.00 Literarne podobe: Slov. melos; 18.30 Acid jazz; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Glasbena; 21.04-22.00 Večerna: Glasbena. Primorski dimnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. JV A 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG VREME IN ZANIMIVOSTI r .. SRED 20 Sreda, 24. septembra 1997 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDIŠČE HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.55. Dolžina dneva 11.57. Luna vzide ob 0.10 in zatone ob 15.21. PLIMOVANJE Danes: ob 6.35 najvisje 8 cm, ob 10.20 najnižje 6 cm, ob 15.36 najvisje 12 cm, ob 0.05 najnižje -24 cm. Tutri: ob 7.52 najvišje 18 cm, ob 13.36 najnižje 0 cm, ob 18.24 najvisje 12 cm. [Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ r MORJE Morje razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje C. I ' BI0PR0GN0ZA Vrme na večino ljudi ne bo bistveno vplivalo, ne vremensko najbolj obnCutljivi imajo prehodno lahko manjše, vremenske pogojene težave. 1 N j TEMPERATURE V GORAH °C °c 500 m 19 2000 m 7 1000 m 14 2500 m 4 1500 m 10 2864 m 2 O-ivžž^ ^OMEU V Četrtek in petek se bo nadaljevalo večinoma sončno vreme. Podnevi bo hladneje. Na Primorskem bo pihala burja, v notranjosti Slovenije pa severovzhodni veter. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Težave na Miru so že odpravili KOROLJOV (STA) - Posadka Mira je uspela odpraviti težave na orbitalni znanstveni postaji. PonoCi je tričlanska posadka Mira (Rusa Pavel Vinogradov in Anatolij Solovjov ter American Michael Foale), potem ko so z Zemlje popravili računalnik, spet spravila v pogon deset od dvanajstih obračalnih motorjev postaje, ki so odpovedali v ponedeljek, prav tako pa naj bi ostale težave. V ponedeljek med tretjo in Četrto uro po srednjeevropskem Času je namreč znova odpovedal glavni računalnik na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir. Zato so bili izključeni obračalni motorji postaje, brez njihovega pravilnega delovanja pa prihod ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga načrtujejo za soboto, sploh ni mogoč. Na Miru pa je prišlo Se do drugih težav. Pokvaril se je namreč sistem Vozduh za vpijanje ogljikovega dioksida v postaji, vesoljci pa so tudi opazili, da je iz Mira iztekel temno rjav oblak neznane snovi. Tričlanska rusko-ame-riška posadka je blizu mesta, na katerem je z Mirom združena transportna vesoljska ladja Sojuz TM 26, opazila iztekanje neznane snovi. Po nekaterih drugih vesteh pa naj bi prišlo do iztekanja blizu astrofi-zikalnega modula Kvant 1, kjer je tovorna vesoljska ladja Progres M 35, tj. na nasprotni strani postaje. Podoben pojav so opazili tudi po junijskem trčenju tovorne vesoljske ladje Progres M 34 z Mirom. Do okvare sistema Vozduh je prišlo, ker se je zaradi starosti pokvaril ventilator. Ventilator so vesoljci že zamenjali. Posadka bi lahko vzdržala brez sistema Vozduh do 26 dni. Mir pa kljub ustavljanju obračalnih motorjev ni izgubil usmerjenosti sončnih celic k soncu. Tako so imeli vesoljci kljub okvari dovolj elektrike, vendar so vseeno odklopili večje porabnike energije. To je bila že tretja zaporedna okvara računalnika na Miru v zadnjih dveh tednih oz. peta v zadnjem mesecu in pol. Kljub vsem omenjenim težavam pa sta se ameriški podpredsednik Al Gore in ruski premier Viktor Cer-nomirdin v Moskvi, na devetem srečanju rusko-ame-riške medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in tehnološko sodelovanje, dogovorila, da bosta državi še naprej sodelovali pri raziskavah na Miru. Poslej naj bi se politiki neposredno ne vmešavali v uresničevanje skupnih poskusov na postaji Mir. Vse nadaljnje odločitve pa bodo sprejmali strokovnjaki obeh držav. Na pogovorih sta sodelovala tudi direktorja vesoljskih agencij Združenih držav Amerike in Rusije, NASE in RK A, Daniel Goldin in Jurij Koptev. Zaradi »spotakljivih« fotografij ob naslov najlepše Kandčanke Miss Kanade Gabriella Petivoky je bila ob naslov zaradi »spotakljivih« reklamnih fotografijAP) Hongkong - mesto »deloholikov « DUNAJ - Azijske države se s povprečno 2149 opravljenimi delovnimi urami letno uvrščajo na prvo mesto v svetovnem merilu, količina opravljenega dela v zahodni Evropi pa glede na izide študije Švicarskega bančnega združenja (SBG) znaša le 1773 ur letno. V Berlinu (1667) in Koebenhavnu (1689) delajo celo manj kot 1700 ur na leto. Najbolj pridni so prebivalci Hongkonga, kjer na leto opravijo 2312 delovnih ur. V zahodni Evropi so najbolj dejavni v Londonu (1839 ur), v Ženevi (1846) in Zuerichu (1876). Raziskava je bila izvedena v 55 državah, povprečno število delovnih ur so izračunali na podlagi tedenskega delovnega Časa, plačanih dni dopusta in praznikov, v njej pa so zajeli 11 poklicev. Azijski delojemalci imajo v povprečju približno 13 plačanih delovnih dni dopusta letno, njihovo število v evropskih mestih pa v povprečju znaša več kot 24 dni. Tedenski delovni čas v zahodni Evropi povprečno znaša 38, 8 ur; v Koebenhavnu 37 ur, v Bruslju 37, 7 ter v Berlinu 37, 4 ure. Bistveno daljši delovni čas beležijo v Aziji (45, 2 uri), v Latinski Ameriki (44, 1 ure) in v državah Bližnjega vzhoda (44, 3 ure). (STA/APA) Policija prijela nenavadno tolpo BUENOS AIRES - Argentinska policija je nedavno prijela tričlansko tolpo, kijev enem mesecu oropala 22 trgovin. To ne bi bilo nenavadno, če ne bi bili tatovi stari 67, 72 in 74 let. Policija je sporočila, da so jih večkrat zasačili v bližini oropane trgovine, vendar so jih izpustili, ker so bili prepričani, da so nedolžni. Po ropu so se tatovi s taksijem vrnili v dom upokojencev, kjer živijo. Trojica je nakradla blago v vrednosti 17.000 dolarjev. (STA/Hina) Sedež na kolesu ne sme biti nastavljen preveč pokonci PARIZ - Tudi kolesarjenje ni popolnoma nenevaren šport, trdi ameriški urolog Irvvin Goldstein, ki je izsledke svoje raziskave objavil v zdravniškem glasilu Quotidien de Medecin. Ce imate sedež na kolesu nastavljen preveč pokonci, so s tem ogrožene arterije na predelu spolnega organa. Moškim zaradi tega lahko grozi impotenca, pri ženskah pa se motnje pojavljajo redkeje. Kot predlaga Goldstein, je rešitev težave vodoravna nastavitev sedeža, ki je lahko nagnjen celo malce naprej. (STA/dpa) Kamniti blok padel s katedrale v Rouenu ROUEN- S 70-metr-skega stolpa katedrale v Rouenu se je v nedeljo zvečer zrušil približno 100-kilogram-ski kamniti blok in padel na nic hudega slutečo mimoidoCo, s tem pa se zgodba še ni končala. Kot so povedali predstavniki policije, je odpadli blok poškodoval tudi neki avtomobil. Vzroka nenavadne nesreče še niso odkrili. Katedrala je nastala iz obdobja med 12. in 16. stoletjem, v tem Času pa jo obnavljajo. Poškodovano mimoidoCo so prepeljali v bolnišnico. Se nekaj ur pred nesrečo se je okoli katedrale trlo na stotine turistov. (STA/dpa)