Letnik V,
		a-- \ ~3
	- u	
		
		
	m			
	a			
„Primorski List66
izhaja vsaki 1., iO. in SO, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
Y Gorici, dne 20. maja 1897.
o in upravništvo
mu. je v Golici, Nunske ulice št. lo. — Nefrankovana pisma se 'ne'sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi.
f
•
„ Pravični boditetako je pisal v svojem pastirskem listu, kakor smo zadnjič javili, kat. škof Mahnič. To katoliško načelo „praviceu je še posebej za nas uboge, skoraj vsepovsodi tlačene in teptane Slovence velikanskega pomena. — Če bi namreč le-to kat. načelo zavladalo na celej črti ter povsodi, koderkoli bivajo Slovenci, rekli bi lahko, da z vršitvijo istega kat. načela „pravice“ je nam Slovencem dana in zagotovljena „magna charta“, so vresničeni vsi naši načrti, vsi naši vzori! Naš malen narod se pač ne ogreva in tudi ne more navduševati za „krivice“, katere bi prizadeval drugim narodnostim; ne, on dobro čuti in v6, da „krivica“ temelji na živalski (snovni) sili in da njegova številna moč je v primeri se številno močjo sosednih narodov le preneznatna, da bi si mogel upati kaj od „ krivice" od „bojau, od same „sile“. Ne, naš narod ljubi mir ali ne gnjilega miru, ampak mir na temelju p-cmce. Dajte kar nam gre po božji in naravni in tudi državni postavi, vse drugo pa radi prepuščamo vam!
Ker je pa isto načelo pravice, katoliško načelo, je naravno, da se slovenski narod kot tak zaupno obrača do katoliške cerkve, ter se zbira pod katoliško zastavo pravice! In zbral se je vže! Po prvem slovenskem katoliškem shodu, kateri je bil za-jedno prvi slovanski katoliški vhod v Avstriji, se je slovenski narod pred drugimi Slovani tako trdno in vzorno organizoyal na katoliški podlagi, da katoliška bistveno trajna — organizacija bode odločevala in določevala, slovensko bodočnost; — slovensko zgodbo.
Mej tein pa, ko se Slovenci zatekajo v okrilje sv. katoliške cerkve iščoč „pravi-ceu, jih še bolj potrja v njih zvestobi do katoliških načel to dejanje, da se čim dalje tim bolje kaže, kako imamo mi Slovenci posebno v narodnostnih ozirih iskati zaveznikov n6 samo pii Slovanih, ampak tudi pri katoliških Nesloranih! Zmisel za pravične Slovanov težnje v Avstriji ima na Dunaju tudi kat nemška stranka t. j. stranka toli razupitih katoliških shodov! Ko se je šlo za pravično jezikovno naredbo na Češkem so Nemci složno zagovarjali dose-dajno krivico, Slovani pa složno tirjali nujno pravico! S Slovani in proti svojim rojakom glasovali so za — pravico tudi. kat. Nemci! Čast jim ! Evo tedaj, da katoliške vere načela so jedina, ki imajo smisel za pravico tudi narodnostno !
Potrebno je tedaj, da gojimo naprej sami katoliška načela, pa pospešujemo tudi pri drugih narodih. Čim namreč zavladajo po širni Avstriji, v parlamentu, in v deželnih zborih čista, katoliška-in se začno
T
/
vresničevati, zasije doba narodne prostosti in svobode tudi Slovencem !
Žal, da na Primorskem nimamo prave katoliške stranke mej Italijani.
Dokler pa te ni, se seveda ne moremo ogrevati za kiko zvezo z njimi.
Da je pa sedajna katoliška italijanska stranka t. j. „Ecovau stranka le na videz! katoliška, na videz pravična, priča to, da je molčala k izjavi jedinega katoliškega italijanskega poslanca Zanettija, kedar je zatrjeval da bode šel v narodnostnih uprašanjih čez drn in strn z narodnostno krivičnimi ultra-italijanskimi poslanci !
Ali je taka izjava krščanska ? So li taka narodnostna načela katoliška ? . . In vendar se je „Eco“ o devala prikrito in očitno za — ultra-narodnjaka „Zanetti-ja“! Ali ni steni politiškim činom italijansko-ka-toliška stranka takorekoč pozapečatila, odobrila, podpisala narodnostno — skrajno krivični politični načrt naših 'ultra-Lahov ? ! Ali ni s tem javno priznala, da se zlaga s kričečimi odnošaji v našem Primorji? —
Gospoda! Tiste drobtinice, katere se Vam zljubi sem ter tje vreči z Vaše bogato obložene politične in narodne mize narodnemu vbožcu in teptancu Slovencu, ko od časa do časa (menda par krat!) priznate, da slovenska šola v Gorici je potrebna itd., storite pa ničesar proti krivičnemu, zistemu, take drobtinice ohranite le za se ! Mi hočemo dejanj! Ne tisti, kdor časih katoliško piše in govori, ampak tisti, ki ka^ toliška načela javno! in nevstrašeno spoznava in vsikdar po njih dela, ta je katoliško — pravičen in pred Bogom opravičen !
Gospoda! Katoliška načela niso jalova ; ampak prerodovitna . . .
Katoliško načelo je tekom 25 let v prvem početku kristijanstva premenilo lice skoraj vsemu do tedaj znanemu svetu, or-ganizovilo je milijone in milijone . . .
Katoliško italijanska (Ecova) organizacija pa po 25 letih t. j. četrtstoletju nima pokazati skoraj na nič druzega, nego na zrušen „Circolo cattolico“, na razpor v italijanskem duhovstvu, na velik prepad mej njo in slov. kat. stranko in na ogromni dolg pri Jelerjevi tiskarni . . .
Ali more taka katoliška stranka trditi, da je bila vsikdar zvesta katoliškim načelom?! Ne, ne, sveta in cela katoliška načela organizujejo v desetletju narode, nikar pa, da niso mogla organizovati kat. italijanske stranke na Primorskem, potem ko so delovala 25 let. . . Pa kaj hočemo ! Pisala so pisala, govorila in romala ali delovala niso in niso! Factum loquitur!
Čujemo 'sicer, da se nekaj snuje v Trstu. Radi priznamo, da tudi mej kat. Italijani je še zmerom dokaj treznih, pravico-ljubnih značajev. —
Dobro ! Organizujte se ! Pokažite se
svetu, ali na Vaši katoliški zastavi mora biti zapisana ^krščanska pravica“ tudi za Slovence; krščansko bratoljublje tudi za Slovence11 ; „krščanskau narodnost tudi nasproti zatiranemu in brezpravnemu slov. narodu!
— Če to storite, prav; sicer pa bolje da bi se ne pokazali v javnost ker katoliško polovičarstvo je rak rana za sv. vero in nrav kat. narodov.
Spoznajte pred svetom cela kat. načela.
Katoliška stranka je namreč kakor katoliška cerkev v malem vže po svojem poklicu braniteljica vsake narodnosti, tudi
— slovenske!
Naš Izveličar, izročivši svojim apostolom poslanstvo božje, je rekel: „Idite in učite »se narodeJezus ni izključil nikake narodnosti in tedaj ima tudi naš mili slovenski narod pravico, da se mu v lastnem jeziku propoveduje. Apostoli pa so šli in se strogo držali ukaza in poziva Odrešenikovega. Šli so učit posamzne narode,.
V kakem jeziku pa so jih učili: Učili so vsaki narod v njega lastnem jeziku In sicer: Skite v slovanskem, Parte v perzijskem, Arabce v arabskem, Grke v grškem, Eimce v rimskem (latinskem) jeziku. Da bi bil vsak narod podučen saj v verskih resnicah v svojem lastnem jeziku, storil je Sin človekov, t. j. Sin vseh narodnostij, na bin-koštni praznik velik čudež. Prikazali so se razdeljeni ognjeni jeziki in se vsedli na apostole, zbrane v sobi: Apostoli pa so bili takoj napolnjeni se sv. Duhom. Začeli so govoriti, kakor jim je narekoval sv. Duh. Šli so ven in govorili so ljudstvu; zbrana množica pa jih je čula govoriti in sicer vsakateri od njih, da govore v njegovem jeziku. Množice pa so strmele rekoč: „In kako, mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili. “ Ap. D. II. 8.
Sv. Petra in druge apostole so torej prisotni poslušalci zaslišali vsak v svojem lastnem jeziku, katerega so govorili doma, tam, kjer so prebivali. Ali ni to prečudno jeden in isti govor razumeti kot govorjen v tolikerih jezikih?! In zakaj? Iz katoli-ško-narodnega načela! Pravični Bog je s tem hotel pokazati, da je sv. vera, sv. cerkev za vse narode!
Ker pa je nadalje sv. vera najime-nitniša zadeva, ki določuje posmrtno osodo neumrjoče duše, zato je Bog hotel, da sv. cerkev verske resnice podučuje v materinem jeziku, ki ga verniki najbolj umejo, da bi bil tako vže kar naravnost izključen vsak ugovor in izgovor v zadevi zadolžene nevednosti o verskih resnicah.
Evo torej, sv. cerkev, nevesto Kristusovo, zaščitnico pravice vže v njenem de-tinstvu. Prej nego se je jela ogrinjati s škrlatnim plajščem mučeništva, negovala je vse narodnosti z vzvišeno, nepristransko ljubeznijo. Katoliška italijanska gospoda !
Evo',’' t|i se vfcgledujte Vi, < ki tržete zadnje vezi, ki so Vas doslej vezale na slovansko narodnost v deželi, ki mirno in nedelavno! zretfe, kako nam vaši rodni bratje, ki so po svojem glasilu „<Jorriere“ očitno in brezsramno sprejeli škofovo obsodbo in se jej rogali, nekrščansko odrekajo naše najprvot-liiše pravice; ki Vas bodejo naše slovenske molitve in petje (sv. Anton); ki dopuščate in molčite, ko se trgajo naše slovenske pesmarice; ki so Vam odveč slovenske pridige Podturnom, kjer bi morala biti vsako nedeljo pridiga in krščanski nauk t. j. ne samo 25 pridig, ampak 104 pridig in krščanskih naukov! Vi, ki nas nadalje podite iz cerkve (sv. Duh na Gradu); oj, katoliška laška gospoda, zgledujte se! ! — Ne, mi se ne obračamo do gospodov, ki so župnišče pod Turnom popravili samo pod pogojem, da se jim je obljubilo delovati pri Sv. Iioku na spremembe v cerkvi — kvarne Slovencem, rte', mi le opozarjamo gospodo okoli „lica“, da zgorej navedeno dejstvo za časa prvotne ustanovitve sv. cerkve je tudi nam Slovencem zajamčilo neo-vržno pravico do mile materinščine v sv. katoliški cerkvi. Dokler naš narod še živi v teh krajih (v Gorici,), se njegove pravice ne smejo kršiti v cerkvah !
Vsako zadevno kršenje je zanjka satanova. Gospoda! Organizujte se, ali v pravo, resnično katoliško, tudi Slovencem pravično stranko 1
Gospoda! Tako stranko bomo vsi primorski Slovenci z veseljem pozdravljali! — To pa rečemo, da od svojih naravno in krščansko opravičenih tirjatev ne odstopimo ni za las ! Pravico bomo v svojem katoli-škpm listu vsikdar zagovarjali; resnici pa, naj je še tako britka, nikdar in nikoli ne bomo zakrivali obraza.
Naše neomejno geslo pa je ; „V boj, nevstrašen boj za katoliško resnico iti krščansko pravico na celej črti !u
DnOvi minolega tedna bili so posebne važnosti za Slovane v Primorju. Govorilo se je o naših razmerah, razkrivale se krivice, v jasni luči se je pokazalo zatiranje slovanske raje. V kratkih črticah priobčujemo vso razpravo.
Odgovor na laško in našo interpelacijo.
Dne 6. aprila uprašali so Italijani mi-
LISTEK
Ali je st. m le n mu ljudi?
Kakor je bila nekoč, še pred malo leti, naša mila slovenščina v izobraženih krogih takč rekoč ptuja, da se je je razumništvo raznih stanov izogibalo in sramovalo, slično je dandanes sv. vera v izobraženih stanovih bolj ali manj vseh omikanih narodov takO od zadi iz na strani. — Smatrajo jo kot zastarelo in izmrlo „frazo“ ter obrabljeno pritiklino, ki ne prija več se-dajnemu razsvitljenemu, naprednemu veku.
Današnji vek je namreč, tako trde mnogi razumniki, vsposoben osrečevati človeštvo izključljivO z uitta svitlim mečem od-stranivši vsakteri pojav verskega upliva.-
Vera po njih men6nju; životari jedino še med prostim ljudstvom, katero še ni dovolj probujerto, ponekodi še preveč versko-neumno, ali kakor piše „Slov. Narod1' v Ljubljani, „'verskO-blazno“ ! Tako sodi le prepogosto — novodobno razumništvo. — Smelo trdim, pa ne pretiravam, da sedajne razumništvo boleha imajoč pogubonosnega črva v — možganih. —
Evo, nekaj sličic, v katerih1 je prav tipn’o in živo zadeta dandanašnja „inteli-genca“. —
*
Pojdi v večje mesto, v kak ponosniši trg; stopi tam v krčmo n. pr. na dan petka ali sploh kak postni dafi —, bodi prepričan1, da; pošt boš našel' le v prav redkih slučajih. Če zahtevaš na tak dan „postnau jedila, še v zadrego pripraviš služabnike in
nistra Badenija, kaj hoče ukreniti proti silovitostim, ki so se vršile ob državno zbor-skih volitvah na Primorskem proti Lahom.
Dne 9. aprila pa je uprašal posl. Spin-čič istega ministra, kaj namerava ukreniti z ozirom na silovite napade, s katerimi so Lahi v Kopru napadli Slovence, zlasti slovenske dijake in profesorje.
Na obe interpelaciji je odgovoril grof Badeni dne 11. maja. Odgovor je bil, kakor boljšega in ugodnejšega nismo pričakovali, bil je Lahom naravnost prijazen, Slovencem protiveu. Ni pa čuda, ko je poizvedoval pri tisti vladi, katero samo so tožili slovenski zastopniki. Izzivali so Italijani, odgovarjali so Slovenci, izzivali so Slovenci, odgovarjali so Italiani. toda vladni organi so storili dolžnost. To je vsebina obeh precej obširnih odgovorov. Tako so Slovenci ostali le volkovi, ki trgajo pohlevna italijanska jagnjeta.
Razprava o nujnih predlogih.
Dne 8. maja prišla sta na dnevni red nujna predloga posl. Gregorčiča ter Spinčiča in tovarišev. Vrsto govornikovje v tisti zadevi otvoril dr. Gregorčič, ki je v 1‘/« urnem govoru utemeljeval nujnost predloga.
Dr. Gregorčič naj prvo obžaluje, da sta ta dva nujna predloga tako pozno prišla na vrsto. Govornik potem obširno opisuje ter z dejstvi utemeljuje in dokazuje neznosne razmere na Primorskem, osobito na Goriškem, koder vlada v javnem, političnem življenju italijanski terorizem. Tu slave kot narodne malike može. ki niso skrivali svojega proti-avstrijskega mišljenja. Jeden takih je bil Favetti, obsojen na več let radi razžalenja cesarja, pomiloščen in z naudušenjem vspre-jet v Gorici ter nameščen kot občinski u-radnik. Hodil se je v mnogih prilikah nau-duševat za Italijo v Palmo novo, ako so mu bila avstrijska tla prevroča pod nogami. Pokopali so ga Goričani na mestne troške, hoteli so mu še spomenik postaviti, a vlada je prepovedala. Taki in jednaki irredentovci so vzorniki sedanji mladini, ki se vzgaja v italijanskem duhu.
Italijaiii vedno naglašajo italijanki značaj mesta Gorice ; to je poudarjal tudi sedanji mestni župan ob svojem nastopu. Toda Gorica je na slovenski zemlji, ločena zemljepisno in . gospodarski od italijanskega sveta ter odvisna od Slovencev v vsakem pogledu. Na stotine slovenskih družin se odtuji svojemu rodu vsled pritiska italijan-skili mogotcev. Govornik našteva dolgo vrsto
kuharice, kateri ne vedo kako bi se izognili tvoji nagajivosti. Da bi te potolažili, se ti dobrikajo in opravičuj^ „mesnata“ jedila ti
jo celo usiljujejo Hm ! Kako mamljivo !
Po obedni dvorani se razširja duh slastnih jedil... gostje jedo — meso in pečenko ter zalivajo mastna grla z rujnim vincem !.... Altroche „petkova mineštra“ !
Da bi kdo molil, se pokrižal ali na sploh pokazal kak javni žnak krščanstva, to bi bila uže izvanrediva — izjema ! — I sicer ne najdeš v takih javnih prostorih krščanskih znamenj ali podob. — Po stenah vidiš večkrat razobešene razne divje zverine, slone, medvede, kozle, orle, mačke itd. Ali, da bilo samo to! Krčmar namreč le predobro pozna pokvarjena gosposka srca in, ker hoče biti prikupljiv in vabljiv, krasi in kinča — posebno sobe namenjene boljšim osebam — z raznimi pohujšljivimi, na pol nagimi, nesramnimi podobami, katere globokov žalijo verski čut tu podkopujejo nrav! — Žali Bog, da se taki brezvestni čini čim dalje bolj širijo in opetujejo tudi po deželi v nepopisno škodo ljudskega poštenja (morale).
IstinitO človek večkrat ne ve, li je prišel mej pogane li — mej turke! ...
* i * *
Pojdi nadalje v mesta ali trge ob nedeljah ali rta ka!k praznik. —
O praznovanju nedelj in praznikov malo du'hay malo sluha! — Gospodi t. j. razumništvu v mestu in na deželi jako ugajajo cerkveni prazniki in nedelje, da morajo prirejati izlete, veselice, zabave, plese! Kolesarji se zbero in kot krilata, nadzemelj-
slovenskili družinskih imen, katere Lahi prištevajo svojim. Ne da bi občine želele ali zahtevale, prevajajo Lahi slovenska imena vasi. (Podgora — Piedimonte). V Gorici skušajo preprečiti slovenske propovedi in petje, slovenskih porotnikov nočejo, češ, da morajo vse obravnave biti v italijanskem jeziku ; torej Slovenca morajo soditi Italijani. Vsak najmanjši izgred med Slovenci Italijani pretiravajo ter slikajo s kričečimi barvami; ako pa ničesa ne vedd, pomagajo si ■/, domišljijo ter črnijo in obrekujejo slovensko ljudstvo. Italijanski časniki vže vladi delajo preglavice. Pri vsaki priliki Italijani izzivljajo Slovence z raznimi psovkami. Govornik uašteva mnogo slučajev in izgredov. Celo vojaški novinci slovenski niso smeli v mesto na nabor iu so se morali vrniti.
In zakaj vse to ? Ker imajo Italijani popolno prostost; vzrastel jim je greben, ker oblastva vse to mirmo opazujejo. To je zakrivil vladni zistem. Ljudstvo pa je do skrajnosti vznemirjeno in obupano.
Mej tem govorom so Italijani vedno ugovarjali češ, da ni res, da je pretirano, zlagano itd.
Predsednik Kathrein je opetovano o-pozarjal govornika naj okrajša svoj govor ter mu slednjič odtegne besedo.
Spinčič je v lepem govoru slikal žalostni položaj Slovencev in Hrvatov na Primorskem. Ostro je kritikoval državne oblasti, ki vedno gredo na roko Italijanom. Za vse izgrede, prelito kri in poškodbe odgovoren je zistem, ki vže dolgo let vlada na Primorskem. Ta zistem ni dostojen omikane države, in vsake vlade dolžnost je, da mu naredi konec. Posl. Spinčiča govor naredil je najboljši vtis.
Posl. dr. Rizzi kratko odgovarja, da slovensko-hrvatski poslanci nimajo druzega namena, kakor le Italijane sumničiti in ovajati.
Za njim je govoril posl. dr. Žitnik, ki je apostrofoval vlado, naj vže vender enkrat dregni v sršenovo gnezdo primorsko, ne radi Slovanov, ampak radi Avstrije. Med slovanskim prebivalstvom Primorske se širi menenje Vedno bolj, da je vže določeno v visokih krogih, da se Primorska odstopi Italiji. Javni organi zabranjujejo prebivalstvu klicati „Živela Avstrija !“, da bi se ne čut:li žaljene ultra-Italijani, čestilci Garibaldija in Imbriariija. Po Primorskem je občin, na katerih je pač videti sliko Garibaldija, a zastonj bi iskali slike našega cesarja. Vsa o-
ska bitja drve mej božjimi službami ven na deželo v — veliko pohujšanje ljudstva. —
Hribolazci plezajo po strminah in se vspenjajo po skalovju cele božje dneve ! —
Lovci gredo na lov, streljajo, pod6 zverjad posebno ob dnevih Gospodovih! —
Letoviščarji se Sprehajajo, posedajo, se zabavajo in večkrat je to večini take vrste gospode — služba božja v — božji naravi! —
Kaj ne, lepo, jedino — resnično krščanstvo, tako krščanstvo ?! ?
Ali, dragi bralci „Pr. L.“, ne pohujšujte se nad njimi! Vsled prevelike učenosti in razumrtosti ? so se jim zmešali' „mož-gani1' in obrnila njih srca. —
,*
# *
Nu, to se razume že samo ob sebi, da’ moliti', in sploh krščansko živeti je samo še za kirteta in neolikane stanove, da ne podivjajo ter ne posurove!
Tako mislijo, govorijo in le prevečkrat tudi res delajo in žive visokottčerii! i;ri bistroumni 1 ijudj& V mestih, trgih, pa tudi semtertje kje rta deželi!
Reš je sičer, da včasih' nahajamo tudi v Omikanih družinah vzorne ljudi in plemenite krščanske značaje, ali vendar lahko r -čemo in vsakdajna izskušnja uči, da se je večina! izobražencev od-tujila sv. veri. D'*, poganstvo še rit izmrlo, krivoverstvo se javlja v novi obliki, javlja se mogočno pod krinko napredka, svobode, Človekoljubju.
Pod to krinko se narodom ušiljejo ravrto po — razumništvu proti — vfcrski zakorti na' vsej črti... Ni čuda, d i se po tem' takem tudi nevedni — dostikrat bahajo, kedar kršijo sv. vero in njene zapo-
blastva tako je vkliknil govornik — so v službi progressove stranke, kateri je naloga, da uduši slovansko gibanje ter da pripravi Primorsko za združenje z Italijo. V Rimu je bil govornik ukupil karto, na kateri sta bila Trident in Primorska označena, kakor da pripadata Italiji.
Vladni zastopnik Czapka prečita dolgo izjavo, v kateri po obvestilih zatožene primorske vlade pripoveduje, da so krivi izgredov Slovani in deloma tudi Italijani. V-lada pa je postopala popolnoma pravično.
Posl. goriški Lenassi se je posebno razgTeval, češ da so pritožbe slovanskih poslancev neutemeljene ali pa vsaj pretirane.
Posl, Biankini je izrazil skupnost vseh jugoslovanskih poslancev ter povdarjal, da je nevarnost blizu, da Primorska zgubi svoj slovanski značaj in potem bodemo imeli — kos Italije.
Za Italijane ie šla v boj tudi stara nemška liberalna stranka — sorodne duše se vedno najdejo — ki je po židu dr. Pfer-sclie izjavila, da je vlada v tem slučaju nepristransko postopala in da so vse slovanske pritožbe neopravičene.
Dr. Ferjančič opisuje vladni zistem, ki je v prvi vrsti kriv, da so Italijanom vzrastli rogovi. Govori o tržaških razmerah, ter ocenjuje vladni odgovor na interpelacijo, češ onega upraša vlada za sodbo, ki sam sedi na zatožni klopi.
Glavni protigovornik dr. Hortis čital je neko zgodovinsko razpravo, v kateri je skušal dokazati, da so v Primorji edini kul-turonosci Italijani, Slovani pa le vsiljeni divjaki. Govor ni napravil posebnega, da ne rečemo, nobenega vtisa.
Izborno je Italijanom odgovarjal generalni zagovornik dr. Laginja. Iz italijanske knjige „Notizie storiche di Pola" je dokazal, da so neresnične trditve dr. Hortisa. Mirno, a stvarno med živahnim odobrav; -njem pobijal je točko za točko italijanske trditve. (Poslanci mu čestitajo).
Na to je bila nujnost predloga sprejeta skoraj enoglasno. O predlogu samem pa se je imelo razpravljati v torek.
Moralno so Jugoslovani takoj pri prvem nastopu zmagali nad Italijani. Večina zbornice je več ali manj prepričana o istinito neznosnih razmerah na Primorskem. Splošna sodba je, da so slovenski in hrvatski poslanci izvojevali sijajno zmago v razpravi o primorskih razmerah.
vedi — sklicuje se na brezverska! posvetne paragrafe! češ da kaj jim more kdo ? — Ljudje trd6, da v vinu je resnica! Kar kdo v vinu govori, trdi ta ljudski pregovor, isto misli, goji oziroma nosi v srcu tudi vže prej trezen. In koliko priprostih ljudij udrihajo, kedar so eno malo okrogli, po duhovnikih in grajajo cerkvene ter sploh verske reči ?
No, pa pustimo take učene in neučene brezverske modrece; 110 Če res in marsikdo se je tega vže prepričal, da ljudje brez vere, so tudi ljudje brez vzorov 1 Če se poganjajo morda za kak vzor n. pr. za narodnost, to store in delajo, kakor se z večine pokaže v odločilnem trenotku, le — za se pod krinko vzora — 11. pr. narodnosti... Opažamo da brezverski ali versko-mlačni ljudje vzhajajo in zahajajo v sebi samih, k večemu v svojih — družinah! „ Užitek“, blagor samega sebe oziroma svoje družine je njih začetek in konec! Da, — taki, ki so zavrgli živega Boga ali se zanj ne brigajo so sužnji uživanja — hlapci „trebuhau, kakor govori vže sv. Pismo: Kterih Bog je njih Jrebuh“ so, kakor živinica, ki gre k jaslom ter zoblje in žr6; pride h koritu, pa žlajta in sreblje, poskakuje, skoči in teče zopet v svoj hlev, ter se ne briga za nič, kakor za svoj — želodec — trebuh — Bog brezvercev — je njih trebuh.. .. Pač, pomilovanja vredni so taki razumniki 1 Dragi bralec „Pr. L.“, ti pa nikar ne zavidaj takim modrijanom njih „živalske* modrosti... Pomni, da, ka-je v očeh posvetnjakov modro, je v očeh božj'h neumno! — Kar pa je v očeh tega sve^a sramotno jo V oteli božjiU — častno!... —
Jfera pa praktična načela!
Dandanes večkrat čujemo, kako neka-terniki in cele stranke povzdigujejo v tretje nebo »praktična" načela v politiki.
Mi sicer ne moremo po vsem umeti, kaj vse meni dotična gospoda pod praktičnimi načeli, vemo pa samo to, da tudi vera je praktična in krščanska vera pa najbolj praktično mej vsemi praktičnimi načeli !
Kaj je namreč praktično ?
Praktično je ono, kar kaj nese, koristi in čegar sad, vspeh se more videti, otipati, uživati. Nepraktično pa je ono, kar ima le neznaten upliv ali pa nobenega upli-va ne na zboljšanje tukajšnega življenja posamnika, narodov, družbe.
praktična so torej očividno gospodarska načela, po katerih skušajo modri politiki urediti in zboljšati narodno-gospodar-sko življenje svojega naroda. Kdor ima v svojem načrtu : zboljšati delavske razmere v tvornicah, kmečke razmere, obrtne, šolske, učiteljske, uradniške itd. razmere svojega naroda in vse te razmere dovesti potom zakonodaje v mejsebojno - vzorno soglasje, katero bi vse te stanove zadovoljilo 111 bilo V korist ter vsesplošen blagor naroda, ta je praktičen politik. Kdor pa bi pri vsem svojem zgorej označenem velepraktičnem, političnem načrtu praktična svoja načela hotel staviti nekam proti — veri, češ vera in verske težnje ter načela so v politiki manj praktična, celo nepraktična, tak politik bi bil pri vsej svoji namišljeni praktičnosti vender-le grozno — nepraktičen. Zakaj tudi verska načela so praktična. Da!
Vera je praktična.
Dosti jih je seveda, ki menijo, da vera je le zasebnega pomena, le za one, ki so še tako slabotni in nazaj, da brez srednjeveške vere še zmerom ne mogo izhajati.
Vera — pa javne, skupne n. pr. občinske, deželne, državne, z eno besedo: narodno-gospodarske zadeve nimajo, kakor taki sodijo, nič skupaj. Vera nima nič v politiki! Zato duhovnik ostani v zakristiji, pred oltarjem, v spovednici, na prižnici; v občinske ali sploh javne, politične in gospodarske stvari se ne mešaj I — In vendar je krščanska vera temelj ne samo dušnemu, ampak tudi telesnemu, družinskemu, občinskemu, deželnemu in sploh narodnogospodarskemu blagostanju.
Pustimo za sedaj to, da bi pravo, kr-ščansko-narodno gospodarstvo ne smelo biti omejeno samo na tostransko življenje naroda, ampak tudi na onostransko — na iz-veličanje narodovo in narodovo slavo v večnosti, vendar je gotovo, da brez vere in brez morale (poštenja in njegovih lastnosti) tudi najvzorniše narodno gospodarstvo in najpopolniša gmotna blaginja naroda ne more trajno osrečiti. To je spoznal tudi slavni voditelj katoliških Ircev O’ Conel, kateri je kot pravi narodno - gospodarski odrešenik svojega od Angležev zatiranega naroda, privzel v svoj socijalno-politični načrt tudi vero in moralo.
Da, veri in nravi je v le tem svojem načrtu modro odmenil prvo mesto!
Njegovo geslo je bilo : „Povzdignimo narod versko in moralno", t. j. pomagajmo svojemu ubogemu narodu k krščanskemu življenju in rešili ga bodemo ! — Zato pa tudi sedajni O. Cjnnelli svojega naroda, kakor 11. pr. še prav posebno dr. Lueger na Dunaji, povdarjajo svoje krščaisko geslo : „Mazaj, nazaj k praktičnemu krščanstvu, t. j. naprej, naprej do krščanskega življenja krščanskih narodov !
Ved6 namreč, da če je odpad od vere vže pri posamniku večkrat tako usoden, da dovede odpadnika - brezbožnika do ropov, umorov, laži, obrekovanj, krivih priseg, tatvine itd.; kar vse je usodno za srečo in blagor bližnjega, da bi bil še toli bolj usoden za narodno blaginjo, ko bi odpale od vere, od Boga cele občine, cele mase narodov !
Da! Brez vere — vse narodno gospodarstvo in bogastvo nič ne velja, ker — ni varno. Kakor državni papirji malo ali nič
ne veljajo, kedar je „bankprot“ pred durmi, prav tako vse premožeaje in denar le malo velja, če se mora imejitelj zmerom bati, da mu ga kdo ne vzame.
Kako malo pa je varno ljudsko premoženje n. pr. vže last posamnih Občinarjev pred tatovi t. j. brezvestnimi in brezvernimi osebami vzlic strogim postavam in zakonom proti tatvinam, o tem bi vedeli in znali marsikateri posestniki marsikaj povedati in potožiti. In kako zviti so ti lopovi ! Nihče jim ne more priti na sled; vzaiemno čutijo v tem, da sokrivcev na noben način ne izdajo! Kdo bode tukaj odpomogal? Kdo zavrl, da brezvestnost, tatinstvo ne preplavi našega proletarijata ?! — Policija gotovo ne! — Saj tudi policija, če je brezvestna in brezverna vtegne sama biti nevarna ljudskemu premoženju. Samo vera in vestnost more tu pomagati!
Vera pa varčnost.
Tudi povdarjajo večkrat narodno-go-spodarski politiki kot temelj narodni sreči in blagostanju varčnost, treznost! Ali, kdo bode priučil narodne mase, kdo jih ohranil v treznosti, varčnosti ?....
Nihče drugi se ne more uspešno ustavljati narodni razsipnosti, zapravljivosti, katera vtegne uničiti tudi najvzorno narodnogospodarsko organizacijo kakor pa sv. vera v — večnost, nebesa, pekel, v pravičnega Boga! Brezverec ne verje v onkrajna nebesa, zato si jih nujno hoče ustvariti tukaj! Ali za nebesa, uživanje treba denarja — odtodi brezvestnost v denarnih zadevah, odtodi uživanje tako ali tako, ali za denar ali pa na vero! Brez vere in brezvestnosti — zapravljivost, ki je izvestno rak rana na narodno gospodarskem telesu. —
Torej gojimo vero vse povsodi v vseh narodnih društvih in le s tem si bomo vzgojili — verne, vestne, trezne, varčujoče, narodne značaje! Podlaga sreči narodov je tedaj poštenje, značajnost, varčnost! Vse to pa izvira iz vere. Kdor namreč nima vere, nima vesti; Boga se ne boji, pekla tudi ne, postavi se pa lahko izogne. Kdor pa verje, ima zmerom seboj stražnika — vest; daje vsakemu svoje — in to je temelj narodni sreči —mejsebojna pravičnost, spoštovanje ptuje lasti, natančno spolnovanje družbeno-vzajemnih dolžnosti. Vera tedaj varuje' po-samnikov last...., vera varuje njegovo življenje.... Vera uči treznosti, goji varčnost in ohranja družbene čednosti ?
In če bi vera ne imela prav nobene druge praktične cene, kakor te, bila bi vže samo s tem vele-praktična, ter temelj vsakateremu narodno-gospodarskemu političnemu načrtu.
Socijalno-demokratski shod v Cerknem,
V nedeljo, dne 9. maja t. 1. so napovedali socijalni demokrati ljudski shod v Cerknem. Kaj tacega se seveda ne sme zamuditi! Kedo bi ne maral biti zraven, ko bodo vendar sodrugi liki cigaukam „sre-čo preiokovali".? — Proti 3. uri popoldne pridrdrd iz Idrije 6 voz samih rudečekra-vatarjev, nekateri so prinesli seboj tudi rudečih cvetic — prav ! — z barvo na dan !
Shod otvori v „flrbarjevem salonu11 neznan človek, kot »sklicatelj shoda1*. Ker mu je glavarstvo sporočilo, da je on za red odgovoren, imenuje dvajset rediteljev, a videlo se je, da je bil revež le „marijonef‘ -- niti priimkov rediteljev ni vseh poznal, vsaj enega niti prebrati ni mogel.
Kaj so ti demokrati prav za prav, Pa res ne vem. Za predsednika so hoteli imeti Turka, a za govornika kristijana! Ali so Turki, ali so kristijani ? Cerkljani so pa rekli, da hočejo imeti tudi za predsednika kristijana in sicer g. dekana. Dvigale so se roke za enega in za druzega in — ne vem. kedo je tako dobro videl, da je več rok za, Turka. Turk kar prevzame pred-sedništvo, ter da besedo Kristanu (iz Ljubljane). (NB. Gospod mu ne smen reči, ker hoče biti sam samo „sodrug“, kljub temu, da je zahteval, kakor sem slišal, za pot iz Lljubljane do Cerkna samo 60 11., reci šestdeset goldiuaijev!)
Kdo je dnevni red napovedal, ne veni, ker jih po glasu ne poznam. Cerkljam se oglasijo, češ, ,.predsednik naj se izbere11 !: Od tedaj je Kristan zastopal demokrate : „Saj je izbran.“ „Ni res, glasovi naj se štejejo!“ — Da so demokrati dobro dresirani, to je res. Zasedli so ravno prostor blizo govornika, t. j. ne „zasedli“ — „za-stali“ moram reči, po tleh, po stolih, po mizah, po oknih, vse je bilo „zastano“, da se zadnja polovica dvorane res ni videla. Bila je pa zadnja polovica dvorane vsa za g. dekana, a v sprednji polovici je imel Turk res večino. Ko bi bil sodil jaz in sicer, kolikor mogoče v demokratičnem smislu, sodil bi bil, da je imel g. dekan tri petine, a Turk dve petini glasov. Razmerje je bilo za g. dekana najbrže ugodniše, pa, naj bo, da se ne bodo „sodrugi‘‘ pritoževali. „Zakaj se tako branite, saj dobite tudi vi besedo11! „Prayico hočemo, naj se glasovi štejejo, zakaj nam hočete predsednika vsiliti ?“
V tem pride v dvorano g. komisar c. k. glavarstva. Ko izyč, kako stvar stoji, naroči zopetno glasovanje. A zarad omenjene politike demokratov, ki so ravno sprednje prostore „zastali“, se ne upa odločiti, kje je večina ter predlaga glasovanje „po listkih44. Ker je bil prodajalec papirja navzoč, naročimo koj papirja v ta namen — a demokratom tako glasovanje ni dišalo, češ „kedo bo kontroliral itd.44 So drug Kristan predlaga, nai bosta oba za predsednika, a pri glasovanju se vzdigne samo ka-cili 3 ali 4 rok. Predlog slavno propadel ! Pred oknom, na ulici in pred vrati je bilo še mnogo naših — in tu se sliši klic : Saj nas je tukaj še mnogo !" Se ve, da se ti ne morejo šteti, ker se ima shod vršiti v zaprtem prostoru.
Ker se g. komisar vsled prej omenjenega manevra v dvorani ne upa odločiti, kje je večina, zaključi sklicatelj shod. Ugo-gori: „G. komisar ima pravico shod zaključiti “ ! Nato res g. komisar shod zaključi „ker ni mogoče izbrati predsednika".
Dvorana se je jako počasi praznila. Pred vrata se vstopita dva orožnika in ke-sneje prideta še dva. „Nobenega notri, a ven vsacega pustiti" je bil „ordre“. Privatno smo se še razgovarjali — demokrati tudi nekoliko glasno, dasi ni bil nihče gluh. Prav žal mi je bilo za več Idrijskih demokratov, videl sem, da je vmes mnogo poštenih, ki hočejo še kristijani ostati, a ravno med našim pogovorom se oglasi nek .zaveden demokrat41 : »Rajše na gavge, ko ka-tolčan44.
Konec je bil, da so se demokratje podali iz dvorane — potrti — na svoje vozove, ter niso v Cerknem nič „cehali“. Ubogi Peter! stoli in mize? Sreča, da je bil nasle-duji dan nabor vojakov, sicer, kdo bi bil snedel, kar se je pripravilo ?	^
Zakaj niso hoteli demokratje predsednika, katerega je hotela večina? Ako bi bili hoteli samo stvarno razpravljati svoje nazore, saj smo vže 8. sept. 189(5 zagotovili prosto besedo tudi nasprotnikom ! Zakaj niso hoteli glasov šteti ? ali glasovati z listki ? Morda so hoteli po dovršenem dnevnem redu (dve točki, dva mokraška govornika) kar zaključiti shod in proti zaključbi predsednika — ni apelacije! Morda smatrajo Cerk-Ijane za ljudstvo niže vrste, da jim vsiljujejo predsednika iz Idrije ? Ali so morda ta shod hoteli vporabiti za agitacijo, češ „veni, vidi, vici44. — Koj smo imeli večino tudi v Cerknem! Ali pa vsaj, morali smo sklepati kompromis — kako bi to drugod vleklo !
Z Bogom, sodrugi, prihodnjič, ko se vidimo, upam, da pride do stvarne razprave!
Ne v Aleksandrijo!!
(Dalje)
V Aleksandrijo se ne selijo samo zakonske žene ampak tudi dekleta od 16. leta dalje z namenom, da si prihranijo malo doto, ter da se lažje omožč. — Da se selijo dekleta trumoma v Aleksandrijo moramo tudi obsojati iz gospodarskih ozirov. Kmečka gospodarstva so vže taka, da morajo vsi
doma delati, da se lažje ohranijo ter ne propadajo. Mislimo si pa kmeta, kateri ima ženo ali pa dvoje hčera v tujini, kdo mu bo pomagal na polji. In ker primanjkuje pri nas delavskih močij, je naravno, da so taka posestva slabo obdelana; in naravno je, da kmet propada. V Aleksandriji se dekleta odvadijo težkemu delu in so le za lahka dela. In res vidiš vže na njihovi noši, hoji in obnašanji, da take „gospodične“ niso več za domačo kmečko hišo, pač pa za „salone.“ Naravno je tudi da take „gospodične“ ne ostajajo dolgo doma, ako so se tudi enkrat vrnile v domovino, kajti doma pri kmečkih stariših je treba delati in se potiti, a to ne vgaja. Ako se taka mlada Aleksandrinka doma poroči, ima navadno svoje srce vedno le tam doli: noč in dan se ji toži „po loncih polnih mesa" kakor Izraelcem, in se ne pomiri, dokler ne zapusti doma svojega mladega moža in prvorojenčka. To nadlogo spoznavajo vže mladeniči sami, kateri nočejo se ženiti z Aleksandrinkami, da bi takoj ne postali .slamuati44 vdovci. — In kaj naj rečem o nevarnostih za mlada dekleta v Aleksandriji.
Oddaljene od svojih starišev so v ved-ni nevarnosti, da moralno padejo. V trgovinskem mestu čakajo na nje vže „mešetar-ji", kateri jih žalibog večkrat vodijo v beznice, a poleg vsega čakajo jih povsodi nevarnosti. Dr. Pečnik sam govoreč v štv.
15.	.Soče" o nevarnostih naših deklet pravi, da jih je le dobra polovica poštenih in marljivih. To je žalostno! Iz štirih občin v vipavski dolini je v Aleksandrji gotovo okolu 200 deklet, med njimi bi bilo po izjavi g. dr. Pečnika majhna polovica nepoštenih in neumrljivih, katere se skrivajo po brlogih, katere žiye „na vero" z Judi, Grki in drugimi leta in leta, in so v večno sramoto starišem, občinam in nam Slovencem! To je prežalostno za nas, da se naša dekleta tako izgubljajo ! G. dr. Pečnik pravi : Naša ženska mladež, ki služi po Trstu in Goiici je tam veliko bolj spridena kot tu v Aleksandriji .. ..“ To je pa laž in obrekovanje ! Moralne propalosti v tako visokem številu kakor v Aleksandriji ne moremo očitati našim dekletom ne v Trstu, še manj pa v Gorici; s ponosom lahko rečemo, da so prav poštene in dobre. Kaj se godi v pomorskih trgovinskih mestih z prostitucijo je znano in menda se Aleksandrija v tem še posebno odlikuje. To spoznavamo mi na Goriškem prav dobro, ko imamo očividnih zgledov na izbiro; to nam povedi) tudi naše ženske, vrnivši se iz Aleksandrije.
In kaj nam koristi Aleksandrija v verskem in narodnem oziru? Nič, ampak škoduje nam. Res je, da je tudi v Aleksandriji poskrbljeno za verske vaje, da imajo službo božjo in pridige v slovenskem jeziku itd., vendar pa moramo povdarjati, da prinese večina oseb iz Aleksandrije prav dosti verske brezbrižnosti in mlačnosti. In v narodnem oziru? G. Pečnik hvali Aleksan-drinke, da so narodne, da so ponosne Slovenke. Priznavamo, da govore slovensko, a da bi imele Bog vč koliko narodnega čuta, dvomimo. Narodni čut naj bi kazale posebno s poštenim življenjem, saj so žalibog znane po Aleksandriji naše slovenske narodne „goriziane44. In naj bodo tudi res vse narodne, ponosne Slovenke, vprašamo koliko časa ? Kakor se potujčijo povsod Slovenci živeči med drugimi narodnostmi —, potujile so se vže in se bodo v 10 letih vse narodne Aleksandrinke. Slovenci bomo imeli od njih le ta dobiček, da bomo bolj ubogi za veliko dobrih žensk, — a bolj bogati za nekaj poturic, ako nam jih pošljejo domu na ramena občinam.
S temi vrsticami končujemo. Jako hvaležni bi bili g. dr. Pečniku, da bi uvaževal naše mnenje. To ni sofistika ampak dejstva so, katerih ne more nihče tajiti. Z veseljem priznavamo, da se nekateri gospodje v A-leksandriji, med njimi č. g. oče Hubert Rant in dr. K. Pečnik, veliko trudijo, da zboljšajo razmere tamk. Slovenk, vendar pa moramo mi v domovini radi žalostnih razmer, katere povzroča izseljevanje v Aleksandrijo, svariti; ge v Aleksandrijo! Delujmo v tem
oziru složno! Kažimo povsod rane in nevarnosti nesrečnega izseljevanja, a Vi gospodje v Aleksandriji podpirajte nas, da bodo imeli skoraj vsi možje doma svoje žene, otroci svoje matere, stariši svoje hčere !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državno zborske volitve na Primorskem pred zbornico poslancev. Poročilo o volitvi Hortisa se je izročilo dr. Laginji; poročilo o volitvi Laginje in Bartolija dr. Ferjančiču; poročilo o volitvi Mauronerja se je izročilo dr. Laginji in ono o izvolitvi Verzegnassija Cehu dr. Dyku.
Državna zbornica je vsprejela trgovinsko pogodbo z Bolgarijo. Po tej novi trgovinski pogodbi odpre se nov trg našim izdelkom. Razpravljalo se jo o državnih podporah v olajšanje bede, o kateri predlogi se je vnela živahna razprava. Na dnevni red je prišla tudi vladna predloga o kmetijskih zadrugah ki je bila izročena kmetijskemu odseku. Tretja vladna predloga je bila glede podržavljenja železnice Lvov-Belžec. — Posl. Pogačnik stavil je samo-8talni predlog glede polajšanja vojaške službe kmečkih sinov.
Volitev v odseke. V proračunski odsek sta izvoljena posl. dr. Gregorčič in dr. Krek; v kmetijski odsek Povše in Žička r ; v železniški odsek grof Coronini in Šuklje.
Zmaga antisemitov na Dunaju. Dunajski antisemitje se zmagali pri volitvah v okrajne zastope v večini okrajev. Udeležba volilcev je bila zelo pičla.
V Požunu na Ogerskem odkrili so v navzočnosti cesarskega dvora spomenik Marije Terezije.
Volitve na Hrvatskeni se bodo va-šile koncem meseca. Vlada je vže napela vse strune, da prepeči izvolitve opozicijo-naluih poslancev. V posamezne kraje poslala je cele čete vojaštva, da bodo. volitve v senci bajonetov ja ugodno izpadle za •vlado. Opozicijonalni kandidatje ne smejo priti v dotiko z volivci, ljudstvo se ne sme zbirati, ob 9 uri zvečer morajo ugasniti luči po vseh hišah i. t. d. Take volitve so pa vže res pravi izraz ljudske volje ! ?
Vnanje države.
Grško-turška vojska. Po boju pri Velestinu se je grška armada pomaknila nazaj proti Domokos. Turki so zasedli Far-zal in okolico, zasedli so vže tudi podnožje gorovja nad Farzalom ter vzeli tudi mesto Domokos. Ker so Grki na vsej črti podlegli turški premoči, prosili so evropske ve-levlasti, da posredujejo pri sklepanju miru. Velevlasti so ugodile prošnji grške vlade. Grki	so vže odpoklicali	vojake iz	Krete.
Vlade so mnenja, da ostane vse pri starem, samo Grška plača Turčiji vojno odškodnino. Toda sultanu je vzrastel greben, ter tirja 3 milijone funtov sterlingov odškodnine, u-ravnavo meje na mestih, ki so za Turčijo neugodne in izročitev grških vojnih ladij. Po poslednjih se cede Turku sline, ker njegova	monarica ne	velja	piškavega	oreha.
Grška armada pa se je pri Gribovo v Epi-ru spopadla s turško; tudi so Grki pripeljali 3000 vojakov pred Preveso. To seveda ne bode pospeševalo sklepanja miru, in zastopniki vlad bodo imeli pač še mnogo o-pravila, da napravijo mir med Grško iu Turčijo. Zadnja poročila pa javljajo, da so Grki sklenili s Turki premirje.
Srečna Črnogora. Mej tem ko na
Grškem grome bojni topovi, v črnigori veseli streli naznanjajo ženitve v knežji družini.	Dne 18. t.	m. se	je namreč	poročil
princ	Battenberški	s kneginjico Ano,	hčerko
kneza Nikole.
Angleški državni zbor in osemurni delavnik. Angleška spodnja zbornica je zavrgla predlog glede uvedbe osemurnega delavnika v radnikili in premogokopih. Vidi se, da angleški parlament še nima pravega pojma za delavske težnje. Saj pa pri nas tudi ni nič bolje.
P1# I' rf 0‘ R S- E I' E f S1 V
Str. 75T
Kaj novemu po Slovenskem ?
Na Kranjskem. — V Tržiču padla sta 4' in 3 letna otroka skozi okno in se liudo poškodovala. Mati ju je pustila brez nadzorstva. — 21 letna sanska A. Velka-Vrh je umorila lastno nezakonsko dete. —
V Spodnji Dobrovi, okraj Trebnje, se je obesil posestnik Kunstek. Bil je baje zmešan. — V Volčjem potoku pri Kamniku so našli odsekauo roko. V okolici se ne ve za nikogar, da bi ga bilo zmanjkalo ali da bi bil roko zgubil. — V Kranju je utonil 35 letni Fr. Wegovec. Najbrže je v pijanosti padel v Savo.
Na Štajerskem. — Dramatično društvo iz Ljubljane je v Celju priredilo akademijo11. Igralcem je mnogobrojno občinstvo živahno ploskalo. — Ustrelil se je v Celju nadporočnik Još. Nikodemus, zmešalo se mu je radi padca raz konja. — Celjskim županom bil je izvoljen Gustav Stiger. —
V Mariboru je v magdalenskem predmestju nastal ogenj, pa so ga jetniki kmalu zadušili. — C- g- Franč. Kovačič je bil v Rimu promoviran doktorjem modroslovja. — Sv. misijon so obhajali v Slivnici pri Mariboru.
— Utopila je je 31/, letna hčerka nekega viničarja v Hrastovcu, ko so jo pustili brez nadzorstva.
Na Koroškem. — V Dropoljah se je ustanovilo katoliško ljudsko in delavsko društvo za Srednjo Ziljsko dolino. — Pri občinskih volitvah v Celovcu so v vseh treh razredih zmagali nemški nae.ijonalci.
— Velik požar je bil dne 22. aprila v Št. Lovrencu v Ziljski dolini. Pogorela so vsa postopja štirim gospodarjem in streha na šoli. Škode je nad 15 tisoč goldinarjev. —
Do konca aprila se je pripeljalo preko Pontablja blizu 50 tisoč laških delavcev v našo državo. — Nova posojilnica se je u-stanovila za občine Osoje, Steindorf, Waiern, Mali Št. Vid, Sitih, Dholica. — Točo so imeli due 2. t. m. na hribih nad Mostičem, od Visoke Bistrice do Djekš. Škoda je precejšnja.
1 I f 1 € 3B.
Gorica.
Bolezen prevzv. knezonadškofa. — Včeraj je obiskal v drugič dr. Blehveis iz Ljubljane prevzvišenega .nadpastirja. Kakor poreča „Eco“, se pri prevzvišenem pojavljajo znaki melanholije, ter treba nekaj mesecev, da ozdravi. Molimo za pre-ljubljenega nadpastirja, da mu Bog povrne zdravje.
Birrtia. Premilostm naslovni nadškof msg. dr. Glavina delili bodo binkoštne pra-zhike zakrament sv. birme v Gorici.
Premeščenje. Namestništneni konci-vit. Pozzi! je premeščen iz Gorice v Koper.
Skušnjo učiteljske usposobljenosti so napravili v Kopru: Artur Kodrič iz Loma, Franč. Križman iz Levpe, in Jožefina Šlun-der učiteljica v Kobaridu.
Prvo sv. Obhajilo v „Alojzijevišču". C. g. ravnatelj Zaharija je želel, da bi imeli gorjenci „Alojzijevišča" v zavodu prvo sv. j obhajilo. To je toliko bolj želel, ker je na Dunaju veliko let pripravljal otroke za prvo sv. obhajilo. Tudi tukaj je pokazal, kako z lahka zna Voditi dečke h altarju. Bilo jih je letos pet. — Slovesnost je vodil č. g. društveni prefekt, čč. bratje pa so očetovski razveselili i darovi in pri svoji mizi pogostili. g v. rešno telo bodi obhajancem moč in veselje v britkostili in skušnjavah življenja !
Izlet „AlojzijeviSenikov" v Kojsko je napravil učencem veliko veselje. Mesto 1. maja so gimnazijci praznovali letos 11. maja, a našega zavoda učenci so bili pre-prijazno povabljeni v Kojsko, kjer jim je pogrnil mizo g. trgovec I. Pahor, čč. bratom pa preč.' g. župnik Fr. Marinič. Bog dobrotnikom stotero povrni!
„Katolischer Schulfreund.“ Tako je inle listu,' ki izhaja enkrat na mesec na Dunaju kot glasilo ^drnštva za cdgojo kaj toliških učitelje’’" (XV. Wien Tellgasse 6, za celo leto 1 gld. 20 kr.) List prinaša lične podobe in skrbno spisane članke o
šoli, o odgoji, poročila o napredku katoliških šol, mladeniških zavodov in društev. V zadnji štev. je našlo priostopa tudi „Slovensko Alojzijevišče“. Podoba kaže čelo hiše, v primernem članku pa je popisan namen in stanje zavodo. G. pisatelj se veseli, da je čč. duhovščina prijazna šolskim bratom in omenja pohvalo presvitlega škofa dr. Ant. Mahniča, ki je čč. bratje spodbujal, naj vstrajajo. O gojencih pravi: „Gojenci se od' kraja vši prav pobožni in nepokvarjeni otroci. Kongregaciji šolskih bratov je na Goriškem odprto široko, plodno polje za bla-gonosno delovanje1*.
Za to pa pravi še:	„Če pridejo te
vrstice do kakega sina Slovenije, kateri prebiva na tujem, naj skaže svojo ljubezen do rajakov z milodarom".
Bodi g. pisatelju in sl. uredništvu „Kath. Schulfreund-a“ iskrena zahvala za tako prijazno priporočilo „Slov. Alojzije-višča“ !
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dne 16. maja letni občni zbor. Iz uznesenega poročila tajnice je razvidno, da je goriška ženska podružnica vrlo delovala. Podružnična loterija je donesla 600 gld. čistega dobička, ki so se darovali Sloginim učnim zavodom. Rednih dohodkov je bilo 264 gld. 59 kr. V načelništvo za 1. 1897. so bile izvoljene g. Avgusta Šantel, predsednica g. Amalija Drufovka, blagniča-rica, gospica Ana Dovgan tajnica. Častita-mo podružnici na vrlem delovanju !
Porotne obravnave. 11, maja sedeli so pred poroto biljenski mladeniči Anton Namar, Friderik Skalar in Andrej Čuk. Zatoženi so bili, da so 17 januvarija sporazumno napadli cigana Miha Hudoroviča, pretepli ga in mu s silo vzeli 20 gld. Pozneje pa, da sta Namar in Skalar vzela ciganu mošnjico z gld. 150. — Obtoženi so bili tedaj hudodelstva ropa.
Porotniki so vse tri oprostili z večino glasov, in tako je sodišče vse tri oprostilo.
12 maja so s6dili 29 letno Leonoro Renko iz Lokovca. V noči 26 decembra je porodila nezakonsko deklico. Otroku je prerezala vrat z malim nožičem, truplo pa je skrila v nekem zidu. Ali kmalu je prišlo vse na dan, in nečloveško mater so deli pod ključ, zdravniki so potrdili, da je otrok prišel zdrav na svet. Sodišče jo je obsodilo na sedem let težke ječe, 27 decembra pa se bode vsako leto postila. Obe obravnavi sta se vršili izključno v slovenskem jeziku brez tolmača kar očitno spričuje, da so slovenske obravnave mogoče tudi pred goriško poroto. Samo dobre volje je treba, pa pojde.
13 maja sedel je na zatožni klopi Andrej Lango, radi tatvine. Premišljeval bode 18 mesecev, da se tujega blaga ne sme lastiti. Obravnava vršila se je s pomočjo tolmača.
lo.	maja je bil obtožen Frančišek Lapanja z Ponikev hudodelstva, nboja in težke telesne poškodbe. Premišljeval bode 5 let posledice ponočevanja.
16.	maja je bila obravnava proti Mi-rencu Mihi Kogoju, radi' hudodelstva uboja. Sedel bode 3 leta pod ključem.
Deželni odbor vabi vsa županstva, naj starešinstva sklenejo, ali, koliko in na kak način naj bo občina v denarju, ali delu, ali odstopu zemljišč donesla v založbo ogromnih stroškov za zgradbo soške železnice. Ta sklep je dež. odboru naznaniti v 4 tednili.
„Eco“ je odgovorila zadnjemu „Prim. L." — No, hvala Bogu! Zdaj nam vsaj odgovarjajo: ko smo pa še pod uredništvom msgr. Mahniča V par člankih ojstro obsojali osobito nekatoliško - cerkveno politiko „ Ecove" gospode, je ista slavno molčala. Ali je morda slutila, da bi msgr. Mahnič Utegnil istotafco obsojati njeno politiko, kakor mi?! In, Ali morda sedaj meni, da bi se utegnili mladi gospodje strahovati ?! Ne boš! Gospoda: Še trdimo in pri tem ostanemo, dokler nas ne prepričate o nasprotnem, da Vaša #politika*, dokler sloni in temelji nsi načelu: „Die, Slovenen haben in G Ur z genug, ilbergenugu! je krivična, nckr-Uanska, protikatoliika !!! Diximus.
Zima'v maju. Letošnji trijaci so nam prinesli zimo v dežele. Po naših gorah je pretekli teden pošteno medlo, a tudi v go-riški nižavi smo imeli občuten hlad. Po naših gorah, na Kranjskem in Koroškem je sneg. napravil veliko škode.
„ Corrieru “ prihaja slabo. Zakaj ? Ker je veleč. g. stolni vikarij Pavlica na Gradu slovenske prvoobhajance nagovoril slovenski. Židovska klepetulja ! jih je li hotel nagovoriti kineški?
Pomnoženje sodnijskega osobja. V smislu novega zakona o civilnem postopanju ima se število viših sodnijskih uradnikov v področju prizivnega sodišča tržaškega pomnožiti za: 1 podpredsednika tukajšnjemu deželnemu sodišču (VI. pl. razr.) ; 13 svetovalcev deželnega sodišča (i na deželnem sodišču, 1 na trgovinskem sodišču v Trstu' 3 na okrožnem sodišču v Gorici in 3 v Rovinju); 20 tajnikov 13 pri deželnem sodišču, 1 na trgov, sodišču v Trstu, 3 na okrožnem sodišču v Gorici in 3 v Rovinju) ter 7 sodnijskih pristavov. Število okrajnih sodnikov v VII. pl. razr. (svetovalci-vodi-telji) ima se pomnožiti od 8 na 15. Nova mesta je popolniti vže oktobra meseca t. 1., a natečaji bodo razpisani v kratkem.
Za „fovč“ ‘24 ur zapora. Glavarstvo je nekatere mladeniče iz Brd obsodilo na 24 ur zapora, ker so došli na vojaški nabor z navadnim „fovčem“ v žepu. I, no !
Iz Vrtojbe. Namerjali smo prirediti veselico v prid slovenskim šolskim zavodom v Gorici. Veselico pa so prepovedali.
Hudomušneži trde, da bi bila veselica prav gotovo dovoljena tudi „Ciril-Metodovi“ poddružnici v Vrtojbi, samo da se je bil kdo izmislil šalo in prijavil dobroten namen za: „Lego nazionale11.
Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu priredi na željo prebivalstva v nedeljo 23. t. m. četrto predavanje in to na Gorenjem polji po popold. službi božji na prostem. Poučevalo se bo tudi praktično cepljenje trt v zeleno.
Hranilnica in posojilnica v Tolminu. Pri občnem zboru dne 18. t. m. bilo je navzočih dosedaj nenavadno število tudi la-jikov. Hranilnica pod modrim vodstvom iz-vr.stvo uspeva. L. 1896 bilo je vsega prometa 220,774 gld. 13 kr. čistega dobička je bilo lani 1468 gld. 99 kr. Reservnemu zakladu se je pridjalo 1264 gld. 24 kr. — 40 gld. za slov. „Alojzijevišče“, 30 gld. pa za „Slogine zavode". Udov šteje hranilnica 351. Vsega prometa v 2 letih in 9 mesecih je bilo 552,790 gld. 97 k.i. Reservni zaklad znaša sedaj 2226 gld. 91 kr. — Hranilnica vzgledno uvadovana, zasluži javno pohvalo. Le tako naprej, vrlo vodstvo ! Posojila proti vknjižbam znižale so se od 5l/8na5%, drugo ostane pri starem..
Samomor. Dlie 10. t. m. ustrelil se je v Volčah c. k. finančni stražnik J. Pušnik. Šel je na patrolo, a ni se vrnil ob pravem času. Po dolgem iskanju našli so ga s prestreljeno glavo blizu cerkve M. B. nad Ko-zarščr.
Na Nadiži pri Robu,, na mestu prenovljene krejske cerkvice sv. Volarja (Hilarija) namerujejo sezidati v kratkem vojaško trdnjavo. Vojaška oblast je vže odposlala posebno komisijo na lice mesta, katera je tudi prašala ljudstvo, kaj bi zahtevalo namesto imenovane cerkvice. Ljudstvo se pa popolnoma zadovoli z drugo — ne daleč od sedanje.
Vrh Kluž pri Bovcu bodo tudi napravili — ift sicef v par letih — drugo novo trdnjavo, tako da bo cela koritenška dolina dobro zavarovana na obe strani.
Iz liima se nam poroča: Te dni je bilo videti v rimski cerkvi „Pantheon“, kjer počiva rajnki laški kralj „Vittorio Emanuele II Padre della Patria“ na prvem mestu velik lavorov (iz kovine izdelan) venec z napisom : „Trieste et IstriaKaj pravijo k temo ne naši, ampak tržaški in istrijanski poslanci? Naj se oglasijo. ^Očividec.u
Trst-Istra.
Imenovanje. Poštnim konceptnim praktikantom v Trstu je imenovan pravnik dr. Fr. Dorčič v Gradcu.
Tatovi v cerkvi. V cerkvi sv. Jakoba v Trstu so cerkovniki zalotili 3 tatove. ko so odpirali nabiralnik za miloščino. Vsi trije so vže pod ključem.
Uboga slovenščina. Tržaški magistrat dela vse mogoče ovire postavljanju slovenskih spomenikov na tržaškem pokopališču. Dočim Italijanom in Nemcem ni treba prositi, morajo Slovenci vlagati kolekovane prošnje za dovoljenje, a potem — še rešitve od nikoder ni. Pač lepo svobodoljubje ! ?
Žalosten dogodek. Na Opčinah so orožniki zaboli 21 letnega Ivana Sosiča. Pretepa ali izgreda ni bilo nikacega, le Sosič je bil vinjen. Kdo je kriv, pokaže preiskava.
Križani pred sodiščem. Pretekli teden vršila se je Trstu obravnava proti Križanom radi izgredov ob zadnji tržaški državnozborski volitvi. Kazni se gibljejo med 7 dnevi zapora do 15 mesecev težke ječe.
Prišel je v zapor-umret. 45letni Nikolaj Vidavčič v Trstu se je stavil, da odsedi kazen 24 ur. Nesrečnika je prijela slabost v zaporu, in predno je dospel zdravniki, bil je vže mrtev.
V Marezigah pri Kopru se je ustrelil neki nepoznani človek v starosti okoli 50 let.
Nesreča. V vasi Voganel pri Kopru je utonil 3 letni otrok v vodi, globoki komaj */* metra.
Velik srbski dobrotnik. Baron Miloš Bajič je daroval 100.000 gld. iz svojega imetja za zidanje zgradbe srbskega velikega gimnazija v Novem Sadu. Ta srbski bogataš je vnuk kneza Miloša in jeden naslednikov njegova imetja. Tudi v Banatu ima velika posestva.
Za „Alojzijevišče“ so darovali meseca aprila in maja : Preč. gg. Andrej Berzavšček, župnik v Kamnjah, 10 gld., Marko Vales, kurat v Branici 5 gld., Andrej Ferfolja, župnik v Zgoniku 10 gld., Valentin Pelicon, vikar v Pliskovici 4 gld. 50 kr., Matija Kravanja, nadškofijski kancelar 10 gld., Filip Abram, kapelan v Černičah 5 gld., N. N. 5 gld., Janez Rojec, kurat v Biljah 5 gld., Ludvik Kumar, župnik v Biljani 10 gld., Martin Pervanje, župnik v Idriji na Bači 14 gld., Franc Červ, kurat na Grahovem 2 gld. 50 kr., Vincenc Tomagnin, kurat v Kobljeglavi 9 gld. 50 kr., Fos. Primšar, župnik v Podmelcu 5 gld., N. N. 5 gld. Nadalje še big. g. dr. Henrik Tuma 5 gld. in hranilnica v Cirknem 10 gld. Dobri Bog naj vsem stotero povrac!
Ustnika vredništva: O. I. P. v R. Srčna hvala za poslano. Prihodnjič. Zdravi!
Odgovorni urednik in izdajatelj J. MaruSiž.
Lastnik: Konzorcij „Primorskega Lista“.
Tiska Hilari.ianska tiskarna.
Prihodnja številka »Primorskega Lista1* izide dne I. junija.
Prvi fotografični zavod
v Gorici
poleg škofije prevzame vsa v fotografično stroko spadajoča dela.
Neprekosljivo dela jamči.
Cene poštene.
Franc Jusina
črevljar v via Municipio št. 3 priporoča gospodom in gospem v svoji lastni delavnici iz najboljšega blaga izdelane črevlje, po najnižjih cenah.
Slamnike 11
Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeJuje, popravlja stafira in prodaje na drobno in debelo po najnižih cenah
(§van Hribar
v Ihanu p. Domžale
Štev. 329	1—3
Ob.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. četrtleta t. j. mesecev
januvarja, februvarja in marča 1896.
začne v
ponedeljek dne 14. junija 1897.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstvo zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 14. maja 1897.
Naznanilo.
Na prodaj so stare nevezane knijge JVDi*«.:žt>e sv. ]VIolxos*a.“ in nekaj drugih v prav dobrem stanu in po nizki čeni, pripravne za kako tarno bukvarno. Več o tem se zve v našem upravni-
štvu.
Nunske ulice št. 10
Nova trgovina.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo prodajalnico numu in fakturnega blaga v ulici Duomo št. 13 nobeg stolne čerkve. Prodajam po najnižih cenah.
Rojaki! obljubujoč Vam najboljšo postrežbo, se priporočam za obilen obisk.
Za odličnim spoštovanjem E, Šušteršič et C.o
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda
naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči.
Sveča r f« S|||i v Gorici,
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrbni-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kila. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kronami.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu.
Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
Cerkvene glasbe!
Toplo moramo priporočati preč. duhovščini in g. orgljavcem najnovejše skladbe
g.	Ign. Hladnik.
Te skladbe obsegajo čveteroglasno mašo, več „Tantum ergo“ in Asperges.
Vsi trije zvezki stanejo 1 gld. 50 kr. Cena je primeroma izvrstno vglasbenim skladbam jako majhna.
Naročbe sprejema ■
Ign Hladnik
skladatelj Novomesto (Dolenjsko).
Na božje-potno svetišče žalostne Matere Božje, na Gradu v Mirnu, iščemo
duhovnega oskrbnika pod kaj ugodnimi pogoji.
Zglasila naj se vročajo
preč. g. župniku v Mirnu.
pekovski mojster na Komu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfineiega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. Priporoča se za-nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
„Janus“
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v naj-raznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101.800 oseb s 130,7(50.000 gld kapitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo
I,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj doživenja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
h.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif
II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I. Wipplingerstrasse 30 (Janushof)
Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo.
(Anton (gon
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. 30—8
<&£§$&§ srebrar v QQ§fQ$ ulica Mor sili štev. 17.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni, kot: mon-Hrane, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene naiboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto.
Inton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java, bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.