Jež in lisica
V  Sla.oniji, ne daleč od mesta Požege, na tako imenovanem požeškem polji, v gozdu Padeži, živel je starikast jež i leuo ia otroci ježiči.   Iuienovali so ga sploh starega ježa in tako ga liočemo tudi mi imenovati.  BiJo je neko nedoljo t jeseni zjutraj.   Jutro jc bilo krasno.   Hladni veterci so prepihaTali po bližnjem stroigfi; veseli skorjančki so se  vzdigali pevaj66 visoko v zrak, drobne čebelice so šuniele po razcvetenej ajdi, in Jjudje a JakJiiia, Kaptola in drugii bližnjih Taai so Sli prazniSno oblefieni t inesto k svetej maši.   Vse je bilo veselo in zadovoljno, ter tako tudi naS stari jež.
V srojej ljodefiej sirej ankaji stal je atari ježko znnaj pred vrati, srkaj6č CisU zrak in prepevaj65 neko ftidno staro pesen, ki jo je znal nže od mladili uog. Zdajci nra pade na nm, da bi §el malo na polje pcgledat, kako mn stoji njegova repa, a žena naj v tem otroke umije in obleSe ter bišo posprari.    Kepa inu je bila na,jljnl)ša rastlina; l njo je uM večkrat nahnmil sebe ia svojo družino, zato je ta aadež tudi svoj unenopal. da-si ga nij niti sadil niti okopavaL   Za*
184
tvorivši vrata za soboj, otide na polje. Ko jo zavije ravno okoli nekega gnna, sreea zajra. ki je šel tudi na polje gledat, kako niu raste njegovo zelje. ,,Dobro jntro, sosed !'• pozdrari ga jei A zajko, ki je bil velik bahač, pogleda starega ježa preko rame ter mu na njegovo prijazRO pozdravilo niti odgovora ne da, nego reSe mu inrzlo: ,,Kako to, da hodiš danes ai6 tako zgodaj po polji? — ,,Sprehajam se", odgovori stari jež. .,Ti se sprehajaš?" nasmehne se zajeo in reče: ,.Ali bi ne bilo bolje, da lii ti STOJe noge hranil za kaj pa-metnejšega, f" To predrzno zasmeho-sanje zajče-vo razjezi starega ježa, ki je zel6 čislal svoje noge, posebno zaradi tega, ker so bile užč po naravi malo krive. ,,Mar misliS", reče zajen, ,.da ti, Bog si ga znž, koliko prehodiž s svojimi nogami." ..Mjslim dau, odgovori zajec. ,.A jaz dober stojim, ako bi Slo za Btavo, da jo ti izgubiš. PoskasiTa tedaj, kdo izmod naju hitr^je teče!" tako 8e otrose jež. To je bUo zajcn vendar malo preveč, srpo pogleda stari-kavega ježa in mu reSe : ,,Nij mi raTno na čast s teboj poskušati svoje noge, ali ker tako JeliS, bodi si! Za koliko stoji stava?" — ,,Za pet srebrnih kri-žavk in stari bokal najboljše slavonske slivovice", predlaga jež. ,,Dobro. jaz sem 3 tem zadovoljen" reee hitronogi zajko; ,,evo, vdari v roko in poskTisiva se tak6j!" — ^Ne, ne, saj oij uobeae take sile," odgovori jež. ,,Jaz aem še tešč; grem zatčrej najpred dom6v, da kaj malega prigriznem, za pol ure sem uii zopet tukaj."   Zajee jc s tem zadovoJjea in stari ježko otide proti domu.
Med potoma premiSIjuje stari jež sam v sebi ovako: ,,Aha! užž yem; zajec se zanaša na svoje noge, ali jaz ga vH izplačam. Ta grdoba res miali, da je Bog si ga vedi kako velik gospod, ali v resnic-i je to prairi bedak in plačal jo bode stavo/' Dom6y prišedši, rede svojej ženi: ,,Žena, hitro se obleci; treba. ti je z meooj na njivo."
,,Kaj imaS zopet norega?" vpraža ga žena. ,.VeS kaj ? Stavila sva z dolgouhim zajcem nekoliko srebraih križaTk in bokal dobre slaronske slivovice, da poskusiva, kateri izmed iiaju ima liitrejae noge, in ti moraš tudi zraTen biti.1' — ,,Moj Bog!" re{e žena, kje imaš vendar pamst, ti neumnež stari! Kako se boš neki ti siromak skušal s Mtronogioi zajcem !" —,,Molči, žena! toje moja skrb. Ne mešaj se ti v možke stvari nikoli, to sem ti uii veSkrat dejaL Hitro se mi obleci!" Dbogej žeoi iie ostaja drnzega, nego da se obleče in otide ž njim aa, polje.
Gred6d reče stari jež svojej ženi: ,,A zdaj me dobro poslušaj, kaj ti povem. Fogledi tam na 6nej dolgej njivi se bova poskusila z zajcem. Zajec bo tekel v jednej brazdi (razoru), a jaz v drugej, najpred od spodaj gori in potlej zopet od zgoraj dolL Ti neinaš druzega opravila, nego da ostaneS tidtaj spodaj v brazdi, in kadar zajec drugič prileti, da zaTpiješ: ,,E'o me, jaz sem aM tukaj!"
V tem prideta do njive, kjer se je bilo treba posknšati. Jež pokaže ženi pripraven kraj v brazdj, kamor naj sede in prifakujii bahačastega zajca, a on otide na gorenji kraj njive. Tu ga je uže priSakoval zajec. .,Nu, kako je? Ali pričnera poskušnjo ?" vpraša ga zajec. ,,Jaz Bcm pripravljen," odynie mn jež. ,,Nu, pa dobro; začuiva tedaj !¦' Nato se postaTita vsak t stojo brazdo. Zajec odšteje: ,,Jedna, dve. tri!" ter odleti kakor atrela po svojej brazdi doli po njivi. Jež naredi samo dva, tri korake, potem čepne v brazdo ter ostane mirno seii&
m_
Ko zajec z največjo brzino prileti ns spodnji del njive, oglasi se ježeva žena in reče: ,,Evo me, jaz sem iiič tukaj!" Zajec ostrmi in se ne more dosti prefiuditi temn. Ali druzega nikakor nij lnisliti niogel, nego da je to v resaici stari yl. kajti znano ji>. da sta A jež in njegova žena tako podobna, kakor krajcar krajcarju. Ali zajec si ipak pomisli: ,,To je gotovo kaka slepa-•rija." Zatarej refce: ,,Še JMkakral sKnaj goti!" la xojet. odl«ti kakov str«la po svojej brazdi aazaj v gorenji konec njive. Ježeva žena ostane zopet mimo na svojem oiestu sed^. Ko zajec gori priletj, zavpije inu zopet jež na uho: ,,Eto me, jaz sem uže tnkaj!" Zajec ves iz sebe, zavpije: ,,Še jedenkrat!" ,,Meiii je prav;" odgovori jež, ,,pa ako želiS tudi stokrat!" ,,Dobro, ako je tako," reče ubogi zajeo, ter je brez oduSka Ijrnsil peW gori in doli sedem-deset in šestkrat, a stari ježko je bil vselej prvi na uiestu. Kadar koli pri-leti zajec gori ali doli, vselej zavpija jeL sii pa ajegova žena: ,,Evo me, jaz 8em užč tukaj !^
Toda sedemdesct in sedmikrat ne dospeje ve8 zajec do konca njive. Ko je Tbil rarno sredi njive, pade na zemljo, kri mu udari na nos in na usta Ln mrtev obleži. A stari jež pobere svoje srebrae križavke in svojo slivovico, pokliSe ženo iz brazde, in oba otideta vcscla domčv; ako do zdaj Se nijsta poginila, mogoCe da živitft še zdaj.
Tako ae je zgoiiilo, da je na požeškem polji v gozdu Padeži jež ubogega zajea do smrti nagnal. Od to ii6be ne pade več nobenemu zajou na um, da 6$ svoje noge posknšal s požeškim previhanijn ježem.
Nauk v tej pripovedki je naslednji: NihCe, naj bi bil še tako odličen, naj ne zasmehuje od ssbč nižjega.                                                Smilje