Janl ar - ftogasf wo mor(a. Jantar! Dragocenost, ki takorekoč raste v morskem pesku. Največja ležišča teh draguljev so na obali Baltiškega morja. Kako je nastal jantar? V sivi davnini so tam, kjer danes valove valovi Baltiškega morja, rasli ogromni jelovi gozdovi. Kakor menijo zemljoslovci, pa je te gozdove v takozvani terciarni dobi zagrnilo morje in vse rastlinstvo se je pogreznilo v morsko globočino, jelove gozdove je zasul fini morski pesek. Kar je od teh jelovih gozdov še ostalo, to je jantar, ki ga Ijudje poznajo že tisočletja. Jantar ni namreč nič drugega, kakor strnjpna jelova smola. Jelka, ki je kje načeta, izceja iz sebe smolnat sok, iki teče po drevesu na tla in se tu strdi. Čezenj pada iglasto listje, na to se zopet cedi smola itd. V teku sto- in tisočletij so se nabrale na tleh cele plasti smole y kroglicah in palčicah. Ko je morje zagrnilo gozdove, je drevje hitro segnilo, smolnate plasti pa so se ohranile ter od tisočletja in tisočletja postajale bolj trde. Ker pa je smola razmeroma lahka, so jo morski valovi metali na obrežje. Danes dobivajo jantar v modrosivem ilovnatem pesku, v takozvani: modri prsti. Ta prst je kake tri metre debela ter pričenja že nekaj metrov pod morskim dnom, na obrežju pa so jo našli 5 m pod morsko gladino. Ker je obrežje skoraj povsod več ko 20 m visoko nad morjem, je najti plast, v kateri se skriva jantar šele v globočinl 30 metrov. Barva in .blika jantarja. Jantar ima različne barve: je rumen in rjavkast, prozoren in nekako zastrt. Ribiči, ki iščejo jantar, pravijo jantarju, ki ni prozoren, da je »barva kislega zelja«. Velike kose jantarja obdelajo takoj, male kroglice pa poprej segrejejo, in jih potem stisnejo več skupaj v en kos, katerega potem obdelajo. — Strokovnjaki seve cenijo naravni >antar bolj. Redko kedaj dobijo jantar v taki obliki, kakršnega je napravilanarava že na drevesu. To so podolgaste raztegnjene, veliki kaplji podobne male krogljice, ki dokazujejo, kako je smola počasi lezla iz ranjenega drevesa. Dobiti pa je tudi prave kapljice in tudi cele kose, ki so se strdili in so se sprijeli na tleh. V teh velikih kosih je labko razločiti posamezne kapljice. Jantar — rastlinstvo in žuželke. Najbolj zanimivo pri jantarj-u je, da nam vsaj v malem pokaže kos nekda- »josti potopljenib goz3ov. Ko je smola padla na tla, ee je jc oprijelo marsikaj, aližuželke ali igle jelk ali kaka druga atvar. Zato najdemo danes v jantarju življenske oblike iz davne preteklosti, kar učenjakom služi za proučavanje. Iz teh jantarskih vsebin so naravoslovci dognali, kaikšno rastlinstvo in živalutvo je bilo tedaj na zemlji. Žuželke tistega časa so bile prav take, kakršne 8O dandanašnje, rastlinstvo pa je bilo tako, kaJkršno se danes nahaja v bolj južnih ikrajih. Na bregovih Baltiškega morja je torej pred mnogo tisoč leti vladalo južno podnebje. Dognali so, da flo poleg jelovega in listnega drevja rastle ob Baltišfcem morju tudi palme, ciprese, magnolije in cimet. Jantar v starem veku. Jantar so poznali že Grki in so ga Imenovali »elektron«. Dobivali so ga pa prav tako na baltiški obali, kakor ga dobivajo danes. Že pred 2000 leti so v teb krajib ljudje nabirali jantar in ga prodajali daleč proti jugu, bodisi po trgovskih potih, ki so vodili po suhem, ali pa so ga vozili drzni feničanski mor narji v majhnib ladjicah iz Baltilka okrog vse Evrope skozi Gibraltar, Sredozemsko morje na Grško in v Egipt. V vseh starinskih grobiščih dobimo okraske iz jantarja. Pridobivanje. Kako dobivajo jantar? Najboljša »žetev« za jantar je v dneh po hudih viharjih, ko so morski valovi že več dni bičali zemljo in raznesli mehko morsko dno, so odprli tudi takozvano »modro plast« pod morskim dnom ter prinesli na površje jantar, ki so ga vrgli na obrežni pesek. Ko se valovi zopet poležejo, bite prebivalci na obrežje in iš.ejo jantar. Pri tem marsikdo, ki mu je sreča mila, zasluži velike svote. Ribiči veslajo z dolgimi mrežami na morje in love tudi morske rastline, med katere so se vjele jantarjeve ikrogljice. Morske rastline, ki nosijo s seboj jantar, spoznajo ribiči po modrikasti bar,vi, katero so dobile rastline od modre J)rsti. Taki dnevi so za prebivalce tega morskega obrežja dnevi sreče. To, kar Bo nalovili, imenujejo »blagoslov obrežja«. Na obalo pa ne priplavajo vsi kosi jantarja, ki ga je morje dvignilo izpod morskib tal, ampak marsikaJk kos pade nazaj na dno, fcjer obleži v morsikem pesku. Kadar je ob mirnem vremenu voda tako čista, da je videti ne pregloboko dno, ribiči lahko opazijo na dnu rutneni kamen, ki se razlo.no loči od belega peska. Kadar ribiči kaj takega opazijo, brž prihite z dolgimi mrežami in črpajo dragocenosti z morsikega dna. Včasih tudi potapljači iščejo jantar na morskem dnu, vendar se to manj izplača. Gagat. Poleg jantarja je še en kamen, ki je nastal iz drevosnih snovi, to je gagat. Je popolnoma črn kakor oglje ter zgoS.enemu premogu podoben. Dobivajo ga pred .vsem na Angleškem, kjer ga predelujejo za žalne okraske. Je težji kot jantar in tudi trši, je pa krhek tako kot jantar. Ce ti jantar ali gagat pa- de na tla, se razbije. Zato je treba na te vrste dragib kamnov prav posebno paziti.