PLANINSKI VESTNIK M^M^mm^H
V	dolini Yosemitov v ZDA sta smer Aurora, še eno izmed najzahtevnejših tehničnih smeri, preplezala Boris Lorenčič in A rman d Poleg ek, Slivo Karo pa se je s švicarskim soplezalcem zelo uspešno preizkusil v hitrem plezanju zahtevnih smeri; v rekordnem času sta preplezala smer Direct West Face v Half Domu in le malo zaostala za najboljšim časom v smeri Salathe.
Na Grenlandiji so slovenski plezalci sodelovali pri dveh prvenstvenih smereh. Silvo Karo je z angleškima sople-zalcema preplezal prvenstveno smer na Nalumasortoq, Miha Kajzelj in Igor Kalan pa s hrvaškimi soplezalci prvenstveno smer na Igdorssuit Havn Tower.
V	domačih gorah, Dolomitih in Centralnih Alpah so slovenski alpinisti lani opravili nekaj zelo zahtevnih vzponov, izmed katerih lahko omenimo proste ponovitve IX.
težavnostne stopnje in solo ponovitve smeri Flagran □elire Grege Lačna.
Sezono je zelo uspešno zaključila odprava v pogorje Api Nampa v Himalaji, kije bila posvečena spominu na člana Izvidnice v to pogorje leto prej Staneta Belaka-Šraufa in Jasne Bratanič.
Letošnji osrednji slovenski alpinistični akciji bosta jesenski odpravi na 7750 metrov visoki himalajski Nup-tse, ki se je bodo udeležili Janez Jeglič, MIha Kovač in Tomaž Humar, in Gjačung Kang, kjer bosta plezala Marko P reze I j in Andrej štremfelj. Štirim najuspešnejšim lanskoletnim slovenskim alpinistom sta priznanja izročila slovenski alpinistični šam-pion leta 1995 Janez Jeglič in predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej 8rvar
ALI SO SNEŽNI PLAZOVI OB SEDANJIH DOGNANJIH ŠE OBJEKTIVNA NEVARNOST?
PLAZOVI V ZIMI 1995/1996
PAVLE ŠEGULA
Podkomisija za reševanje iz plazov pri Mednarodni komisiji za reševanje v gorah (IKAR) je na zasedanju na Poljskem jeseni leta 1996 pripravila preglednico žrtev plazov v minuli zimi. Podatke je posredoval zastopnik naše GRS v tej podkomisiji, udeleženec zasedanja dr. Tomaž Vrhovec.
terim štejem tudi nesrečo reševalca Postaje GRS Kamnik, ki se je ponesrečil med opravljanjem dolžnosti na severnem pobočju Brane.
V pregledu ni nesreč v drugih delih sveta in državah, čeprav je teh vsako leto kar nekaj. Spomnimo se na preteklo leto v Nepalu, kjer so si plazovi vzeli precejšnje število žrtev med domačini in udeleženci trekln-gov, prizanašali pa tudi niso članom odprav
DRŽAVA	TS	VS	SP	ALP	CESTE	RAZNO	SKUPAJ	PSI
Anglija	—	—	—	—	—	-	—	66
Avstrija	21	11	—	2	—	3	37	254
Bolgarija	—	1	_	1	—	—	2	18
Češka	—	—	—	—	—	—	„	—
Hrvaška	—		_	—		—	—	—
Francija	17	14	1	10	—	1	43	130
Italija	2	3	_	4	—	1	10	165
Kanada	4	—	—	4	—	1	9	35
Liechtenstein	—	—	—	—	—	—	—	8
Nemčija	2	—	_	1	„	—	3	46
Norveška	1	—	—	—	—	1	2	93
Poljska		2	—	3	—		5	11
Slovaška	1	—	—	3		—	4	13
Slovenija	2	—	—	3	—	1	6	26
Španija	1	_	—	1	—	—	2	5
Švica	5	10	—	—	—	2	17	300
ZDA	10	2	1	9	—	8	30	50
Skupaj	66	43	2	41	—	18	170	1220
Odstotkov	39	25	1	24	—	11	100	—
Legenda: TS = turni smučarji, VS = smuiarj 2unaj urejenih smuCiši, SP - smučarji na progi, ALP = gorniki/alpimsl peš, CESTE - v promelu RAZNO = v tiišah, pri delu, med reševanjem.
Kot vselej so v pregledu samo nesreče, ki so se pripetile na območju dežel članic IKAR Med skupno 170 smrtno ponesrečenimi je spet največ, 111, smučarjev (65%). Sledijo jim gorniki pešci. Na cestah je smrt 60 tokrat počivala, precej pa je bilo nesreč pri delu, h ka-
ORIS NESREČ V PLAZOVIH V SLOVENIJI
1.— 24. 12. 1995: Plaz vlažnega sprijetega snega je pod Kredarico zasul tri gornike Najmanj zasuti se je sam rešil iz plazovine in nato iskal, našel in odkopal
PLANINSKI VESTNIK M^M^mm^H
enega sopotnika, tretjega člana skupine jima ni uspelo rešiti. Naslednjega dne so ga s pomočjo lavinskega psa in sond našli reševalci PGRS Mojstrana — mrtvega.
2.—	24. 12. 1995: Plaz (sprljetega vlažnega snega ali opast, od krti nje na z grebena Mojstrovke) je zasul navezo S. B. in J. B. Zaradi spleta okoliščin se je Iskanje na območju Vršiča, kjer je po nesreči zapadlo veliko novega snega, začelo šele čez deset dni in se je kljub množični akciji brez uspeha končalo po štirih dneh.
Po najdbi nahrbtnika pogrešane J. B. maja 1996 so gorski reševalci nadaljevali Iskanje s sondami in lavinskimi psi In po najdbi pogrešanih pod Kaminsko smerjo severne stene Male Mojstrovke dokončno zaključili delo
3.	— 3. 1. 1996: Na cesti v Topli pri Črni na Koroškem je plaz sprljetega snega zasul osebni avto z dvema lovcema. Plazovina je pahnila vozilo več deset metrov po pobočju do struge reke Tople. Lovca sta v razbitem vozilu preživela brez večjih poškodb.
4.	— 17, 1 1996: Pod vrhom Brane v Kamniških in Savinjskih Alpah se je pod alpinistom samohodcem odluščila luska napihanega snega, pri čemer je utrpel hujše poškodbe gležnjev in rok. Med reševalno akcijo se je na prosluli gladki, strmi severni vesinl Brane med prečenjem pod težo reševalca J, P. sprožila kloža. Prhka plazovina in ledena površina podlage je onemogočila zaviranje s cepinom. Reševalec je omahnil čez steno proti Okrešlju In obležal mrtev.
5.	— 8. 2. 1996: Alpinist samohodec brez smuči je v vetrovnem, mrzlem vremenu prečil vesine pod oste-njem Male Mojstrovke nad Vršičem. V Pripravniški grapi ga je zajel plaz mehko sprijetega snega in ga nosil po pobočju. Iz plazovi ne se je malenkostno poškodovan rešil sam.
6.-8.	2.1996: Dva alpinista sta se s Hajnževega sedla nad Planino Korošica (Karavanke) odpravila na prečenje Košute. V mrzlem, vetrovnem vremenu ju je po dveh poprejšnjih opominih odnesel plaz suhega kložastega snega. Sreča je hotela, da sta se ustavila tik nad navpično steno, odkoder sta se prebila do zasilnega zavetja na planšarlji in po bivaku v dolino. Vodja naveze je utrpel poškodbo gležnja.
7.	— 19. 2. 1996: Trije smučarji so se med silovitim sneženjem odpravili od zgornje postaje žičnice Vogel proti Domu pod Zadnjim Voglom. Blizu koče jih je zasul manjši plaz rahlo sprijetega snega (mehka kloža). Iz plazu se je rešil en sam, sopotnika so po krajšem Iskanju našli reševalci. Zdravnik je ugotovil smrt.
8.	— 26. 2. 1996: Območje okrog Kanjavca je bilo po sneženju 19. 2. in kasnejšem vetrovnem vremenu obloženo z zameti, ocena nevarnosti plazov je bila 4 do 5. Gibanje je dodatno otežila slaba vidljivost, ki je bila tega dne zaradi goste megle omejena na 20 do 30 metrov.
Skupina pripadnikov francoske vojske, ki so v razbremenilni razdalji sestopali s Hribarlc proti Doliču, ni ubrala najboljše smeri, zato je vodečega pod koto 2416 odnesel kložast plaz. Ostal je nepoškodovan na površini plazovine, bil pa je ob smučko.
9.	— 27. 2. 1996: Alpinistična smučarja sta se z vrha Votlega Slemena nad Mojstrano (Julijske Alpe) v le-
pem, mrzlem vremenu spustila v dolino. Med spuščanjem je prvega v strmem plitvem žlebu odnesel plaz suhega sprijetega snega In ga odložil 90 metrov nižje. Po začetnih težavah zaradi zamašenlh dihalnih poti se je rešil sam In je bil nepoškodovan.
10.	— 31. 3. 1996: Trojica alpinistov se je na turnih smučeh vračala s Stola (Karavanke), V Zagonu se je zjutraj še mrzel, suh sneg že ojužil.
Na čelu skupine se je pod T. S. sprožil plaz vlažnega sprijetega snega in ga nosil nekaj deset metrov. Dogodek se je iztekel brez posledic,
11.	— 31. 3. 1996: Na južnih vesinah Vrtače (Karavanke) se je V, K., turnemu smučarju samohodcu, med povratkom z vrha sprožil plaz vlažnega sprijetega snega, Nosilo ga je prek skoka, ustavil se je približno 200 metrov nižje, kjer se je kljub težji poškodbi rame sam rešil iz plazovine in se vrnil domov.
12.	— 20. 4. 1996: Gornik samohodec M. R. je sledil dvema predhodnikoma. Po travah in krpah snega je na jugozahodnih vesinah s Storžiča sestopal proti Bašlju. V grlu jugozahodne grape nad stezo Poljana — K al išče je sprožil plaz mokrega snega, ki gaje nosil in Izvrget 80 metrov pod stezo s poškodovanimi rokami in ob-tolčeninami.
13.	— V času zimskih vaj študentov Fakultete za šport Univerze Ljubljana je na območju Komne manjši plaz na domnevno varnem kraju zasul tri člane skupine. Poiskali In rešili so jih sopotniki. Podrobnosti niso znane.
ZAKLJUČEK
Dogajanje kaže, da svarila malo zaležejo. Planinska in alpinistična šola zajame veliko premalo ljudi. Očitno je tudi, da se po navodilih ravna le malokdo. Med žrtvami plazov so začetniki, pa tudi izkušeni gorniki, alpinisti, turni smučarji, smučarji alpinisti, reševalci, študentje telesne vzgoje, vojaki, udeleženci v prometu. Nekateri zabredejo v nesrečo, ker ne poznajo vzrokov plazu. Nevarnosti se ne zavedajo in nanjo niti ne pomislijo, ko hočejo na vsak način doseči izbrani cilj. Razgledanim nevarnost sicer ni tuja, a jo prezirajo, pogosto tudi hotč ali nehote prezrejo. To večini uspeva daljši čas brez kazni. Zagovorniki varstva so jim nadležni, njihovih predlogov ne upoštevajo. Vremenskim napovedim in opozorilom pred plazovi po pravilu ne verjamejo, sami pa navadno tudi ne znajo ugotoviti dejanskega stanja.
Lavinske žolne ljudje skoraj ne poznajo, še manj jo uporabljajo, čeprav je v rokah veščega iskalca (umetnost iskanja izpilimo v dveh dnevih!) neposredno po nesreči zelo zanesljiv, praktično edini resničen vir preživetja. Žal se cena trideset tisočakov večini zdi previsoka, prav nič težko pa jim nI dati več denarja za manj pomembno opremo. No, da bom pošten: tudi ponudba je revna: doslej pri nas še nisem videl oglasa za ta prepomembni pripomoček. SIcer pa: ljudje odhajajo, novi prihajajo. Ploščo je treba navijati vedno znova. Tu in tam se koga le kaj prime; po nesrečah navadno za kak dan, dva, postanemo previdnejši,	61