PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, £ier je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 67 (13.600)
Trst, petek, 23. marca 1990
Na programski konferenci PSI, ki se je začela včeraj v Riminiju
Tajnik Craxi nakazal smer na poti državnih reform
Glede strank vladne koalicije je bil dokaj kritičen do leve struje KD Pokazal pa je zanimanje za Occhettove kongresne izbire in razvoj v KPI
RIMINI — Programska konferenca Socia-istične stranke, ki se je včeraj popoldne začela v Riminiju, naj bi izvenela v duhu ures-ničitve sodobnega reformizma v liberalnem *°cializmu. O tem je pred simboličnim bernskim zidom spregovoril tajnik PSI Bettino Lraxi.
, V svojem daljšem govoru se je Craxi v eistvu dotaknil vseh perečih vprašanj v drža-1 in v svetu. Sicer vsa pozornost je bila nagnjena predlogom, ki jih socialisti ponujajo Za bodočnost države. S tem v zvezi velja 0hieniti, da se Craxijeva stranka zavzema za Cadaljno petstrankarsko koalicijo pri vodenju ržave, pri tem pa ne izključuje možnosti, da 1 v bližnji prihodnosti lahko prišlo do bis-venih sprememb, kar zadeva sodelovanje s tc°ntunisti.
Glede tega vprašanja pa je bil tajnik PSI dokaj jasen. Najprej je ugotovil, da je komu-hizem povsod po svetu propadel, zaradi česar daneš še utrjuje zamisel po enotnem socializmu, ki naj upošteva tudi reformistične tež-hje, ki. so bile nakazane na 19. kongresu komunistične partije. Ta enotnost, je razložil raxi, pomeni prizadevanje pri premagova-sod ^arih ovir med PSI in KPI. Occhettov poj ni reformizem, je še dejal, pelje na to H Potrebno pa je, da se ha njej nadaljuje.
Glede komunistov je govornik še dejal, da z velikim zanimanjem sprejema evolutivno pot, ki jo je ubral Achille Occhetto. Sicer je skupna bodočnost odvisna od pogojev, ki se bodo ali se sploh bodo uresničili. V nasprotnem primeru pa bo med tema dvema strankama prišlo do še večjega razkola in nesoglasij.
Dokaj kritičen pa je bil tajnik PSI do Krščanske demokracije, predvsem do njenega levega krila. Po njegovem mnenju namreč zaskrbljajo nekatera rovarjenja znotraj KD, ki v bistvu izpodkupujejo trdnost vlade, v kateri imajo prav demokristijani glavno besedo. S tem v zvezi je Craxi zatrdil, da bodo socialisti spoštovali sprejete obveze kar zadeva vladno koalicijo, to pa ne pomeni, da bodo na tihem sprejemali in odobravali nekatere destabili-zacijske manevre, ki so v zadnjem času vse pogostejši znotraj KD.
Glede reform, ki jih predlaga socialistična stranka, je bil Craxi dokaj jasen. Dejal je, da te izbire niso sad naključja ali improvizacije, marveč so zakoreninjene v sami zgodovini te stranke. S tem v zvezi je podčrtal pomembno vlogo, ki jo socialistična gibanja imajo v svetu in to še posebno po propadu komunizma v Vzhodni Evropi.
Reformistične težnje socialistov imajo kot glavni cilj utrditev državnih inštitucij, začen-
ši z neposredno volitvijo predsednika republike, ki mora imeti povsem drugačno vlogo od današnje. Le na tak način, zagotavlja Cra-xi, se bo ljudstvo približalo inštitucijam in jih čutilo kot svoje.
V svojem daljšem posegu se je tajnik PSI dotaknil tudi vprašanj gospodarske modernizacije, davčne pravičnosti in primernejše politike za Jug. Ob tem je podprl Rubertijev zakon o univerzah in se zavzel za stvarnejše posege za obrambo okolja, a pod pogojem, da ti ne ovirajo napredka.
O dokaj žgočem in aktualnem vprašanju televizijske informacije je Bettino Craxi ugotovil, da potrebujemo zakon, ki zagotavlja red, ta pa ne sme biti kazenskega značaja. Tudi v zvezi z vprašanjem mamil je bil govornik dokaj odločen in dejal, da je to družbeno rakasto tvorbo treba zdraviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Prvi komentarji političnih predstavnikov na Craxijev govor so bili kajpak različni. Komunist Occhetto ugotavlja, da obstajajo še nekatere razlike, kljub premiku v levo težišča socialističnih programskih reform. Tajnik Krščanske demokracije Forlani podčrtuje, da je v Craxijevem govoru več stičnih točk kot razlik. Specifično o notranjih težavah Forlani ugotavlja, da ne gre dramatizirati. Načelno pozitivno so se o predlogih tajnik PSI izrekli tudi ostali partnerji vladne koalicije.
Plenum VSS nasprotuje včlanjevanju v tajne lože
RIM — Glavna tema razprave Višjega sodnega sveta je bilo, ko smo lahko pričakovali, pismo predsednika republike Cossige, ki opozarja pred neumestnostjo pripadništva sodnikov raznim sicer zakonitim organizacijam. VSS je včeraj jasno poudaril, da ni bil njegov namen prekoračiti svojih pristojnosti in v imenu parlamenta ocenjevati, katere organizacije, lože in združenja so zakonita in katere ne. Edini namen VSS je bil oceniti verodostojnost in nepristranskost sodnika, ki je član ene ali druge organizacije. VSS želi zato podčrtati deontološko dolžnost sodnikov, da se ne vključujejo v organizacije, ker bi to lahko vzbudilo dvome in pomisleke glede njihove nepristranskosti. VSS meni tudi, da bi pripadništvo lahko vplivalo tudi na profesionalno napredovanje sodnikov, prav tako pa bi bilo lahko odločilno pri udeležbah raznih profesionalnih natečajev.
Po dolgi in občasno razgreti razpravi je Višji sodni svet odobril resolucijo proti pripadhištvu organizacijam s 24 glasovi, 4 sodniki so glasovali proti, dva pa sta se vzdržala. Poleg tega je na poslansko zbornico naslovil interpelacijo, naj prouči možnosti ukrepa, s katerim bi bilo včlanjevanje v tajne lože prepovedano. Podoben ukrep že velja za politične stranke. Predsednik Cossiga je z zadovoljstvom vzel v vednost dejstvo, da je VSS pojasnil vzroke, ki so ga privedle do glasovanja resolucije, prav tako pa je pohvalil namen VSS, da prosi poslansko zbornico za pomoč pri reševanju tako kočljivega vprašanja kot je spoštovanje in izvajanje osebne svobode sodnikov.
Včerajšnje zasedanje v palači Madama je bilo večkrat nadvse razgibano
Senat sprejel Mammjev zakonski osnutek brez pravega navdušenja za skupno vsebino
— Senat je včeraj popoldan sprejel za-Wi' osnute^ ministra za pošto in telekomuni-^tjl? Mammija. Razprava o bodočem zakonu bo Sebo' sedai iz palače Madama v palačo Chigi, s ner 1 Pa bo pred poslansko zbornico prinesla niz ja, j:5enih vprašanj, ki so prej političnega znača-teif,,01 P® strogo vezani na ureditev radijskih in piskih koncesij.
Plav«i glasovanju v senatu je namreč jasno pri-ska i 0 na površje dejstvo, da se je petstrankar-razga°alicija, ki predstavlja italijansko vlado, iz-vSebi Prej za zakon o radioteleviziji, kot pa o dnjlt.ni zakona. Dejansko je bila Italija med za-ske * evropskmi državami, ki se je lotila zakon-tija , reciitve radijskega in televizijskega poročale " ie kU že skrajni čas, da si na pragu evrop-Zastai?0tnostl let;a 1993 država da jasne cilje in Rak Spreiemlji* * * * v pravilnik.
P® Se j . Pomembni in vplivni so danes mediji, •Pil v t *z^azal0 (če je seveda kdo sploh še dvo-tazPtav l3rav na burnih senatnih sejah, kjer so Poka2. ,e 0 posameznih členih bodočega zakona SlPejet-' da ie vladna koalicija še kar krhka. Ob teltlarn U- komunističnega amandmaja členu 7 o 'Plza nik vložkih bi lahko izbruhnila vladna ' lJa so se stranke večine domenile, da bodo
svoje programske obveze spoštovale do konca.
Poleg tega pa se je v palači Madama najbolj jasno pokazal razdor znotraj KD. Ob glasovanju člena 7 so se pojavili prvi znaki notranjih težav. Za spor je poskrbel senator Elia, ki je ostro napadel vsebino zakonskega osnutka, češ da gre za podpiranje zasebnih televizijskih mogotcev in Finiyesta, ter da postaja Italija država Latinske Amerike, kjer je oblast v rokah lastnikov medijskih verig. Takoj za tem pa je Elija, ki je s svojo izjavo postavil na glavo stališče svoje stranke, dejal, da glasuje za sprejetje zakonskega osnutka. V senatu je kar završalo, nato se je pričelo glasno prerekanje med zastopniki posameznih strank, še najbolj žolčni pa so bili posegi misov-cev. Predsednik senata Spadolini je vsekakor pokaral Elio zaradi neprimernega obnašanja. V popoldanskih urah se je prerekanje nadaljevalo, tokrat zaradi posega senatorja Mancina.
Nemir pa je vladal tudi v vrstah opozicije, ki je glasovala proti zakonskemu osnutku. Komunist Pecchioli je v svoji volilni izjavi dejal, da se je v senatu pokazalo, kako se je vladna večina, v brezhibnem sozvočju z interesi skupine Finivest," skušala zreducirati svobodo izražanja na privesek svobodne gospodarske iniciative.
Obveza RAI za oddaje v manjšinskih jezikih
V	okviru razprave o novi zakonski ureditvi radijskih in televizijskih oddaj so prišla do izraza tudi nekatera specifična vprašanja, ki zadevajo narodne in jezikovne manjšine ter njihovo pravico do svojih televizijskih oddaj.
Določilo, ki RAI obvezuje, da mora zagotoviti tudi televizijske oddaje v nemščini, francoščini, ladinščini in slovenščini je bilo, resnici na ljubo, sprejeto že pred 15 leti na pobudo poslanca Škerka, ki je tedaj sodeloval s poslancem južnotirolske ljudske stranke Ronaldom Rizom. Tokrat pa sta na tedaj sprejete in skoraj v celoti neuresničene obveze opozorila vlado isti Ronald Riz, ki je sedaj senator SVP, slovenski senator Stojan Spetič in Cesare Dujany (Union Valdotaine).
V	svojem posegu je Riz poudaril nujnost, da se za narodne manjšine zagotovi pravica do ustanavljanja samostojnih radijskih in televizijskih postaj. Spetič je spomnil vlado na neuresničene obveze. V ljudski zavesti bi televizijske oddaje v manjšinskih jezikih ne izzvale več nobenega odpora, je poudaril Spetič in predlagal vladi, naj v najkrajšem času uresniči slovensko televizijsko omrežje v naši deželi.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Delničarji
prijavili
Enimont
RIM — Skupina zasebnih delničarjev je prijavila sodstvu družbo Enimont z utemeljitvijo, da so bili zaradi njenih sporov z Montedisonom oškodovani. Delničarje zastopa odvetnik-Vito Sgarra, prijavo pa je vzel v roke državni pravdnik Giudiceandrea, ki je že naročil preiskavo.
Delničarji v prijavi zahtevajo, naj sodstvo oceni zadržanje ministrstva za javno udeležbo, ki je pooblastilo Con-, sob (ustanovo, ki nadzoruje delničarsko tržišče) da omogoči združitev v borzi delnic ENI in Montedison. Do tega pa je prišlo prav v času, ko se je začela afera v Gardinijevem koncernu. Po mnenju delničarjev je bilo od vsega začetka jasno, da bo slej ko prej prišlo do privatizacije kemijskega pola. Pod pritiskom dogodkov so mali delničarji pokupili vseh 20 odstotkov delnic, ki so bili še na razpolago. Nesporazumi med ENI in Montedisonom, ki je sledil, je kupce finančno oškodoval, Consob pa za to ni zmenila in ni pravočasno posegla.
^ov ultimat Gorbačova Litvi
NA 2. STRANI □ □ □
^repoved atrazina ^ša in požari
K'A 12. STRANI
Množična zastrupitev albanskih otrok
BRANIMIR NEŠOVIČ
PRIŠTINA-PODUJEVO — V prištinske bolnišni-
ce so včeraj v glavnem iz Podujeva in okoliških vasi
prepeljali več sto Albancev, ki naj bi bili zastruplje-
ni. Več deset Albancev iz Vučitrna je iskalo pomoč
v bolnišnici v Titovi Mitroviči, zastrupitve pa naj bi bile še v Uroševcu in Lipljanu. Kaj se je v resnici zgodilo, je težko reči. Uradne izjave do poznih popoldanskih ur o množični zastrupitvi ni, dezinformacij pa zelo veliko. Vsa pokrajina je na nogah, mestoma na robu histerije. K razumu kliče tako oblast kot alternativci. V Podujevu so Albanci prijeli več domnevnih zastrupljevalcev - Srbov in Črnogorcev -nekaj so jih po vsem sodeč hudo pretepenih, vse pa so izročili policiji. Šele sinoči je zvezni sekretariat za zdravstvo navedel, da so na kliniko medicinske fakultete v Prištini sprejeli 417 oseb z znaki zastrupitve.
Do prve zastrupitve v Podujevu naj bi prišlo pred štirimi dnevi, ko je zdravniško pomoč iskalo 16 Al-
bancev, trije med njimi so bili včeraj še v bolnišnici. Večja zastrupitev je bila potem v torek popoldan v srednji šoli Duro Dakovič in 8. november, prav tako v Podujevu, ko je kakih 30 učencev in en profesor iskalo pomoč. Oblasti na to niso reagirale, v srbskih medijih pa so vso zadevo označili kot zaigrano. Neuradno lahko navedemo, da je poveljnik združenega odreda potrdil, da so v eni od šol našli vrečko z belo, še neugotovljeno snovjo. Zdravniki pri bolnikih niso mogli ugotoviti, za kakšno zastrupitev naj bi šlo, večino pa so po pregledu odpustili domov. Bolezenska znamenja so bila splošna slabost in omedlevica.
Včeraj dopoldan so v Prištino začeli voziti Albance iz Podujeva in okolice s podobnimi bolezenskimi znamenji. Na ulicah, ki vodijo iz smeri Podujeva proti bolnišnicam in medicinski fakulteti, se je zbrala množica radovednežev. Mestoma so vozila z bolniki, povečini mladimi in otroci, pozdravljali z dvignjenimi prsti v obliki črke »V«, vozniki pa so jim odgovarjali. To je kmalu postalo splošno znamenje tega svojevrstnega transporta, v katerega je bilo vključeno na stotine osebnih avtomobilov. Policija
je na vseh križiščih usmerjala promet, v mestu pa je nastala strašanska gneča. Močne policijske enote so bile tudi ob bolnišnicah, kjer je zdravstveno osebje prevzemalo skrb za bolnike. Direktor infekcijske klinike Stevan Baljoševič je zatrdil, da pri 30 srednješolcih, ki so jih dopoldan pregledali, niso odkrili znamenj organskih bolezni. Dekan medicinske fakultete Alush Gashi pa je napovedal ustanovitev zdravniškega konzilija, ki naj bi o vsem izdal sporočilo..Na že prej sklicani tiskovni konferenci socialdemokratov oziroma njihovega iniciativnega odbora je sekretar odbora za človekove pravice Zekeria Gana dejal, da »obstajajo indikacije, da je (v Podujevu) prišlo do množične zastrupitve z neznanim kemičnim sredstvom«. Dejal je še, da so znamenja, da je zastrupljena tudi pitna voda. Veton Surroi je povedal, da v bolnišnici doslej niso mogli ugotoviti, kakšen agens je vzrok za zastrupitev. Zaprosil je, naj na Kosovo pridejo strokovne ekipe iz drugih republik, ki naj bi pomagale ugotoviti dejstva o zastrupitvi. Obenem je menil, da so pristojni organi »padli na NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Litva bo na moskovske diktate odgovorila le s političnimi sredstvi
Gorbačov zahteva razpustitev teritorialcev v Litvo pa je poslal elitne oddelke armade
MOSKVA, VILNIUS — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je ultimativno ukazal predsedniku litovskega parlamenta Vytautasu Landesber-gisu, naj v roku dveh dni razpusti oddelke litovskih prostovoljcev, ki bi morali nadomestiti sovjetsko vojsko in kagebejevce pri varstvu litovskih meja.
Novi ultimat zgovorno dokazuje, da se položaj v Litvi zapleta. V zadnjih urah je na litovsko ozemlje prispelo 2 tisoč pripadnikov elitnih oddelkov rdeče armade, v glavnem padalcev, ki so zasedli ključne položaje, varstvo meje pa so še okrepili z novimi enotami KGB. Predsednik litovskega parlamenta Landesbergis je sporočil, da je večina obratov pod nadzorstvom vojske, prav tako prometna vozlišča in jedrska 'elektrarna v Ignalini. Landesbergis je v parlamentu obenem poudaril, da se bo Litva »postavila po‘ robu moskovskim diktatom s političnimi sredstvi in ne s silo«.
Predsednica litovske vlade Kazimie-re Prunskiene pa je vse dosedanje ultimate in odloke Mihaila Gorbačova ocenila kot grobo »vmešavanje v notranje zadeve suverene države«. Litovski parlament je obenem poudaril, da je Sovjetska zveza obsodila in razveljavila tajne protokole v paktu Molotov Ribbentrop, kar pomeni, da je obsodila tudi aneksijo Litve. Poslanec Alexandre Abichialas pa je navedel, da je Moskva obsodila Stalinovo politiko, »Stalinov duh pa sedaj še vedno straši v Kremlju in njegova senca se širi proti Zahodu«.
Litovski parlament pa se predvsem trudi, da bi omilil protinapad osrednjih zveznih oblasti. Največjo skrb sedaj posveča osamosvojitvi sodstva in ljudskemu nadzoru nad radijskimi in televizijskimi postajami. Glede »začasne« izročitve vsega strelnega orožja je premierka Pruskiene navedla, da odlok krši tudi »načelo o zasebni lastnini«.
Na litovsko-beloruski meji so zamenjali stari napis za Litovsko SSR z navadnim domačim Lietuva	(Telefoto AP)
Sodnik
DiPisa
formalno
obtožen
CALTANISSETTA — Državni prav-dnik Salvatore Celesti in njegov namestnik Ottavio Sferlazza sta včeraj zahtevala od preiskovalnega sodnika Sebastiana Bongiorna, naj formalno obtoži sodnika Alberta Di Piso dolgotrajnega obrekovanja v obtežilnih okoliščinah.
Možnost, da bi moral sodnik Di Piša pred kolege v svojstvu obtoženca, je že dalj časa visela v zraku, saj so dodatne preiskave menda dokončno pokazale, da je puščal palermski »krokar« prav take prstne odtise kot Di Piša. Ce je palermski sodnik res avtor anonimnih pisem, v katerih je med drugim pisalo, da so vidne osebnosti v boju proti mafiji izkoristile svoj položaj, da so od skesancev dobivale informacije v zameno za kritje njihovih maščevalnih akcij, potem je njegov sodni položaj dokaj zapleten.
Sodniki bodo v kratkem določili datum procesa, ki se bo moral vsekakor pričeti pred 21. aprilom.
Medetnični spopad v Romuniji se je izrodil v meddržavni spor
lito
• •
TIRGU MUREŠ (Romunija) — Medetnični spopadi, ki so v prejšnjih dneh zahtevali več smrtnih žrtev in še več ranjenih v transilvanskem Tirgu Murešu, so se umirili. Tako je včeraj dejal glasnik romunske vlade Christian Untreanu, ki je zagotovil, da je v vseh krajih, kjer živi madžarska manjšina, mirno. Ob tem je Untreanu dejal, da je romunska vlada pripravljena na pogajanja z Madžarsko, a pod pogojem, da se ta ne vmešava v notranje zadeve Romunije.
Radio Budimpešta pa je postavil na glavo trditve romunskega glasnika in izjavil, da se v Transilvaniji nadaljujejo nacionalni izgredi, na katerih pripadniki nacionalne in fašistične organizacije »Vatra romanesca« nadaljujejo s svojimi »kazenskem! pohodi«. Na Madžarskem so se razširile vesti, da je žrtev teh napadov veliko več, kot je bilo uradno sporočeno. Teh naj bi bilo skoraj štirideset.
V	Budimpešti so organizirali več protestnih shodov, da bi izrazili solidarnost madžarski manjšini. Tej so znake solidarnosti izkazali tudi romunski študentje v Bukarešti, ki so se v velikem številu zbrali pred madžarsko ambasado.
V	zvezi s temi dramatičnimi dogodki gre beležiti vprašanje, ki sta ga komunistična senatorja Spetič in Serri zastavila zunanjemu ministru De Mic-helisu in v katerem se zavzemata, da bi se italijanska vlada prizadevala za ureditev manjšinskega vprašanja v Transilvaniji. Obenem oba senatorja vprašujeta, če je prišlo do stikov med fašistično organizacijo »Fronte della Gioventu« in romunsko »Vatra romanesca«.
Romunska policija straži glavni trg v Tirgu Morešu, da ne bi prišlo do novih medetničnih neredov. (Telefoto AP)
0 združitvi Nemčij se bo izrekel enodomni parlament
BERLIN — Z razpustitvijo Zveze za Nemčijo se odpira pot novim koalicijam, ki bodo začele z ustavno reformo Nemške demokratične republike, ustvarja pa se tudi možnost podpore s strani zahodnonemških socialdemokratov, da bi pri formuliranju teh reform sodelovali. Zveza za Nemčijo se je včeraj preimenovala v »delovno skupino«, ki jo sestavljajo konservativni poslanci treh strank bivše Zveze. Do te odločitve je prišlo po posvetovanju, ki je trajalo vso noč, med krščanskimi 'demokrati in socialdemokrati obeh Nemčij.
O združitvi Nemčij bo po razpustitvi Zveze odločal enodomni parlament Nemške demokratične republike. Stanje, ki se je ustvarilo, je bilo neizbežno, saj so, kot poročajo.nemški politični viri, demokristjanski liderji NDR ponovno poiskali pomoč pri svojem karizmatičnem voditelju, pri Helmutu
Kohlu. Kohl je tudi tokrat svetoval predvsem sebi v prid: dejal je, da za-hodnonemški socialdemokrati niso zaprli vrat prav vsem demokristjanom Zveze za Nemčijo, temveč le tistim socialdemokratom DSU, za katere je bilo že vnaprej določeno, da se po volitvah odpovejo koaliciji ter predstavnikom evangeličanske struje Demokratskega preporoda. Tudi predsednik Zveze Lothar De Maiziere je pojasnil, da so Zvezo za Nemčijo ustanovili samo v volilne namene in je zato sedaj njen obstoj odveč.
Medtem ko v NDR še odločajo o strankarski ureditvi, se je oglasila bruseljska komisija, ki zatrjuje, da se bo postopek za združitev Nemčij podaljšal in da do tega ne bo prišlo vsaj do konca leta 1992. Napovedala pa je tudi upočasnitev postopka za monetarno združitev.
Srbska skupščina nadaljuje napadalno politiko do Kosova
BEOGRAD — Včeraj je zasedala srbska skupščina o Kosovu in reformi jugoslovanske ustave. Odobrili so program za Kosovo, ki predvideva preučitev polo»"0 emigrantov, ki so se naselili na Kosovu in njih vračanje v Albanijo. Ponovno ni ,j0 številk, toda srbski tisk vztraja na številu tristo tisoč. Toliko naj bi namreč Albancev, ki so se po 1941. letu naselili na Kosovu in katere naj bi sedaj s silo izgjL s Program predvideva prispevek enega odstotka na dohodek vseh zaposlenih v Sr čimer naj bi ustvarili pogoje: stanovanja in zaposlitev za naselitev sto tisoč Srb
Kosovu.
Sklep o novi kolonizaciji so sprejeli zelo hitro in posvetili napadom na Slovenijo. Glede ustave pa se
centralizirano državo, toda »nobenega ne bodo silili«, v is.uins.ur ne m	;g
Jugoslavije, pa »se mora Srbija obrniti k sebi in k svojemu ozemlju, katerega j prinesla v Jugoslavijo, ko je ob svojem času nastala«. To pomeni, da je srbska skups na tudi uradno odpisala Makedonijo, katere 1918. leta, ob nastanku prve Jugoslav sploh še ni bilo. B. S.
večino časa med razpravo s srbska skupščina zavzema z
toda »nobenega ne bodo silili«. V kolikor ne bi nihče ho
• Obveza RAI
Na pobudo vseh manjšinskih senatorjev je bil nato sprejet popravek, ki omenja manjšinske televizijske oddaje in sicer tam, kjer je govor o nujnosti sprejemanja programov iz kulturnega zaledja evropske gospodarske skupnosti. To bi, seveda, zadovoljilo francosko manjšino v Dolini Aoste ter juž-notirolske Nemce, vendar pa ne v celoti, Slovenci pa bi bili povsem odrezani od svoje kulturne matice. Tako je bil soglasno sprejet popravek, ki za nemške, francoske, ladinske in slovenske televizijske oddaje (ko bodo) predvideva obvezno kulturno sodelovanje tudi s Švico, Avstrijo in Jugoslavijo. Iz kulturno-jezikovnega zaledja bodo morale manjšinske televizijske oddaje zajemati vsaj 60 odstotkov programov, vključno s programi, ki bodo pripravljeni v sodelovanju z matičnimi radiotelevizijskimi hišami.
Pomembno se zdi tudi določilo o »skupnostnih radijskih postajah«, ki torej niso povsem komercialne, pač pa izraz posebnih družbenih ali kulturnih skupnosti. Za take postaje predvideva zakon nekatere olajšave in poseben režim.
Vladna večina vsekakor ni hotela sprejeti skupnega popravka manjšinskih senatorjev, ki je določilo o reformi RAI in ustanavljanju manjšinskih televizijskih oddaj spreminjal v obve-
zujoče in takoj uresničljivo. Očitno želi imeti vlada tudi v tem primeru proste roke.
• Množična zastrupitev
izpitu, saj že četrti dan čakamo na uradno informacijo o zastrupitvi«.
Bolnike, ki so razmeščeni v več klinikah, je obiskal tudi predsednik pokrajinske vlade Jusuf Zejnulahu, ki je ob tem dejal naslednje: »Določeno število občanov je v dopoldanskih urah iskalo zdravniško pomoč v medicinski fakulteti v Prištini. V glavnem so to osebe iz Podujeva. Vsi, ki so zahtevali pomoč, so odpremljeni v bolnišnice in so deležni vse zdravniške nege. Nihče med njimi ni v nobeni življenski nevarnosti. Doslej se je prijavilo okoli 200 oseb, medicinska fakulteta pa je strokovno in organizacijsko pripravljena, da jim nudi pomoč. Zdravstveni organi v pokrajini, SR Srbiji in Jugoslaviji so razdelili načrt za vključitev strokovnjakov z ustrezno opremo in zdravili, ki naj bi se vključili v delo na tukajšnji medicinski fakulteti. Delali bodo tudi pri ugotavljanju vzrokov za tegobe, ki jih čutijo te osebe. Ni treba nasedati nobenim dezinformacijam. Prosim, da ne širite nobene panike. Dejstvo je, da nihče ni v življenski nevarnosti. Ta hip je najpomembneje -poskrbeti za vse, ki potrebujejo pomoč - vse drugo je zdajle manj pomemb-
no.« Ne Zejnulahu ne dekan Gashi nista hotela komentirati nekaterih novinarskih vprašanj, denimo, kako to, da so zastrupljeni samo Albanci.
V Podujevu je bilo na ulicah v središču mesta več tisoč Albancev, ki so mirno izražali svoj protest, ker so jim, kot so poudarjali, zastrupili otroke. Nekaj čez poldan je prišlo v bližini poslopja občinskega partijskega komiteja do kričanja in množica je zdrvela v to smer. Kmalu se je pred komitejem trlo ljudi. Masa je valovala sem in tja, vmes so se slišali klici, roke so se dvigovale v zrak. V bližini ni bilo videti nobenega policista. Povedali so, da so prijeli zastrupljevalca. Srb je in bil je oborožen s pištolo, je dejal eden iz množice. Srbi, napišite, »četniki« nas zastrupljajo, je dodal drugi. Množica se je še kar naprej prerivala in valovala v več smereh, nekdo je dejal, da so zastrupljevalca zaprli v poslopje komiteja in da čakajo, da ga bodo izročili policiji. V tem predahu je eden od sogovornikov povedal, da so prijeli nekega domačina, ki se je izselil in ki sedaj živi nekje v okoli Niša ali Blaca. Dejal je, da so strup vrgli v osnovne šole v Donjih Lapašticah, Bajčinu, Dobrem Dolu, Dumnici in Podujevu v srednji šoli Duro Dakovič in v osnovnih šolah J. B. Tito in Bratstvo in enotnost. Sogovorniki, ki se jih je nabrala cela gruča, potem ko smo se nekoliko odmaknili od množice, so zatr-
jevali, da gre za organizirano skupino zastrupljevalcev, okoli 20 naj bi jih bilo. Dejali so, da so strup vrgli v šole, v vodo, v nekatere hiše, v smeti, povsod. Pet ali šest smo jih že prijeli, so dopovedovali. Sami? Sami. Policija se ne zmeni za nas Albance. Ponovno je v množici začelo močneje vreti in kmalu je postalo jasno, da bodo domnevnega zastrupljevalca odpeljali proti poslopju policije. Množica je naredila nekakšen špalir, tam, kjer naj bi bil ujetnik, pa so se prerivali, vpili. Se vedno ni bilo nikjer videti nobenega policista. Tako kot so vlekli ujetnika, tako se je špalir podiral. Čeprav so šli mimo komaj nekaj korakov vstran, nisem razbral, kdo je ujeti in kdo vse ga vodi. Šele ko so se povzpeli na most čez bližnji potok, neposredno pred glavno ulico in občino, sem zagledal ob ujetniku enega samega policista, vsega pomečkanega in brez kape. Domnevnega zastrupljevalca so odpeljali proti policiji.
Albanci so še naprej vztrajali na ulici. Pripovedovali so, da so v neki bežeči »katrci« z beograjsko registracijo, ki se je prevrnila, prijeli še dva zastrupljevalca. Zatrjevali so, da so pod sedeži našli nekakšne strupene kugli-ce, kot frnikole. Nekdo drugi je govoril o strupu v razpršilu, tretji, da so v vasi Donje Ljupče našli eksploziv s časovnim sprožilom. To je bila ena od mnogih dezinformacij, saj, ko smo po-
zneje preverjevali v vasi, nihče ni 11 vedel o kakem eksplozivu.
V podujevski policiji, kjer se je sK pina specialcev pripravljala na ^ bitno posredovanje, so nas napoti)1 ^ načelniku. Ta nas ni mogel sprejeti' pogovora z novinarjem prištinskea. Jedinstva, ki je prav tako skušal P1^ do načelnika, sem zvedel, da se je policijo zateklo kakih 20 Srbov. P° ,g dal je tudi, da so Albanci privlekli ^ policijske postaje pretepenega' ^ pasu slečenega Srba. Vrgli so ga ^ tla pred vhodom, je dejal in dodal, so ga njihovi reporterji slikali s pr s0 ga nadstropja. Ostaja nejasno, kak ^
ga mogli privleči do vrat, ne tg. policija posredovala. Pogovor, v K rega so se vmešali še nekateri po1 e. ti, zatrjujoč, da so enega od Pret®»
nih odpeljali s helikopterjem, je Pr® 0-nil policist, ki ni dovolil, da bi n P oblaščeni posredovali informacije- ^ Proti večeru je dekan mec^,cl so V fakultete Alush Gashi sporočil, da oskrbo sprejeli 370 bolnikov. Dej ^ da bodo zdravstvene ustanove i ^rVj države opravile analize njihove j in seča. Medicinski fakulteti v P)1 je prišla na pomoč zdravniška ekip
Beograda.	^irieni'''
Na Kosovu so ljudje vznemuj
Glogovcu je protestiralo več st0 seli Zbiranje Albancev so opazili v okoli Prizrena, v Prištini pa pogreb prerasel v manjše demo cije.
Jutri v Špetru prvo tovrstno zborovanje
Maccamcov osnutek v ospredju zbora izvoljenih predstavnikov
ŠPETER - Vladni zakonski osnutek o ukrepih »v korist slovenskega prebivalstva v tržaški in Soriški pokrajini ter prebivalstva slovenskega porekla v videmski Pokrajini« je bil za slovensko narodnostno skupnost pomemben dogodek. Z vsebinskega vidika je Predlog, ki ga je sestavil minister Naccanico, pomanjkljiv, kljub temu pa predstavlja prvi celovi-lejši predlog za zaščito manjšine, ki ga je'izdela kakšna italijanska
vlada.
Kdaj bo zakonski predlog začel svojo parlamentarno pot ni še povsem jasno, možno pa je, sodeč po ^ekaterih govoricah, da bi do tega lahko prišlo v doglednem času. Prav ta okoliščina je bila v spodbudo za sklic zbora izvoljenih Predstavnikov manjšine, ki bo v soboto s Špetru. Zbor izvoljenih Predstavnikov je zamisel, o kateri se govori že precej časa in za katero so se opredelile razne kom-Portente. Kaže, da je tokrat s skup-nirn naporom in angažiranjem vseh uspela. Poleg tega ne gre Prezreti dejstva, da je bil za kraj J>ora določen Špeter, glavno središče Nadiških dolin in sedež tamkajšnje Gorske skupnosti.
Vabilo k udeležbi na zbor je Podpisalo 31 predstavnikov, ki so bili izvoljeni v upravna telesa italijanske republike, dežele Furlani-la-Julijske krajine in v krajevne Ustanove. Med podpisniki, ki ge-^prafsko izhajajo iz vseh treh pokrajin, politično pa pripadajo pe-
(7 pismo uredništvu^
Zadruga o usodi Doma Mangart
. V zvezi z dopisom g. Venosija, ki ga
Vač dnevnik objavil v včerajšnji šte-Uki je nujno dodati nekaj pojasnil, clr lm Mangart v Žabnicah je last za-JnriJ3e Mangart, ki ima sedež v Trstu U šteje 109 članov. Sedanja stavba je rasla iz stare hiše, ki jo je zadruga ,Upila pred 16 leti. Hišo je zadruga wPila, da bi v njej uredili skromno žyUinsko kočo za našo mladino, ki bi sv«1® preživeti nekaj dni v gorskem tev . ter za uporabo slovenskih druš-Man11 š°l- Takrat je bilo izbrano ime sei .Sart in s-tem imenom je Dom ra-(. m se razvijal. Zato ne vidim razlo-iM' Ua bi sedaj morali menjati ime. pJUv Mangart ima svoj simboličen slov n in vsebuje nekaj avtohotnega Ruskega, »Kristali« pa nam ne po-
pr^avba je bila potem preurejena, ha 'dana in dozidana. Tako je moder-SVo.stavba Doma Mangart doživela Tu ■ Uradno otvoritev 2. oktobra 1983. D0 bilo jasno izpovedano, da bo ga d ?bižil za namene, ki jih je zadru-kujpUbila že ob nakupu stavbe ter za Cev v 6 r*1 družbene potrebe Sloven-
-^analske doline.
^ograditev Doma se je morala br6 Uga soočati z velikimi finančnimi Zate, eili. katerim sama ni bila kos, da q^e le poslužila posojila v upanju, Ver^r Poravna z najemninami Doma. ša v at stvari niso stekle tako gladko. Po j^dfževanje in preureditev stavbe, heb^b zakonskih normah je bilo po-
veliko naporov. Zato se je
fUtiie '}a obrnila za pomoč na razne fo-r z&dr en^ar °dzrv m bil tolikšen, da rt1. Tu®a krla kos svojim obveznos-K®vatih ■ na<laljuje še vedno s priza-obt ln skuša biti kos potrebam, da ?e. kj Urla hišo v Žabnicah za name-suPraVtlS0 bili določeni ob otvoritiv. 1 SaiUo nSVet zadruge pa se zaveda, da a krig uaiemnino zadruga ne bo mog-^avljatr1Svoiih računov. Na žalost ugo-??br6 0 Premalo zainteresiranosti in 1 thof^pe članov in drugih ljudi, ki pUiofi Z Vzajemno sodelovati in pri-i(U?aljhip Uspešnejšemu delovanju in o S tp111 razvoiu tako važnega ob-t Prodg-111 Pa še ni rečeno, da zadru-b^vec la svojo imovino v Žabnicah, 0> a stvar na razna vrata, da bi do-sparri v 110 zagotovilo naj se Dom Sl S*U bi t'0Vens^;rh rokah. V tem 0r0Vehci vbil° primerno, da bi tudi tevaaizaCjj Ualske doline in njihove Dn ProbjpJ® Pomagali poskrbeti reši-svež Mau^ * tako najti način, da bi atatm n res zazivel in poleg dnv ' tahlrdrne tuukcije planinskega d0i?abirj 0 Postal resničen kulturni
tim strankam, je tudi kopica županov, med katerimi so številni iz videmske pokrajine.
Vse to daje jutrišnjemu zboru v Špetru poseben pomen. Poleg tega bo to, če nas spomin ne vara, prvi tovrstni zbor predstavnikov manjšine. Poleg izvoljenih zastopnikov pa bodo na srečanju še predstavniki obeh krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Sveta slovenskih organizacij.
Položaj manjšine in še zlasti Maccanicov zakonski predlog bodo v ospredju razprave. Cilj zbora je namreč razčleniti zakon-
ski osnutek in preučiti možnost oblikovanja predloga popravkov, da bi vladni načrt v večji meri ustrezal pričakovanjem narodnostne skupnosti. Vladni osnutek na primer ne upošteva vsega narodnostno mešanega teritorija in je še zlasti skop v odnosu do manjšine v videmski pokrajini. Ali res ne bi bilo mogoče doseči, v spremenjenih in bolj ugodnih pogojih, možnost vsebinsko bogatejše zaščite?
Stališča so o tem vprašanju dokaj raznolika. Jutrišnji zbor v Špetru pa dokazuje voljo in pripravljenost iskanja skupnega jezika. Že samo to ni malo.
Kmetijski zadrugi TS in KP ustanavljata mešano podjetje
KOPER — Kmetijska zadruga Trst in Kmetijska zadruga Agraria Koper sta pred podpisom pogodbe o ustanovitvi mešanega zadruženga podjetja. Kot je povedal direktor koprske zadruge Mirko Kosmina, obe zadrugi veže že nekajletno sodelovanje predvsem na področju kmetijske stroke. To sodelovanje pa bodo z ustanovitvijo mešanega podjetja skušali razširiti in dopolniti še s poslovnimi interesi.
Osnovni cilj podjetja bo oskrbovanje koprske Agrocentrove trgovine s semeni, škropivi in
drugimi zaščitnimi sredstvi, kmetijskimi pripomočki in orodjem ter opremo in stroji, s čimer bi odpravili tukajšnjo skromno in dokaj neredno ponudbo. S tem bi lahko marsikateremu kmetu in vrtičkarju prihranili čas in stroške potovanje in nakupanovanje čez mejo. Poleg tega KZ Trst in KZ Agraria Koper načrtujeta tudi nekaj skupnih vlaganj v predelovalne zmogljivosti, med katerimi bo verjetno prvo na vrsti postavitev oljarne za predelavo oljk v Kopru.
I. U.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
__ Piše: Pavel Stranj_
Španska Galicija: primer večine ki ima manjšinski kompleks
Skrajni severozahodni vogal Španije nosi ime, ki lahko površnega opazovalca zavede, da ga zamenja z neko drugo pokrajino, ki leži na meji med Poljsko in Sovjetsko zvezo, obe se namreč imenujeta "Galicija". Španska pokrajina, o kateri bo tu govora, nima razen imena, prav nič skupnega z vzhodnoevropsko soimenjakinjo. Gre za deželo, ki je za tretjino večja od Slovenije, enako gosto naseljena in kjer velika večina prebivalstva govori izvirni domači jezik, ki mu domačini pravijo "gallego", tu pa bo poslovenjen v "gališčino".
Galicija in z deželo vred tudi njen jezik, sta pravzaprav le podaljšek Portugalske proti severu in to se razodeva tudi v njuni zgodovini. Kot že samo ime pove, so glavni kulturni pečat dali pokrajini njeni davni prebivalci keltskega rodu, sorodniki Galcev, ki so naseljevali današnjo Francijo. Keltske korenine še danes "štrlijo" iz tal, zlasti v podobi krajevnih imen, kar ne preseneča, saj so se Kelti lahko nemoteno razvijali več kot pol tisočletja. "Zmotili" so jih šele Rimljani, ki so tudi tu dali svoj pečat krajevni kulturi. Sledili so razni valovi germanskih ljudstev, ki so v teku preseljevanja narodov dosegli tudi ta odmaknjeni kot Evrope. Sprva so prišli Švabi, nato so jih dolgo nadomestili Vizigoti, in po kratkem "obisku" Arabcev se je pokrajina vključila v zgodovino oblikovanja moderne španske države. Zelo zgodaj je pokrajina postala del Kastiljske krone (leta 1126) in tu je bilo tudi žarišče španskega srednjeveškega krščanstva, (v romarskem središču Santjaga Kom-postelskega), ki je bilo bistveno duhovno orodje za zmago nad arabsko oblastjo.
Približno istočasno je postala neodvisna država tudi Portugalska (leta
6ds .	A. Stefančič
a®ik zadruge Mangart)
Zaradi razhajanj glede vprašanja narodnih in drugih manjšin
Karel Smolle zapušča Zelene
CELOVEC — Karel Smolle, edini koroški slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu, je butnil v zelena vrata. Na jesenskih državnozborskih volitvah ne bo vnovič kandidiral na listi stranke Zelene alternative, kratko zelenih. Povod za dokončni razhod z zveznim vodstvom zelenih je bil sklep tega telesa, da vzame vprašanje narodnih in drugih manjšin v svoje roke.
Karel Smolle je bil kot predstavnik avstrijskih narodnih manjšin izvoljen z glasovi zelenih leta 1986. Zadnji koroški Slovenec, ki je bil poslanec v dunajskem parlamentu, je bil do začetka prve svetovne vojne Franc Grafenauer.
Smolle je napadel zvezno vodstvo zelenih, češ da uporablja »diktatorsko-totalitarne metode«, da so se tam vgnezdili novi ljudje, »nova generacija spletkarjev, ki se želi dokopati do vodstva«. Z najnovejšim sklepom zveznega vodstva je zdaj avtonomija avstrijskih narodnih manjšin v nevarnosti. Tudi poslanec Smolle, ki je hkrati predsednik slovenske volilne liste KEL (Koroška enotna lista), je sporočil, da se delegati KEL ne bodo udeležili manjšinskega kongresa Zelenih 8. aprila na Dunaju. Odnosi KEL z zveznim vodstvom Zelenih so »zamrznjeni, pač pa bodo še naprej sodelovali s koroškimi Zelenimi. Smolle bo ostal poslanec do konca mandata.
Zeleni, ki imajo na Dunaju sedem (od 183) poslanskih mandatov so edina stranka, ki daje svoje glasove za izvolitev predstavnikov manjšin. Tako je poleg Smolleta kot zastopnika narodnih manjšin predstavnik invalidov in drugače prikrajšanih državljanov poslanec Manfred Srb.
Smolle je zlasti gorak poslovodečemu predsedniku Zelenih Voggenhuberju, ki je ob nedavnem koroškem kongresu Zelenih napovedal ločitev zveznega vodstva od manjšinske politike na Koroškem, ker da ne gre, da bi se koroški Slovenci obračunavali med seboj na hrbtu stranke Zelenih.
Zdaj pa žele Zeleni, trdi Smolle, preglasovati avstrijske manjšine. In da stranka Zelenih itak razpada.
Poslanec Smolle je tudi najostreje napadel Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in posebej še njenega tajnika dr. Marjana Sturma. ZSO da mu je kot poslancu vseskozi metala polena pod noge, sicer pa skušala preprečiti samostojne slovenske kandidature na občinskih in deželnih volitvah in volitvah v kmetijsko zbornico.
Smolle je hud tudi zastran možnosti, da bodo kot kandidatko Zelenih za manjšinsko zastopstvo izbrali gradiščansko Hrvatico Terezijo Stoisits. Ta po Smolletovem mnenju nikakor ni vredna zaupanja, saj je še zmerom članica socialistične stranke in tudi ne namerava te stranke zapustiti, za povrh pa da nima zaslombe med gradiščanskimi Hrvati.
Zeleni so namreč sklenili, da mora biti med njihovimi kandidati polovica žensk, pa tudi, da je treba manjšinskega kandidata rotirati med posameznimi manjšinami. Ce je zdaj Slovenec, naj bi bil od jeseni iz vrst Hrvatov oziroma Hrvatic na Gradiščanskem.
Karel Smolle je sprožil številne polemike in kritike, ko je junija 1988 skupaj s še dvema zelenima poslancema glasoval za manjšinskošolski zakon, ki vsebuje ločevalna določila na jezikovni, narodni podlagi. Smolle slej ko prej trdi, da je ravnal prav, ker da ima avtonomni poslanski mandat.
Smolle je zunanjepolitični glasnik Zelenih in po številu nastopov v državnem zboru in parlamentarnih odborih eden najagilnejših poslancev sploh. Slej ko prej je predsednik KEL in podpredsednik Narodnega sveta koroškihj Slovencev. Na nedavnem kandidacijskem zboru koroških Zelenih je zasedel četrto mesto med kandidati.
JOŽE ŠIRCELJ
1143) in od tedaj je jezikovni razvoj obeh pokrajin, Galicije in Portugalske, iz skupnega jedra šel različno . pot. Današnja gališčina je seveda še vedno veliko bolj podobna portugalščini, kot pa španščini, a skoro tisoč let ločenega razvoja je vsekakor pustilo svojo sled.
Zelo značilna je tudi sodobna zgodovina Galicije: z razliko od ostalih dveh španskih pokrajin, kjer živijo močne manjšinske narodnosti (Katalonije in Baskije) se tu v moderni dobi ni razvila industrija. To je imelo kot posledico, da se ni razvilo niti močno meščanstvo, ki je v omenjenih dveh pokrajinah prevzelo domač jezik, kot svoj spoznavni narodnostni element. V obeh pokrajinah se je domači jezik zato tako močno zasidral v javni rabi, da ga ni uspel izkoreniniti niti irankizem. Obratno se je zgodilo v Galiciji: večina domačega prebivalstva je ostalo na podeželju, ni se razvilo moderno meščanstvo in jezik ni dosegel priznane javne vloge.
V letih 60. se je sicer razvilo močno avtonomistično gibanje, ki je plačalo za svoj boj tudi visok krvni davek in v Argentini ustanovilo celo vlado v izgnanstvu, a to ni bilo dovolj, da bi danes v avtonomni pokrajini Galiciji domači jezik dosegel vlogo, ki mu jo formalno priznavajo uradni zakoni.
Statut avtonomne pokrajine namreč določa jezikovno enakopravnost ga-liščine s španščino in na nekaterih področjih celo ekskluzivno rabo domačega jezika (na pr. v krajevnih imenih). Javne oblasti imajo dolžnost da spodbujajo poznavanje in rabo domačega jezika in vsi državljani imajo pravico da se ga naučijo in rabijo na vseh področjih javnega življenja. Tako pravijo zakoni, praksa je nekoliko različna. Krajevna imena na tablah so povsod v španščini in višji upravni organi imajo težave že pri tiskanju dvojezičnih tiskovin, kaj šele pri uvajanju-gališčine v javno dopisovanje. Tudi v šolah je gališčina uradno obvezna, a dejansko diskriminirana. Aktivisti imajo težave že pri dokazovanju da "normalizacija" uporabe gališčine ni nobeno nasilje ali "prevarikacija" nad tistimi, ki govorijo špansko.
Zato je eden od organov nove avtonomije posvečen izključno jezikovnemu vprašanju, imenuje se "Generalna direkcija jezikovne politike".
Galičani niso majhen narod, vsega jih je najmanj pet milijonov, od tega trije milijoni v domovini, glede tega bi ne smeli imeti kompleksov, a kot omenjeno tisoč let jezikovne podrejenosti se ne da odpraviti v nekaj letih ali v eni generaciji. Po uradnih raziskavah je danes jezikovno stanje naslednje: na splošno rabi gališčino v vsakdanji rabi 69% prebivalstva. Od tega je jezik najmanj razširjen med uradniki in višjimi kadri (gališčino rabi le od 22 do 30%), največ med upokojenci in kmeti (med 79 in 93%>), srednje pa med malimi trgovci in kmeti (med 68 in 73%). Zanimiva je tudi slika jezikovne rabe med otroki: v mestih jih rabi gališčino manj kot 10%, v večjih naseljih približno 30%, v majhnih vaseh pa 65%.
Iz teh podatkov je razvidno, da je jedro in temelj gališke kulture na podeželju, v nebroju malih vasic, kjer je domača kultura prisotna ne le v jeziku, ampak v vseh oblikah in izrazih vsakdanjega življenja, od značilne arhitekture, odnosov znotraj vaške skupnosti, do značilnih inštrumentov pri izvajanju narodne glasbe. Tu mora zrasti nova generacija, ki bo dojemala svoj materin jezik, od vsega začetka, kot povsem enakopraven.
Ambasador SFRJ Dušan Štrbac v Pordenonu
TRST — Včeraj je ambasador SER Jugoslavije v Italiji Dušan Štrbac obiskal pokrajino Pordenone. Ob 11. uri je imel razgovore s predstavniki najvišjih oblasti pokrajine, nato pa s predstavniki porde-nonskih podjetij in združenj. V popoldanskih urah si je ambasador Štrbac ogledal prostore tovarne Zanussi in podjetja FAMUP v mestu Porcia. Obisk v pordenonski pokrajini je eden od načrtovanih obiskov, ki jih jugoslovanski ambasador opravlja v pokrajinah F-JK s ciljem, da bi spoznal tukajšnje možnosti za pospešitev gospodarskega sodelovanja, ki se sicer ugodno razvija med obema državama.
Začeli so rekonstrukcijo Šmarske ceste
KOPER — Na Koprskem so včeraj odprli novo gradbišče na cesti. Delavci Cestnega podjetja Koper so namreč začeli s pripravljalnimi deli rekonstrukcije celotne trase Šmarske ceste od križišča pri tovarni Tomos do križišča proti vasi Šmarje. Šmarska cesta je zaradi obrabljenosti asfalta že dlje časa med najnevarnejšimi cestami, ki je v zadnjih dveh letih zahtevala tudi izredno visok krvni davek.
Delavci koprskega Cestnega podjetja bodo najprej zakrpali vse razpoke, potegnili izravnalno plast asfalta, nanj pa na koncu položili še asfalt, ki bo vseboval ustrezen eruptivni material. S tem bi odpravili spolzkost ceste ob dežju, ki je bila doslej vzrok za številne prometne nesreče. Kot smo že pisali, je denar za popolno rekonstrukcijo Šmarske ceste v obliki izjemno ugodnega posojila zagotovila območna zavarovalna skupnost Triglav iz Kopra. Rekonstrukcija ceste bo trajala približno dva tedna.	I. U.
Sežanci pridno kolesarijo
SEŽANA — Program dela sežanskega kolesarskega kluba, ki je bil ustanovljen oktobra 1988 leta in ga vodi Ivo Jorgič, je za letošnje leto kar obsežen. Organizirali bodo tudi nekatere prireditve, ki jih do sedaj nismo bili vajeni, gojili pa bodo tradicionalne prireditve. Tako bodo prvo nedeljo spomladi organizirali šolska kolesarska tekmovanja za vseh pet osnovnih šol v občini. 3. junija pa bo tradicionalna prireditev kolesarski trin ali dan na kolesu na 35 km dolgi progi. Ob sežanskem občinskem prazniku 28. avgustu prirejajo tekmovalno rekreativno prireditev Dan na kolesu, ki bo 26. 8. Lani so se te prireditve udeležili tudi kolesarji iz Ljubljane in ostalih klubov, žal pa jim je ponagajalo vreme. Povsem nova je prireditev Juriš na Štjak, ki bo 28. oktobra, postala pa naj bi tradicionalna. Bo odprtega značaja, kar pomeni, da se jo lahko udeležijo tudi rekreativci.
Poleg dirk na domačem terenu, ki jih bodo organizirali, pa se bodo udeleževali tudi prireditev doma ter v zamejstvu. Omeniti velja tudi kolesarjenje prijateljstva v Novi Gorici, kjer je lani sežanska ekipa osvojila pokal kot
najbolj množična sodelujoča ekipa. Da skrbijo za množičnost, priča tudi podatek, da preko 40 mladih aktivno sodeluje v klubu. Tako se ob četrtkih od 16.30 do 18. ure dobivajo na treningih v stari osnovni šoli v Sežani, naslednji dan pa po 17. uri v bazenu Ma-estoso v Lipici. Poleg tega pa vsak še individualno vadi in si nabira kondicijo. Še nadalje bodo največ pozornosti namenili usposabljanju mlade generacije. Treba jih je psihofizično pripraviti na šport, šele kasneje na aktivno kolesarstvo in tekmovanje. Tako bodo organizirali razna predavanja o športu.
Lani so si z lastnim delom preuredili vozilo in tudi letos razmišljajo o nabavi kombija za prevoz članstva na prireditve. Za popravilo koles urejajo delavnico, prostore zanjo pa jim je odstopila Kmetijska zadruga Vinakras Sežana. Poskrbeli bodo tudi za zabavno rekreativno dejavnost. Prav sedaj poteka vpis v začetni in nadaljevalni plesni tečaj. Prijave sprejemajo na AMD Sežana vsak delavnik od 8. do 14. ure na tel. 73-440 ali pa Ivo Jorgič tel. 72707 po 20. uri.
-oks-
Miljski občinski svet bo o njem glasoval v sredo
Novi župan Rossini predstavil proračun
Poročilo z zadnje seje predsedstva
Obračuni in proračuni ZSKD v mavričnem svetu kulture
Miljski župan Jacopo Rossini in odbornik za finance Antonio Sorgo sta na sredini seji miljskega občinskega sveta predstavila proračun za leto 1990. Razprava o njem bo na vrsti na današnji seji občinskega sveta, glasovanje pa bo sledilo v sredo, 28. marca.
Novi socialistični miljski župan, ki vodi petstransko koalicijo med KD, PSI, PSDI, PRI in Listo za Milje, je poudaril, da pomeni proračun važen politični akt, saj gre za prvo resnično soočenje med novim odborom in občinskim svetom. Proračun, kot beremo v poročilu tiskovnega urada Miljske občine, je operativni instrument, s katerim Rossinijev odbor namerava uresničiti program, ki je bil dogovorjen med strankami nove večine. Kot je sam Rossini poudaril, gre za obnovo miljskega zgodovinskega jedra, za razvoj turizma, za okrepitev javnih industrijskih storitev (voda, metan, smetarska služba), za cestne povezave s Trstom in z mejnimi prehodi, ki naj bi osvobodile mestni center sedanje prometne prenasičenosti. Gre za stare probleme, ki jih novi odbor po Rossinijevih besedah namerava rešiti ob istočasnem izboljšanju občinskih storitev, kot so otroške jasli, vrtci, oskrba ostarelih itd.
Položaj pa ni lahek, saj uspešno reševanje problemov zavirata predvsem dva elementa, kot je dejal Rossini: nezadostnost finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo krajevne uprave (in k
temu je treba prišteti, je poudaril župan, še pasivo 800 milijonov, ki jih je novi odbor podedoval od prejšnjega), ter neustreznost občinskega aparata. 'Operativna sposobnost našega osebja in organizacija dela sta bila zame in za odbornike najslabše presenečenje," je dejal župan, ki je tudi namignil na zaviralno akcijo, ki naj bi jo vodil sindikat CGIL. Na koncu svojega posega na sredini seji miljskega občinskega sveta pa je Rossini še opozoril občane, naj ne pričakujejo hitrih sprememb, saj bo probleme mogoče rešiti le s postopno akcijo.
Odbornik Sorgo pa je v orisu proračuna poudaril predvsem neustreznost razpoložljivih sredstev, pri čemer je izrecno omenil stare dolgove z ACE-GA za dobavo vode (več kot poldruga milijarda lir) ter prenizke tarife nekaterih občinskih uslug, ki ne krijejo 36 odstotkov realne cene, kot nasprotno določa zakon. Zato bo po njegovem treba "ažurnirati" tarife za menze in za uporabo športnih igrišč in telovadnic.
Kot rečeno, se bo miljski občinski svet spet sestal danes, ko bo na dnevnem redu razprava o proračunu, in v sredo, 28. marca, ko naj bi ga dokončno odobrili. Naj omenimo, da v miljski občini ne bo majskih upravnih volitev, saj so občinski svet obnovili na lanskih predčasnih volitvah, po katerih je morala Lista Frausin kljub ohranitvi relativne večine predati oblast drugim strankam.
Na seji, ki je bila v sredo, je predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev pregledalo in ocenilo pomembnejše letošnje pobude in hkrati spregovorilo o najvažnejših "točkah" nadaljnjega programa.
ZSKD je dejansko postala članica konfederacije ARCI, kar bodo slovesnejše potrdili na nekaterih pobudah v Rimu in Trstu. V kratkem bodo pripravljene nove izkaznice Zveze, o čemer je bil govor na zadnjih sejah glavnega odbora. Stekla bo torej kampanja za novo včlanjevanje med društvi. Seveda bo to pomemben trenutek, saj izkaznice ne bi smele biti le birokratsko potrdilo o članstvu, ampak bodo pomenile tudi vsebinsko pripadnost širokemu in mavričnemu (takšne bodo tudi barve izkaznic) gibanju kulturnih delavcev in ljubiteljev.
Člani predsedstva so spregovorili tudi o letošnji skupni Prešernovi proslavi. Ugotovili so, da obstaja, mimo te ali one polemike, jasna potreba po prireditvah, ki naj dokazujejo in utrjujejo zavest o slovenskemu narodu kot čvrsti skupnosti, ki ostane taka kljub vsakovrstnim razlikam, ki so sol sodobnega življenja. Prešernova proslava je potrdila omenjeno voljo in potrebo.
ZSKD se je na podlagi progrania, ki so ga začrtali že na zadnjem občnem zboru, strokovno lotila fiskalne problematike. Gre tu za dokaj zapletena vprašanja in probleme, saj je status or-
ganizacij prostovoljcev v bitvu slabo definiran, vsekakor njim v škodo. Kulturna in njim podobna društva so po statutu organizacije brez pridobitniš-kih namenov, ker pa morajo "živeti", in to je nemogoče brez denarja, morajo opravljati najrazličnejše dejavnosti. Same članarine in javne podpore so zdaleč premalo za uspešno delo, v trenutku pa, ko društva nekaj ponudijo (od kulturne prireditve pa do šagre) za "denar", stopijo v veljavo zakoni podjetja. Prihaja torej do paradoksa, da se mora društvo, ki se želi avtofinansira-ti, spoprijeti z obširno fiskalno problematiko, ki ji je težko kos. Absurdno je namreč to, da bodo morale kulturne ustanove dajati skromne dohodke komercialistom, ne pa kulturnim dejavnostim. ZSKD se je odločila, da se s to stvarnostjo "spopade", hkrati pa podpira prizadevanja sorodnih italijanskih organizacij za vsedržavni zakon, ki naj končno in primerno uredi status ljubiteljskih organizacij.
Člani predsedstva ZSKD so pregledali potek letošnje pevske revije Primorska poje in ugotovili, da bo treba zadeve temeljito spremeniti in urediti ter najti ustrezno "formulo", ki bo upoštevala različne želje, potrebe in seveda možnosti. Nejasni kompromisi in "izhodi iz sile" namreč nikomur ne koristijo, še najmanj pa pevskim zborom in ljubiteljem petja.
Predsedstvo ZSKD je nadalje pričelo razpravljati o občnem zboru Zveze,
ki bo letos. Predvidoma bo občni zbor v začetku jeseni, priprave nanj pa bodo zahtevale precej naporov, saj nova stvarnost zahteva tudi statutarne in organizacijske spremembe.
Predsedstvo zveze je na svoji zadnji seji proučilo tudi predlog, da bi v Trstu priredili vsedržavno zasedanje konfederacije ARCI. Predlog je dalo vsedržavno predsedstvo konfederacije, zasedanje pa bi pomenilo pomemben trenutek za naše mesto in seveda za Slovence. Tema zasedanja bi bili odnosi med Zahodom in Vzhodom, v mestu ob meji pa bi zadobila problematika otiplivejše razsežnosti. Predsedstvo ZSKD je soglašalo z oceno, da bi bilo takšno zasedanje pomemben dogodek, terjalo pa bo dokajšnje organizacijske energije in temeljito pripravo. Zato se bo Zveza povezala tudi s sorodnimi organizacijami, ki ji lahko pomagajo pri načrtovanju pobude, saj je pomembno, da bo čim uspešnejša.
Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev je obravnavalo tudi poseg karabinjerjev v Domu Anton Ukmar pri Domju. Dogodek je negativno odjeknil med člani društva Fran Venturini in prebivalci, o njem pa j e spregovoril tudi dolinski župan Švab na zadnji seji dolinskega občinskega sveta. Predsedstvo Zveze je ponovno izrazilo svoje začudenje in neodobravanje zaradi načina, kako so sile javnega reda postopale.
Od danes do 29. marca bodo agencije zaprte
Odločen protest zavarovalnih agentov za boljšo ureditev odnosov
Čeprav smo pri nas na proteste uslužbencev raznih področij že navajeni, je napovedana večdnevna stavka agentov zavarovalnic vseeno izvala precejšnje presenečenje. In to iz več razlogov: prvič, ker gre za sektor, ki je v očeh javnosti zelo dobičkonosen in zato velja prepričanje, da vsi v njem dobro zaslužijo, in drugič, ker je protest zavarovalnih agentov tako oster. V skladu z odločitvijo sindikalne organizacije zavarovalnih agentov SNA (Sindacato nazionale agenti di assicu-razione) na vsedržavni ravni bodo namreč od danes do 29. t. m. vključno zavarovalne agencije zaprte za občinstvo tudi na Tržaškem.
Večdnevno zaprtje zavarovalnih agencij bo seveda povzročilo precejšnje težave med uporabniki. Vendar pa so v konkretnem, pravijo zavarovalni agenti, težave precej omejene in bodo v bistvu prizadele zamudnike. Razne zavarovalne pogodbe so v povprečju veljavne vsaj še 15 dni po roku zapadlosti, večji problem nastane, če zapade tako imenovana zelena karta, ki je nujno potrebna, če hočemo z osebnim avtomobilom v tujino. Ne glede na morebitne težave pa so se agenti odločili za večdnevni protest, kajti z enim dnevom ne bi na nikakršen način prizadeli zavarovalnih družb.
Nedvomno je res, da je svet zavarovalnic zelo bogat, pravijo nadalje agenti, vendar ga družbe upravljajo kot imperij in so pri delitvi dobičkov izredno »previdne«. Agenti namreč niso uslužbenci družb, temveč so posredniki med njimi in občinstvom, kateremu ponujajo raznovrstne usluge, se pravi sklepanje različnih zavarovalnih pogodb. Glede lastnega zaslužka agenti poudarjajo, da živijo samo od provizij na pogodbe, ki so jih v imenu družb sklenili z uporabniki, kar pomeni, da se preživljajo izključno s svojim
delom, ki sloni na pogodbi s posamezno družbo.
Spor, ki je izval tako odločen protest, izvira iz nerazčiščenega odnosa med agenti in družbami, ki so včlanjene v združenje ANIA (Associazione nazionale imprese assicurazione). Zadnja vsedržavna pogodba, ki je urejevala in dejansko še danes urejuje odnose med agenti in zavarovalnicami, nosi letnico 1981. Ne samo, da je že zdavnaj zapadla, pravijo člani sindikata SNA, temveč je med tem časom prišlo do velikih sprememb, ki pogojujejo tudi odnose na področju zavarovalništva.
Ne pri združenju zavarovalnih družb ne na ministrstvu za industrijo zavarovalni agenti niso naleteli na posluh za svoje zahteve. V bistvu zahtevajo, da bi podpisali novo vsedržavno pogodbo, ki bi agentom nudila večje garancije kot doslej. V zadnjih letih so se namreč začele družbe posluževati tako imenovanih alternativnih kanalov, kar z bolj preprostimi besedami povedano pomeni, da so sklepanje
Danes v Tržaški knjigarni
Predstavitev knjige o domači obrti
Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino in Tržaška knjigarna prirejata danes predstavitev knjige "Domače obrti na Slovenskem", ki jo je napisal Janez Bogataj. Predstavitev bo ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne, Ul. sv. Frančiška 20, o vsebini knjige in o tem, kako je nastala, pa bo spregovoril sam avtor.
z družbami
raznih zavarovalnih pogodb dale v zakup bankam, finančnim družbam in tudi marketom. S tem, pravijo sindikalni predstavniki zavarovalnih agentov, pa kršijo italijansko zakonodajo, ki predvideva, da so posredniki med družbami in širšim občinstvom lahko samo agenti in brokerji.
Med drugim zakonska določila predvidevajo, da so tako eni kot drugi vpisani v posebno zbornico, kar istočasno nudi garancijo občinstvu o njihovi poklicni resnosti. Ob tokratnem protestu agenti tudi poudarjajo, da je »alternativno« sklepanje pogodb, se pravi mimo agentov in brokerjev, cenejše, vendar nikakor ne zagotavlja celotnega servisa. S podpisom pogodbe npr. preko kreditne kartice si posameznik ne zagotovi pomoči, ko bi moral uveljaviti pravice, ki mu jih daje pogodba. Agenti pa niso uporabnikom na razpolago samo ob podpisu, temveč tudi, ko nastopijo morebitne težave. Zato pa ne morejo nuditi tako ugodnih finančnih pogojev, kot jih tako imenovani alternativni kanali, preko katerih pa se v družbe ob minimalnih stroških stekajo visoke vsote denarja.
Zato zavarovalni agenti ob tokratnem izredno ostrem protestu poudarjajo, da se zavzemajo za priznanje dostojanstva lastnemu poklicu in tudi za koristi uporabnikov. Ob napovedi stavke so izjavili, da se zavedajo težav, ki jih bodo povzročili, vendar pa je bila po njihovem mnenju tako odločna akcija nujna, kajti reševanje vprašanja se hote zavlačuje že leta.
Pri tem naglašajo, da so sami iznesli veliko predlogov glede ureditve odnosov med njimi in družbami, vendar se te do njih obnašajo precej oblastniško. O teh vprašanjih bodo tržaški člani sindikata SNA razpravljali na današnji skupščini zavarovalnih agentov, ki bo na sedežu krožka RAS v Ul. S. Cateri-na od 9.30 dalje.
Tradicionalna prireditev bo od 5. do 8. maja
V Dolini se fantje in dekleta že pripravljajo na majenco ’90
Kako je običaj majence globoko zakoreninjen v srcih mladih Dolinčanov, v prvi vrsti dokazujejo priprave vaških fantov in deklet, ki so se že pred več kot mesecem dni zbrali na prvi uri. Drugo tako množično srečanje pa je bilo na vrsti v sredo zvečer, ko so člani fantovske in dekliške že stvarne-je začrtali glavne obrise letošnjega praznika. Seveda ima majenca kot tradicionalni praznik svoja točno začrtana, takorekoč obredna pravila, ki jih
organizatorji iz leta v leto vestno spoštujejo, čeprav se nekatere malenkosti pač po sili razmer morajo prilagajati ritmu sodobnosti. Kljub temu je vsako leto dovolj dela s pripravami na praznik, z določanjem posameznih vlog, s porazdeljevanjem funkcij, z iskanjem primernih skupin, ki naj bi te praznične dni še obogatile dogajanje pod visokim, okrašenim majem.
Kot veleva običaj, je bila glavna točka prve fantovske in dekliške ure
izvolitev predsednika Majence '90. Letos bo na čelu parterjev in parterc korakal Andrej Šik, ob njem pa še predstavnica dekliške, ki jo bo dolinska mladina sicer izvolila na prihodnji “f1; V tem skoraj poldrugem mesecu P prav se je tudi redno sestajal °?D Majence '90, ki je med drugim ze glavnih obrisih izdelal letošnji kul ni spored in določil dvojice u11.® Dolinčanov, ki bodo kot parterji in parterce v nedeljo popoldan otvonn ples pod majem.
Majenca se bo letos začela v soboto, 5. maja, in se zaključila v torek, • maja. Kot vsako leto bosta v okvir tega vaškega praznika, ki letos prav zaprav sovpada z upravnimi volitvami' tudi tradicionalna občinska razstava domačih vin in likovna razstava am3' terskih ustvarjalcev, (dam)
Na sliki (foto Magajna): utrinek ^ druge ure fantovske in dekliške linske majence.
,	Slovensko javnost v Italiji
VABIMO
na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Sldvenije
dr. JOŽETOM PUČNIKOM
SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90. LETIH
ki bo v Kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30
SLORI
izredni POPUSTI _
1Z,AV	grafikah
_	_	in folklornih predmetih
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. sv. Frančiška 20	do 31. MARCA
Pomemben znanstveni seminar na sejmu Protarec
Kako ubraniti stara mestna poslopja pred korozijo časa in onesnaženja
V prostorih tržaškega velesejma pri Montebellu, na železniški postaji pri Čampu Marziu in na Pomorski postaji bo od 27. do 31. t. m. sejem "Protarec", na katerem bodo razstavljali najrazličnejšo opremo, ki služi pri civilni zaščiti in za varstvo okolja. V okviru prireditve pa bo 29. t. m. seminar o obnovi starih stavb. Seminar prireja Italijansko združenje za obnovo starih poslopji, ki deluje od leta 1977.
Vprašanje, ki se ga bodo lotili, je vsekakor obširno in pomembno. Trst so izbrali za sedež seminarja, ker je tu vprašanje močno občuteno in je, kot piše v tiskovnem sporočilu Tržaške velesejemske ustanove, lahko pravi laboratorij za proučevanje problema.
Morski zrak, precejšnja stopnja onesnaženosti, gost promet in druge okoliščine povzročajo na tržaških poslopjih precejšnjo škodo.
Na seznamu predavateljev je več znanih italijanskih in evropskih stro-
kovnjaki, glavna tema pa bo obnova hiš, ki so jih prizadeli požari, potres in seveda onesnaženje. Razpravljali bodo o "navadnih" poslopjih, kot tudi o stavbah, ki imajo zgodovinsko vrednost in jih je zato treba še posebno zaščititi pred zobovjem časa in nesnage. Gre torej za pomembne tehnične tematike, ki seveda ne zaobjemajo celotnega problema. Dejstvo je namreč, in tudi v tem oziru je lahko Trst laboratorij, da je veliko hiš potrebnih obnove preprosto zato, ker so stare in ker jih dolga leta nihče ne vzdržuje. V tržaškem starem delu mesta je nenavadno veliko poslopji, kjer nihče več ne stanuje in ki dejansko propadajo. Stene so razjedle sol, hrup in onesnaženost, razjedlo pa jih je predvsem dejstvo, da so tam življenski pogoji nemogoči in da prebivalci niso imeli denarja, da bi hiše restrukturirali in so jih raje zapustili.
Ugotovitev ne želi zmanjšati Poinvg na pobude, saj je vprašanje obn°s. hiš, ki so jih prizadele naravne ka* . trofe ali pa onesnaženje, karseda ak alno. V tem smislu je lahko pravi boratorij tudi bližnja Furlanija, kjer ^ po potresu obnovili lepo število hi5 . pri tem uporabili najmodernejše i nike.	.v j
Na seminarju bodo strokovni predstavili najnovejše materiale _ tehnike, predavanja pa bodo "opre li" tudi z razstavo materialov, ki J uporabljajo, ko obnavljajo priza poslopja ali pa zato, da jih obvaruj
pred soljo in posledicami onesnaženj seminarju 9.
Med predavatelji na
atens^
omeniti prof. Thea Tassiosa z alc""u(ji ga Politehničnega inštituta, ki j® član svetovnega odbora za anti mično inženirstvo, in inž. Mila 3 ° ževiča, prav tako enega največjin -ropskih izvedencev za antiseizin inženirstvo.
k
Resolucija tržaških predsednikov s konkretnimi predlogi
Skupna zahteva rajonskih svetov za učinkovitejšo decentralizacijo
Zahteva, da bi rajonski sveti morali iffleti pomembnejšo vlogo od dosedanje, nikakor ni nova. Novejša je oblika izražanja te zahteve, ki se kaže v skupnem stališču predsednikov vseh tržaških rajonskih svetov. Na sestanku, ki je bil 20. t. m. in ki so se ga udeležili predsedniki vseh 12 rajonskih svetov, so namreč izdelali skupno resolucijo o izvajanju upravne decentralizacije v tržaški občini s pripombami na trenutno stanje. V dokument pa so predvsem strnili konkretne predloge, na osnovi katerih bi lahko prišlo do popolne reorganizacije krajevnih upravnih teles. Istočasno pa predsedniki tržaških rajonskih svetov na to temo sklicujejo tiskovno konferenco, ki bo 29. marca ob 11. uri na sedežu rajonskega sveta za Koloni0 in Škorkljo v Ul. Kolonja 30/1.
V dokumentu, ki so ga podpisali Vsi rajonski predsedniki, uvodoma ngotavljajo, da bi bilo treba temeljito Pregledati celoten sistem upravne uecentralizacije v tržaški občini. Med drugim, pravijo, se je v tem smislu obvezala občinska uprava ob začetku niandatne dobe, kar je prišlo do izra-Za tudi na prvi seji Komisije za de-centralizacijo, na katero pa so potem nitro pozabili. Nujo, da bi morali korenito poseči na to področje, začenši 2 uvedbo sprememb glede razdelitve občine na posamezna rajonska okrož-so izrazile tudi vse politične sile. Vendar pa je zaradi zadržanja občin-ske uprave vse ostalo pri starem.
V vidu odobritve novega zakona o krajevnih upravah, ki med drugim zagovarja ovrednotenje vloge rajonskih svetov, pa predsedniki tržaških želijo izraziti svojo globoko nejevoljo nad odnosom, ki ga ima tržaška občinska uprava do svojih najbolj decentraliziranih voljenih teles. S tem, poudarjajo, uprava zanemarja velik človeški potencial in zapravlja javna sredstva. V dokumentu tržaški rajonski predsedniki citirajo tudi izjavo odbornice za decentralizacijo Arielle Pittoni, v kateri zagovarja nujo po ri-definiciji vloge rajonskih svetov.
Nadalje predsedniki ugotavljajo, da zakon o decentralizaciji, ki je stopil v veljavo že aprila 1976, rajonskim svetom ne predpisuje samo posvetovalne vloge, temveč jim daje tudi možnost, da sklepajo in predlagajo. Vendar pa dejansko tržaški rajonski sveti ne odločajo o ničemer, zato bi bilo treba ob njihovi drugačni porazdelitvi po teritoriju bistveno zvišati število njihovih pristojnosti in jim tudi dodeliti primerno število uslužbencev.
Ne samo, da rajonski sveti nimajo nikakršne moči, tudi njihovi predlogi vzbujajo nezaupanje. Tako je npr. župan Richetti v zvezi s sestankom petih rajonskih svetov izjavil, da so taka srečanja nepotrebna.
Sklicujoč se na prakso, ki so jo uvedli v nekaterih italijanskih občinah, pa tržaški rajonski predsedniki
predlagajo, da bi tudi v Trstu ta voljena telesa skrbela za javna dela in zelenje na teritoriju okrožij, nad katerimi imajo med drugim najboljši pregled. Namesto konkretnih predlogov pa so doslej tržaški župani, ki so bili sicer politično različno obarvani, vselej samo obljubljali in ničesar izpeljali.
Po analizi trenutnega stanja, ki je precej negativna, pa so predsedniki nanizali nekaj prioritetnih zahtev. V prvi vrsti zahtevajo drugačno osnovo za vzpostavitev dialoga med rajonskimi sveti in občinsko upravo o upravni reformi. Spremeniti pa bi se morali tudi odnosi med sveti in občinsko upravo, zato da bi rajonski sveti lahko opravljali pomembne funkcije na področju skrbstva, šolstva, skrbi za okolje športa in mladinske problematike.
Mnenja rajonskih svetov bi morala biti obvezujoča v zvezi s pomembnimi upravnimi zadevami, porok za bolj koordinirano delovanje vseh decentraliziranih služb pa bi moralo biti ustanovitev nekakšnega Tajništva za servise, ki bi ga upravljali rajonski sveti.
Pregledati bi morali nadalje z demografskega vidika pravilnik rajonskih svetov in teritorialno porazdeliti okrožja na enotnih kriterijih. In končno bi morali imeti vsi sveti na voljo avtonomna sredstva, s katerimi bi lahko skrbeli za družbene, kulturne, športne in rekreativne dejavnosti.
Odprtje nove razstave v TKG
Novakovi satirični pogledi na ekološke stiske Ljubljane
V Galeriji Tržaške knjigarne je bila včeraj otvoritev razstave satiričnih risb Andreja Novaka in predstavitev njegove knjige "Z mojega okna". Kot je povedal Franco Vecchiet, gre za svojevrstno razstavo, s katero želi TKG razširiti svoj "delokrog". Razstavo so priredili v sodelovanju s predstavništvom Ljubljanske banke v Trstu in Tržaške kreditne banke.
Srečanje KPI o istrski skupnosti
Deželni komite KPI prireja danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Ma-donnina okroglo mizo na temo "Novost iz Istre: preporod italijanske komponente". Spregovorili bodo Ezio Giuricin, Franco Juri, Pulvio Varglien, Aurelio Juri in Maurizio Tremul. Z omenjeno okroglo mizo je deželni komite želel predstaviti tržaški javnosti mlajšo generacijo italijanskih kulturnih in političnih delavcev, ki je močno prispevala k novi živahnosti italijanske narodne manjšine v Istri.
Včeraj v deželi
Stavka sodnih funkcionarjev
^Včeraj ni bilo v deželi Furlaniji-Julij-izo kfajini ne rubežev, ne stanovanjskih S(9otlov in niti sodnih terjatev. Stavkali D namreč sodni funkcionarji in njihovi jg.^očniki, V štirih pokrajinah naše de-jjj 6 je približno sto oseb, ki izvaja ome-fijn?6 s°dne ukaze, med njimi so seveda ^mtcionarij z različnimi kvalifikacijami, k>PahS° si enotni in odločni glede sindi-
uJ^dni funkcionarji iz naše dežele že 2tA.aj časa zaman zahtevajo, da jim pri-t, pravni položaj državnega usluž-l^nna, kar predpostavlja določene urni-' P'ačilo nadur in posebno odškodnino.
Stališča sodnika Dainottija in astronoma Hackove
Zakon o prepovedi uživanja mamil ne bo rešil problema tega pojava
Bo prepoved uživanja mamil — kot je predvideno v zakonu, o katerem je v teku parlamentarna razprava — resnično prispevala k reševanju tega vprašanja? Stališča političnih sil, raznih organizacij, strokovnjakov in nenazadnje posameznikov so zelo deljena. Med silami, ki odločno nasprotujejo kazenskemu pregonu uživalcev mamil, je v prvi vrsti radikalno združenje Gora, ki je v prejšnjih dneh priredilo v Trstu izredno obiskano javno srečanje, na katerem sta poleg psihiatra Franca Rotellija in odvetnika Roberta Mani-acca sodelovala tudi sodnik Luigi Dai-notti in astronom Margherita Hack. Njuna stališča so posebno zanimiva in bodo prav gotovo pritegnila naše bralce.
Sodnik Dainotti gradi svoje prepričanje, da prepoved uživanja mamil ne bo imela koristnih posledic, na izkušnjah drugih držav. To dokazujejo kazenski sistemi v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji in Nizozemski. V Veliki Britaniji je že več desetletij predvidena možnost, da zdravnik predpiše pacientom najrazličnejša mamila, na Nizozemskem je osebna uporaba formalno prepovedana, toda dejansko dovoljena in to v duhu vladnih priporočil. V raznih mladinskih središčih tako tolerirajo, da »hišni dobavitelji« mirno prodajajo lahka mamila. Policija in sodstvo so se tudi zedinili, da je dovo-
ljena količina za osebno uporabo 30 gramov za lahko mamilo, 1 gram pa za težko. Statistike- pri tem ugotavljajo, da se kljub »permisivnosti zakona« število uživalcev mamil ni bistveno povečalo. V ZRN so leta 1972 uvedli zakon, ki ne kaznuje uživanja mamil (kot v Italiji velja nekaznivost le za omejene količine) in doslej še ni prišla na dan potreba, da bi zakon poostrili. Ostaja še francoski zgled, o katerem je Dainotti mnenja, da nas lahko zgovorno pouči. V Franciji so leta 1970 sprejeli zakon, ki je popolnoma prepovedal uživanje mamil, ne glede na značilnost drog ali njihove količine. No, s časom se je v Franciji dokazalo, da je zakon praktično nemogoče izvajati in so dovolili osebno porabo.
Pri tem Dainotti navaja tudi nekaj zanimih številk. V Italiji računajo, da je najmanj 500 tisoč narkomanov in okrog dva milijona občasnih uživalcev. Ce bi jih morali vse preganjati, bi se dejavnost policijskih in sodnih organov popolnoma zaustavila, saj je že sedaj okrog 50 odstotkov vseh kazenskih procesov povezanih z uživanjem mamil. Da gre bolj za politično iskanje konsenza kot za resničen boj proti mamilom, vidi Dainotti tudi v tem, da umre v Italiji zaradi mamil okrog 900 ljudi na leto, zaradi alkohola pa veliko
Posvet PSI dolinske občine
Obmejno sodelovanje ne more mimo konkretnih vsakdanjih problematik
^ mejno sodelovanje ne sme ostati na ravni političnih deklaracij ali tU(jj Uc0, ampak mora priti do izraza favno konkretnih zadevah ter na up-vPta« Področju. O teh in o podobnih „anjih je tekla beseda na sredi-rečanju v gledališču France Pre-PMu'v. Boljuncu, na katerega so pri-i — dolinska sekcija PSI — po-Vh ^številne goste s Tržaškega, a
Pol6 2 sežanske in koprske občine, Sfn Predstavnikov Socialistične zve-^ihikpOije. V razpravi, ki jo je vodil SodeiQ krajevne PSI Viljem Bandi, so ?6dnicVan dolinski podžupan in pred-- c Tej G S Pečenik, deželni sveto va-
JP jprn ®ar, tržaški sekretar PSI Perelli P® sq 2.1 župan Rossini, iz Slovenije jhhflv.jmšli Ivan Vodopivec (sežanski
tuPahf
J-eopoV Predstavniki SZS Boris Strle, bted$eri porjup in Milan Vergan ter -ko Unije Italijanov za Istro in
<3owv.an° Šau.
ha L Bil o možnostih sodelova-
la ..
,e2avPodro^u r
jSsiuis
t r^ho o?taB, da večkrat birokracija he11 Podr^Pjoje tvorno sodelovanje
P0vezQxP°Bročju metanizacije, cestnih to 1 mn0lP drugih pomembnih stori-Dna?1 diskutanti pa so v zvezi s ^čho ^tali, da -
na
zastareli in
S(^)0(lgor\?^?k. Postopki so s(;0obtieoariajo več realnim potrebam
a0stna>l!SsČasa’.zato bi m“ala P"' r skvir> • vzeti resno v poštev moz-tvr Opčia *fi medobčinskih služb, npr.
skl ^ Če b|n Sež?no ali za K°Per in
Skhpn ■ *a Jogoslsvija v Evrop-l°sti bi te stvari tekle skoraj
avtomatično, glede na položaj pa bo treba poiskati možnost konkretnih sporazumov. Nekateri so ob tem poudarili pomen nedavne ustanovitve Kraško-obalne konzul te, pri kateri je soudeležena tudi tržaška pokrajinska uprava, drugi pa so omenili sodelovanje med koprsko in miljsko občino na področju cestnih povezav. Vsi so se vsekakor strinjali, da take pobude pomenijo prispevek utrjevanju odprte meje in boljšega medsebojnega spo-
znavanja. Važno vlogo bodo pri tem nedvomno imele tudi narodne manjšine, ki živijo v obmejnem narodnostno mešanem prostoru. O tem vidiku je obširneje spregovoril predsednik Unije Italijanov v Jugoslaviji Sau, zaključke precej dobro obiskanega večera pa je povzel tržaški tajnik PSI Perelli.
Na sliki (foto Mario Magajna) udeleženci sredinega srečanja v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
veliko več, še posebno če računamo, koliko je žrtev prometnih nesreč, ki jih povzroči prekomerno uživanje alkohola. Pa vendar se alkoholizma ne preganja. V primerjavi z alkoholiki ustvarjajo namreč narkomani veliko večji družbeni odpor, ker je uživanje mamil največkrat povezano z manjšim kriminalom, ljudje pa se jih bojijo tudi zaradi aidsa. Geslo, vse bomo prepovedali in preganjali, je torej politično zelo učinkovito in ustvarja vtis, da je država močna. Toda kdor pozna stvarnost, ve, da je zgolj demagogija, trdi Dainotti. Iz svoje izkušnje pove, da se pred sodniki vrstijo vedno eni in isti narkomani in da jih tudi zapor ne odvrne od heroina. Kakjšen smisel ima torej zvišati kazni? Tudi razlika med uživalcem in majhnim razpečevalcem je labilna, saj gre velikokrat za eno in isto osebo, ki si z razpečevanjem prisluži svojo dozo. Resnični vozel je mednarodna razpečevalska mreža, kjer pa ogromni interesi in povezave med mafijo in politično oblastjo preprečujejo, da bi jo pretrgali. Dainotti dodaja še komentar o novih predvidenih kaznih. »Kaj naj briga odvzem potnega lista ali vozniškega dovoljenja narkomana, ki je pripravljen na vse in ki pri vsaki injekciji zavestno tvega smrt?«
Poleg teh »praktičnih« razlogov pa je Dainotti proti kaznovanju uživalcev tudi iz čisto svetovno-nazorskega motiva. Uživanje mamil je po njegovem stvar posameznika in v državi, ki ni etična, ampak pravna, morajo zakoni ščititi vrednote, ne pa jih vsiljevati. Država, ki kaznuje osebne situacije, namesto da bi skrbela za preprečevanje in rehabilitacijo, je avtoritarna država, zaključuje Dainotti.
Astronom Margherita Hack o sebi pravi, da ni ne sodnik ne zdravnik, iz raznih izkušenj pa sodi, da je prepoved vedno zgrešena. Tako se je zgodilo v Ameriki, kjer je prepoved točenja alkoholnih pijač imela kot edino posledico, da je izredno okrepila moč mafije. »Če bodo prepovedali uživanje mamil, bodo ta stala še več in narkomani bodo še bolj kradli ter ropali. Poleg tega pa dobro vemo, kako mladino posebno privlači to, kar je prepovedano. To je čar trazgresije. Ne domišljam si, da bo prepoved zmanjšala porabo mamil. Prav narobe: ker bo njihova cena poskočila, bodo razpečevalci imele višje dobičke in bodo zato še bolj pritiskali na mladino. Ne smemo namreč pozabiti, da mladi segajo po mamilu, ker je »ponudba« prisotna povsod: pred šolo, v barih, v mladinskih središčih, na počitnicah, v diskotekah... Zato predlagam, da država nameni denar, ki bi ga morala vložiti za okrepitev organov pregona in gradnjo novih zaporov, vzgoji otrok in zdravljenju že zasvojene mladine. Predvidena kriminalizacija bi jo le še bolj oddaljila od družbe. Njihova življenja, pa tudi nevarnost pred nekontroliranim širjenjem aidsa, so predragocena, da bi jih izolirali.
N. F.
Avtorja in njegovo delo sta predstavila novinar Jože Hudeček in umetnostni kritik Ivan Sedej. Slednji je naglasil, da je Novakovo delo v bistvu novinarsko, saj reagira na dogodke z s tipično novinarsko naglico, hkrati pa jih tudi komentira. Satirična risba je v tem smislu sposobna velike pronicljivosti in sinteze. Glede knjige "Z mojega okna" je Sedej naglasil, da zbrane vinjete prikazujejo Ljubljano in sicer predvsem ekološke probleme, ki dušijo mesto.
Jože Hudeček je s svoje strani dejal, da so Novakove satirične risbe resnično novinarsko dejanje, ki pa postane v določenem trenutku nekaj drugega. Sposobne so namreč izjemne sinteze, saj povedo vsebine, za katere bi potrebovali dolge članke. Risbe pa spremenijo svoj značaj, ko jih avtor zbere v knjigo. Hudeček je naglasil, da postanejo v knjigi risbe spomin, spomin na neko stvarnost in na odnos človeka do nje. Risbe v knjigi govorijo o Ljubljani in prikazujejo njene lepote in napake, avtor pa gleda nanje z ljubeznijo. S tisto ljubeznijo, ki sprejema dobre in slabe lastnosti in zaradi napak ne usahne.
Vsekakor si velja razstavo ogledati, saj Novak nadaljuje z njo plemenito slovensko tradicijo, ki se ji v sedanjih časih odpirajo vedno bogatejše perspektive.
Na sliki (foto M. Magajna) včerajšnja otvoritev razstave.
+ Dne 22. t. m. nas je za vedno I zapustila naša draga
Kristina Čač vd. Bait
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boršt.
Žalostno vest sporočajo hči Mar-cella in sin Bruno z družinama, sin Mario, vnuki in drugo sorodstvo.
Boršt, 23. marca 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in sestra
Danica Gruden vd. Verginella
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Radi-voj, hčerka Marica in sin Mario z družinama, sestra Julka in ostali sorodniki.
Križ, Prosek, 23. marca 1990
Moški pevski zbor Vesna izreka svojemu pevcu Radivoju Verginelli iskreno sožalje ob izgubi drage
KD Vesna in ŠD Mladina sočustvujeta s prijateljem Radivojem ob bridki izgubi ljubljene mame.
| pismo uredništvu-
Zakaj ne tudi slovenska imena?
Spoštovano uredništvo,
pred kratkim sem naslovil na SIP v Trstu prošnjo, da bi mi v telefonskem imeniku poleg italijanskega imena kraja bivanja navedli tudi izvirni domači naziv.
V	četrtek, 22. t. m.} sem dobil sledeč odgovor:
V	zvezi z Vašim pismo sporočamo, da so v telefonskih imenikih navedeni samo anagrafski podatki, ki so nujno potrebni za korektno identifikacijo uporabnika. Glede občin in krajev bivanja pa navajamo samo uradno priznane nazive.
Zaradi tega ne moremo ugoditi Vaši želji.
Sprašujem se, ali naslovi občinskih listin in imena krajev, ki so napisana na tablah, niso zakoniti?
Silvester Metlika
Konec marca zapade rok za vpisovanje otrok v kolonije
Že več desetletij organizirajo slovenske dobrodelne ustanove počitniške kolonije za otroke od 5 do 16 let iz tržaške in goriške pokrajine. Doslej je te kolonije finansirala Dežela, letos bodo za to morale poskrbeti Pokrajine. Starši bodo dodali le skromen prispevek. Čas za vpisovanje je samo do konca marca. Pazite, da ne zamudite tega roka! Vpisujejo šolske oz. občinske zdravniške asistentke. V poštev prideta gorska kolonija Slovenske Vincencijeve konference v Comegli-ansu ter kolonija Slokada v Dragi, od koder se vozijo tudi na kopanje k morju.
Za pojasnila se lahko obrnete v Trstu za Drago na tel. št. 226117, za Co-meglians na tel. št. 43194 ali 764288. Na Goriškem dobite pojasnila na tel. št. 530924.
razna obvestila
Združenje jusarskih upravičencev iz Bazovice vabi vaščane na SREČANJE danes, 23. t. m., v Bazovskem domu, da se pogovorimo o vaških problemih.
Uprava občine Dolina sporoča, da bo 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN od 5. do 8. maja 1990 v sklopu tradicionalne Majence v Dolini in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo še jutri, 24. t. m. Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. 228110, 228127 in 228392.
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 12. do 18. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
SKD Tabor - Opčine sklicuje v torek, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 22. REDNI OBČNI ZBOR.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu - Donizettijeva 3 - sporoča, da 26. t. m. odpade redni ponedeljkov večer zaradi napovedanega istočasnega srečanja s kandidatom DEMOSA dr. Jožetom Pučnikom v Kulturnem domu v Trstu.
razne prireditve
KD Fran Venturini priredi KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK jutri, 24. t. m., ob 20. uri v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabljeni!
Slovenski kulturni klub prireja jutri, 24. t. m., SREČANJE Z MLADIMI PREDSTAVNIKI KRŠČANSKIH DEMOKRATOV SLOVENIJE. Z njimi se bomo pogovarjali o politični situaciji v Sloveniji, o aprilskih volitvah in o njihovih prvih izkušnjah v svobodnem političnem delovanju. Začetek ob 18.30.
KD Primorsko vabi jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkolje na ogled Linhartove veseloigre ŽUPANOVA MICKA. Uprizorijo jo člani dramske skupine KD Domovina iz Ospa v domačem narečju.
V nedeljo, 25. t. m., bo gost KD Kraški dom KVINTET HARMONIK GM s Pro-seka-Kontovela. Prireditev bo ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. Vabljeni!
SKD Slavec prireja "po izrednem uspehu" v nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih PONOVITEV ZAKLJUČNEGA VEČERA Ric-manjskega tedna z nastopom domačih skupin, združenega MePZ Slavec - Slovenec, ki ga vodi Ivo Lešnik, in dramske skupine z veseloigro Pariz je pač Pariz v režiji D. Gorupa.
Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na jubiljeno 20. revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
sklicuje
danes, 23. marca 1990, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje)
36. REDNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom:
1, otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije; 3. spremembe statuta; 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika; 5. poročila načelnikov mladinskega, alpinističnega, smučarskega m jamarskega odseka, odgovornega za predavanja in odgovornega za markiranje; 6. pozdrav gostov in razprava; 7. poročilo nadzornega odbora in razreš-nica; 8. volitve novega odbora.
Vabljeni!
Priporočamo točnost.
Spremembe statuta so na vpogled vsem članom v društvenih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/III. v uradnih urah.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
- ODSEK ZA ZGODOVINO -TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vabimo Vas na predstavitev knjige
Domače obrti na slovenskem
Trst, Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20
danes, 23. t. m., ob 18. uri
O knjigi bo spregovoril avtor
JANEZ BOGATAJ
gledališča
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
V	nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri (red D) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk.
Ponovitve si bodo sledile 27. in 29. marca ter 1., 3. in 5. aprila.
Mala dvorana gledališča Verdi - Pregled VIDEO
V	torek, 26. t. m„ ob 18. uri bodo predvajali video-dokumentarec UNITEL, tretji koncert za klavir in orkester Lud-wiga van Beethovna s pianistom Artu-rom Rubinsteinom.
Vabila so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo skupina Panda Pro-duction predstavila THE ROCKY HOR-ROR SHOW Richarda 0'Briena. Režija Vivyan Ellacott. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Ponovitve do 25. t. m.
Od 28. t. m. do 8. aprila bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo LO ZOO Dl VETRO Tenneseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Danes ob 10. uri se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VIAGGIO IN-CANTATO. Izvirno glasbo je napisal Angelo Branduardi. Režija Francesco Macedonio.
Jutri, 24. t. m„ bodo pravljico uprizorili dvakrat in sicer ob 10.00 in ob 16.30. Ponovitve do 27. t. m.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel Ziirker Kammerorkester -Antonio Meneses.
Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri bo na
sporedu drugi koncert letošnje sezone. Tudi tokrat bodo koncerte izvajali istočasno v treh sedežih in sicer: v Mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo nastopila skupina INSIEME VOGALE, ki se bo predstavila z baročno in renesančno glasbo; v dvorani gledališča Verdi v Miljah bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Mozartove skladbe; v cerkvi Chiesa del Rosario v Tržiču pa bo nastopil orkester pihal pod vodstvom Alessandra Bevilacgue.
Predprodaja vstopnic za koncert, ki bo v Mali dvorani gledališča Verdi, pri blagajni gledališča Verdi, za miljski koncert pa na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20.
MILJE - Gledališče Verdi
V	soboto, 31. t. m., ob 19. uri bo na
sporedu rock koncert, ki ga organizira miljska rock skupina On the Rock Mena-gement. Predstavile se bodo naslednje rock skupine: tržaška MADSWORD in HYDRA iz Piacenze, z njima pa bodo sodelovale tržaška THEM, goriška MOR-TAL EKISTENCE in X-RAY.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira 4. aprila 1990 izlet po Istri od Hrastovelj do Vodnjana z ogledom znamenitosti notranje Istre. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 27. t. m. od 9. do 10. ure
Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja organizira jutri, 24. t. m., izlet v Beneško Slovenijo. Ogledali si bomo Čedad, Špeter Slovenov in Podbonesec. Po kosilu nam bo za ples zaigral Beneški trio. Vpisovanje na tel. št. 228597.
Sekcija KPI Repentabor obvešča vse udeležence izleta v Prago, da bo danes, 23. t. m., ob 20.30 organizacijski sestanek v Bubničevem domu. S seboj prinesite potni list, dve sliki ter plačilo. Za vse informacije tel. na št. 327429.
SPDT prireja izlet ob priliki zimskega vzpona na Porezen. Odhod z avtomobili v nedeljo, 25. t. m., ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 s trga v Seslja-nu. Pot bo vodila po Soški dolini v Baško grapo do Petrovega brda, odkoder je 2 uri in pol hoje na vrh Porezna. Pojasnila daje vodja izleta Aleksij Civardi, tel. 415336.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela ANDREJ NOVAK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 29. t. m. odprta razstava Federica RIGHIJA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6.
aprila na ogled razstava slikarja Edoarda DEVETTE.
V	galeriji JulieFs Room, Ul. della Guardia 16, je do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave: ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst.
V	občinski galeriji na Trgu Unita je
na ogled do 1. aprila razstava slikarja CARMELA NINA TROVATA. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20, ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
čestitke
En šnopček, eno na remi, danes v Križu naša MICIKA slavi. Nazdravljamo ti Ani, Gina in Sonja.
Sonja je VValterju prvorojenca IVANA povila. Srečni družini iskrene čestitke, malemu Ivanu pa veliko sreče v življenju želita Danila in Sergij.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 23. marca 1990
SVOBODAN
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 12.18 - Luna vzide ob 4.21 in zatone ob 14.25.
Jutri, SOBOTA, 24. marca 1990
SIMON
PLIMOVANJE DANES: ob 1.48 najnižja -20 cm, ob 7.22 najvišja 28 cm, ob 13.39 najnižja -46 cm, ob 20.10 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,1 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Macchioro, Mitja Gasparo, Luca De Bernardi.
UMRLI SO: 84-letna Anna Maria ler-man vd. Babich, 84-letna Giovanna Sco-ria vd. Bozzai, 84-letni Amerigo Ghersi-na, 80-letni Ernesto Bonan, 49-letni Mario Magni, 84-letna Emma Schillan vd. Vecchiet, 90-letni Luigi Pertoldi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-mrski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (TEL. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Odbor prekomorcev pri občinskem odboru ZZB - NOV Piran in Jadrolinija z Reke v sodelovanju s TPPZ P. Tomažič orga-nizirataob 45. obletnici osvoboditve Trsta, Istre in slovenskega Primorja
KRIŽARJENJE
z ladjo Adrijana od Kopra do Aten in nazaj do Trsta
Izlet bo od 28. marca do 4. aprila 1990.
V Koper se bomo pripeljali z avtobusom. Opozarjamo izletnike, da
natančno preberejo članek v Primorskem dnevniku v nedeljo, 25. t. m., ki bo objasnil urnike in odhode avtobusov iz Bazovice do Kopra, iz Gorice do Kopra ter iz Trsta do Kopra.
Vsak izletnik ima že v rokah podroben program od Kopra dalje. Za vse informacije tel. na št. 226446 ali 226123.
Danes zvečer bo ob 20.30 generalka za celoten ansambel TPPZ.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cmise, □'
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami!, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □
NAZIONALE I - 16.15 Volevo i panta-loni.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Una mog-lie da sballo, OD
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen.
EDEN - 15.30, 22.00 La moglie... gli uc-celli, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
LUMIERE - 16.30, 22.00 E' stata via, r. Peter Hall, i. James Fox, Peggy As-hcroft, Geraldine James.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mistery Train, r. Jim Jarmush.
RADIO - 15.30, 21.30 Ogni volta di piu allo zoo, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
___________prispevki________________
Za postavitev plošče prvemu predsedniku OF tov. Josipu Tenceju iz Križa so darovali: TKB - Trst 100.000 lir, Ljuba in Franko Tence (Ljubljana) 150.000 lir, Vlasta in Armido Ukmar (Trst) 100.000 lir, Celestina Ukmar (Trst) 10.000 lir, Severine Sedmak 20.000 lir, Giovanni in Justa Bogateč (Trst) 10.000 lir, Kiti in Gigi Švab 10.000 lir, Sonja in Vittorio Košuta 20.000 lir, Ivka in Virgilio Sulini (Nabrežina) 20.000 lir, Marica in Rudi Sedmak (Vižovlje) 15.000 lir, Rada in Albino Verginella 10.000 lir, Angela in Lu-ciano Sedmak 20.000 lir, Angela Stefančič 20.000 lir, Ladi Sedmak 30.000 lir, Lu-cia in Justo Soavi 15.000 lir, Zofica in Odon Sedmak 10.000 lir, Zofka in Ferdinand Košuta 10.000 lir, Marija Guštin
10.000	lir, Vera in Rado Sedmak 20.000 lir, Jadranka in Rado Sossi 20.000 lir ter Julka in Mirko Bogateč 5.000 lir.
V	počastitev spomina drage Karmele Brecelj daruje Pina Pertot 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na teto Pino, strica Ivota in Sergija darujeta Mirjana in Nino 40.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina nonota Pepija daruje Elda z družino 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na nonota Pepija darujeta Nereo in Štefka 50.000 lir za komunistični krožek Gramsci na Pončani, 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in
100.000	lir za TPK Sirena.
KOZMETIKA 90
Opčine - Narodna ul. 118 Tel. 212061
VAS VABI
v soboto, 24. t. m., v popoldanskih urah na predstavitev in strokovne nasvete novega šminkanja kozmetične firme SHISEIDO.
Sonjo in Walterja je osrečil
IVAN
Prihoda novorojenčka se veselita
sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa.
Sonji in Walterju se je nasmehnil mali
IVAN
Iskreno čestita
Norina
mali oglasi
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga-Toči belo in črno vino.
NA TRŽAŠKI cesti v Doberdobu ima dšmico Berto Tonkič. Gostom nudi vino in svež prigrizek lastne proizvod-nje.
INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem-Ponudbe pošljite na upravo Primorske ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor".
RESTAVRACIJA TENCE v Prečniku obvešča cenjene goste, da je ponovno odprta. Tel. 201112.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah v zgornjih prostorih.
PODJETJE v Gorici išče osebo za vodenje knjigovodstva in predstavništvo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Gorica".
INŠTRUKCIJE italijanščine nudim dijakom srednjih in višjih šol. Tel. (0481) 30358, ob uri kosila.
VAJENCA z znanjem slovenskega jezika išče Agraria Furlani, Ul. Milano 18, tel. 62200.
GOSTILNA na Krasu nujno išče mlado sposobno delavko (internista). Tel. 327330.
NUDIMO brezplačno stanovanje ter hišne, stroške v zameno za oskrbo in vzdrževanje vrta v vili osebam do 55. leta starosti. Tel. 410920.
TRGOVINA jestvin išče pridno in dinamično prodajalko za obdobje od aprila do oktobra. Tel. 212197 od 8. do 13. ure.
SLUŽBO dobi gospodična ali gospa od 30 do 40 let ob skorajšnjem odprtju slovenskega hotela v Rimu. Zaželeno veselje do hotelskega dela, poznavanje jezikov ter vozniško dovoljenje. Stanovanje zajamčeno. Ponudbe poslati na: Levstik, pri Palače Hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli.
NA POKRITEM trgu v Trstu prodam prostor za prodajo cvetlic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006.
PRODAM stanovanje, 50 kv. m, pri Sv. Jakobu. Tel. 327472 od 19. do 20.30.
PRODAM liat 128 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 228614 po 18. uri.
PRODAM obnovljeno kmečko hišo s centralno kurjavo ob bistri Knežici v neokrnjeni Baški grapi, 100 kv. m, parcela 300 kv. m, idealna za lov in ribolov. Tel. (0481) 21711 ali 21712 ob delovnem času.
PRODAM lancio 2000 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 229377.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Te ■ 226355 po 20. uri.	o5
PRODAM ladijske motorje: johnsou hp in 10 hp, mercury 20 hp in 10 hp 1 selva 15 hp. Tel na št. 767724 vsak dai razen sobote in nedelje od 8. do 12- u ter od 14. do 18. ure.	. . .
PRODAM tovornjak fiat 650 N, edini lastnik. Tel. 225548.
PRODAM hlevski gnoj, možnost dosta na dom. Tel. 228932.	.r
PRENOSNI osebni računalnik toshiba * 1000 IBM kompatibilen in tiskalni*1 star prodam. Tel. 302748.
HLAVATYJEV akvarel kot velikonočn voščilo prodam po ugodni ceni. Te -413142 od 13. do 15. ure.
IŠČEMO prodajalko za slaščičarno in va jenko v laboratoriju. Tel. 213055.
IŠČEMO kuharja/ico. Pismene ponudn poslati na upravo Primorskega dnev , ka, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P šifro "Kras".	v.
IŠČEMO osebo s priporočili za dne ^ no/nočno pomoč bolni starejši ose^}.a. okolici zgornje Vicenze. Nudimo ni no in prenočitev ter plačilo po d^nj, voru. Pismene ponudbe poslati na: 5 Cassetta 22, 36100 Vicenza.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13- u' po tel. 7796-611
menjalnica				22. 3. 1990^,	
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MTT.AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING MILAN	%Ks0f
Ameriški dolar ...	.. 1261,500	1250,—	Japonski jen 			8,130	i* 188^ 20t' 8'''
Nemška marka ...	.. 736,400	733,500	Švicarski frank		828,700	
Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...	.. 218,440 .. 654,380 ..	35,511	216.500 652.500 35.—	Avstrijski šiling	 Norveška krona	 Švedska krona		104,709 190,430 203,940	
Funt šterling		.. 2010,950	1980.	Portugalski eskudo .	8,328	
Irski šterling		.. 1964,450	1945. -	Španska peseta 		11,517	gOO'
Danska krona —	.. 192,700	190.—	Avstralski dolar		944,400	lOO.''
Grška drahma — Kanadski dolar ...	7,685 ... 1067,850	7,300 1020,—	Jugoslov. dinar 	 ECU		1502,400	
■ —	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: SeUez oa0J^°\3'
O našem športu na TV KoperCapodistria
Najmnožičnejša dejavnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je prav gotovo šport, ki redno, preko celega leta priteguje zanimanje občinstva. O tem našem športu že veliko pišejo in poročajo naši mediji, Primorski dnevnik, Radio Trst A in Radio Opčine.
Raznoraznim rubrikam, komentarjem in poročanju se bo v ponedeljek priključila nova oddaja na Televiziji KoperCapodistria. Naslov oddaje je 6. KROG. Petim krogom olimpijskega simbola pristavljajo torej realizatorji oddaje, tržaška agencija Ponteco in Televizija Koper, svoj krog, krog slovenskega športa v zamejstvu.
Oddajo bo vodil prof. Bojan Pavletič, ki bo v studiu komentiral pomembnejše športne prireditve, v sodelovanju z Erikom Dolharjem pa bo istočasno napovedal vse tiste športne dogodke, ki jih ne gre zamuditi. Profesor Pavletič ne potrebuje posebne predstavitve, saj je vsem slovenskim športnikom, pa tudi tistim, ki športu sledijo kot gledalci in navijači, dobro znana osebnost. Prav tako tudi vemo, da Bojanu Pavletiču nikdar, ali skoraj nikoli, ne zmanjka besed in pripomb, tudi pikrih ne. In prav ta njegova gostobesednost, predvsem pa njegova strokovnost sta nedvomno dobri osnovi za uspešno oddajo. Prof. Pavletič je tudi prepričan, da je v okviru športnega tiska in radia pri nas trenutno najboj pomanjkljivo področje komentarjev pomembnejših športnih prireditev in prvenstev, prav.tako so preredke komentirane napovedi manj pomembnih dogodkov. V to smer se zazira tudi oddaja 6. KROG, ki ji seveda želimo veliko uspeha, predvsem pa veliko gledalcev.
Skoraj bi pozabili na še eno zanimivost nove oddaje, in sicer na športno, uganko, povezano seveda z nagrado, ki jo bo prispeval sponsor oddaje - podjetje Beneco Kronos. To naj bi bil še dodaten razlog, da boste prižgali svoj televizor v ponedeljek zvečer, ko se bo na koprskem ekranu pojavila špica nove oddaje 6. KROG.
Pa še beseda o čisto tehnični plati oddaje. 6. KROG bo koprska televizija oddajala na deželnem 27. kanalu. Gledalci iz Trsta se lahko sintonizirajo na kanal 64, ki oddaja od Ferlugov ali na kanal 40, ki oddaja iz Čampor. Dolinski kot je povezan s kanalom 27 z oddajnikom v Mačkoljah. Kras in Gorica pa sprejemata signal na kanalu 27 z Nanosa. Benečijo pokrivajo trije kanali, in sicer kanal 21 iz Priesenj (Purgessimo), kanal 38 iz Ahtuce (Altovizza) in kanal 54 iz Grmeka (Grimacco).
filmske premiere
eva fornazarič
Valmont: ljubezen na pni pogled
Leta 1987 smo gledalci spoznali novega Miloša Formana. Zagledali smo se v njegovega Amadeusa in se dolgo nismo mogli otresti spomina na film, ki je ob prejetih Oskarjih in pohvalah predstavljal nekaj, kar je presegalo uradna priznanja. V dvoranah, kjer so predvajali film, je namreč zaživela zgodovinska doba s svojo glasbo, svojimi vonjavami in svojim nepozabnim čarom.
Od takrat je Forman prebiral scenarije in brez pravega navdušenja iskal navdiha za novo filmsko avanturo, a mu očitno ni bilo do tega, da bi se spravil za kamero brez pravega izzivalnega vzgiba. Pred poldrugim letom pa je v gledališču sledil postavitvi Laclosovih Liaisons danegereuses v režiji Chistophera Hamptona. Kot gledalec in bralec se ni strinjal s Ham-ptonovo interpretacijo znanega teksta, zato je stopil v stik s svojimi producenti in pričel snovati... Valmonta.
Po golem naključju je nekje v ZDA enako razmišljal neki drugi režiser, ki je svoj film pričel in zaključil pred Formanom. Les liaisons dangeieuses z Johnom Malkovichem in Michelle Pfeifferovo pa bi težko primerjali z Valmontom, čeprav gre za popolnoma isto literarno podlago in se iste vloge ponavljajo v obeh filmih.
Formanovo verzijo rahlo libertin-skega romana bi lahko kvečjemu primerjali s Kubrickovim Berryjem Lyn-donom, saj gre za »zgodovinski« film, v katerem mora ob fabuli (v našem primeru' sentimentalni vzgoji mlade Cecile) izstopati predvsem čas, tista zgodovinska doba, ki se odraža v francoski družbi poznega osemnajstega stoletja. Zato pri Formanu velja slediti tisočim detajlom, s katerimi se Valmont razlikuje od slehernega filma a la Casanova.
Preseneča namreč dejstvo, da so v filmu ostali zabeleženi trenutki vska-danjega življenja, ne da bi jih kdo načrtno zbrisal, ker pač ne spadajo v »film«. S tem mislim predvsem na nerodnosti, na možnost, da se komu zdrsne, če teka s satenastimi čeveljčki po obsežnih in pološčenih marmornatih
tleh bogate plemiške palače. Pa tudi sablje, ki so mahedravo spremljale grofe in barone, so morale nujno kdaj udariti ob preozka vrata. Fizičnim zakonom se niso mogli izogniti niti v palači Volanges, kamor je Forman postavil del filmskega dogajanja.
S pikolovskim čutom za detajl sta Forman in njegov scenarist Jean-Cla-ude Carriere sestavila pravega »Wat-teauja«, če lahko neposredno primerjamo slikarstvo s kinematografijo. Od prstana za mezinec do uhanov, od oblek do interjerov, od služinčadi do cerkvenih dostojanstvenikov, vse je brezhibno in tako »živo«, da lahko gledalci podoživljamo brez pravega časovnega preskoka. Prav nič nas ne bi presenetilo, ko bi iz kinodvorane stopili naravnost na jaso, kjer si Val-montova priletna teta krati čas na gugalnici.
Moderna je tudi filmska fabula, ki je primerna predelava literarnega tek-, sta. Morala dekadenčne družbe narekuje, v eni svojih temeljnih postavk,
da sta poroka in ljubezen dva popolnoma ločena pojma. Poročiš se zato, ker moraš in ker si tako utrdiš ali izboljšaš položaj v družbi, za ljubimca pa si izbereš Osebo, ki jo zares ljubiš. Pravilo vabi k razuzdanemu življenju in se požvižga na etiko, dejansko pa uvaja v družbo samoto in duševno stisko. Zato gre za »nevarne« odnose, ker so lahko razdiralni in uničujoči.
Forman je v svojem Valmonta zadel bistvo problema, ko je najbolj »razuzdani« dami, prelestni Mme de Merte-uil (Annette Bening na sliki z mlado Fairuzo Balk), naročil naj objokana odigra še poslednjo »nesramnost«, ko Valmontu pove, da ga ljubi, a mu pokaže na posteljo, v kateri se še premetava njen ljubimec. Šele takrat odkrijemo, da je bilo varanje kogarkoli, soproga ali prijatelja, družbeni diktat, ne pa zabava. Prav tako kot obleke z globokimi izrezi, ki jih je morala prava dama skrivati s pahljačo. Tako je pisalo v bontonu časov, ko so se nad Francijo zgrinjali oblaki revolucije.
I	RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo U.55 Vreme, in dnevnik
12.10	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Varieteja: Gran premio - Pausa caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto
14.20	Glasbeni variete: Tam Tam Village
15.00	Tednik: L’Aquilone
16.00	Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti
16.05	Aktualno: Italia ore 6
16.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19-40 Almanah in dnevnik
20.30	Film: Ouattro bassotti per un danese (kom., ZDA 1967, r. Norman Tokar, i- Dean Jones, Suzanne Pleshette)
22.05	Dnevnik
22.15	Okno v svet: Samuraji „ leta 2000
23-15 Glasbena oddaja: Sanre-mo liberta (2. del)
9T0 Dnevnik in vreme 6'25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
6-45 Otroški laboratorij
cr
CANALBS
10 Nanizanke: La grande vallata - II favoloso Mida, 8.00 Una famiglia americana - Lo spaccone,
9.00	Love Boat - La peco-n ra nera, 10.00 I Jefferson
'30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
S'()0 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30
16.00	5ercoeoffro
l6.3n travniški pregled \f „ Canale 5 za vas
u Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia (vodi llrnberto Smaila), 18.00 H-K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 dTa mogiie e marito
ŽO.jr (v°di Marco Columbro) Variete: Striscia la noti-
20,3s zla
Variete: Qua la zampa! (vodita Lorella Cuccari-
23 l0 in Ezio Greggio)
variete: Maurizio Co-
1.00	®lanzoShow
Variete: Striscia la noti-
l.lS ^a(P°n-)
Nanizanka: Lou Grant
RAI 2
|	^ RAI 3		TV Ljubljana 1	|	pP) TV Koper
7.00
8.30
9.30
10.00
13.00 13.15
14.00 14.45
17.00
17.05
17.10
18.20
18.35
19.25
19.45
20.30
22.40 22.50
23.40 0.10
Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke Nadaljevanka: Capitol Tečaj angleščine in francoščine za otroke Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00
trinajstih Rubriki: Diogenes in Gospodarstvo Nadaljevanka: Ouando si ama
TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno Kratke vesti Iz parlamenta Rubrika: Tutto sul Due -Piu sani piu belli Športne vesti Nan.: Faber - Lidia Rubrika: Rosso di sera Dnevnik, šport, vreme Variete: ...e saranno fa-mosi (vodi R. Carra) Večerni dnevnik Oddaja o aktualnostih: Diogenes
Dnevnik in horoskop Film: Maschere e pu-gnali (krim., ZDA 1946, r. Fritz Lang, i. Gary Cooper, Lilli Palmer)
Mezzogiorno e Dnevnik - ob
11.10	Harmonije, ob jezeru (Strauss, Bach, Brahms, Borodin)
12.00	Vabilo v gledališče: II diavolo Peter (Salvatore Cappelli, r. Raffaele Meloni, v parterju Laura Lattuada)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	Videosport: rubrika o kolesarstvu in plavanje
16.40	Odprti prostor
17.00	Nanizanka: Valerie - Un week-end di sogno
17.30	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Scusate llnter-ruzione
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Chi Fha visto?
22.30	Dnevnik nocoj
22.35	Oddaja o ženskah: Harem
23.35	Nočni dnevnik
23.50	Pred 20 leti
9.05	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Domače obrti na Slovenskem,
9.40	dok. Izročilo za prihodnost, 10.00 potopisna reportaža Slovenski steber, 10.20 nad. Paracel-sus (zadnji del)
11.15	Video strani
15.25 Svet na zaslonu (pon.)
15.55 Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.50	Dan pred finalom v Planici
18.15	Spored za otroke in mlade: Ku-ku, 18.30 nan. Poltrona Express (1. del), 18.40 nanizanka Noro, norejše, norišnica (1. del)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Tajne službe
21.20	Nad.: Kotlar, krojač, vojak, vohun (5. del)
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Ex libris
23.30	Film: Divja tolpa (vestern, ZDA 1969, r. Sam Peckinpah, i. William Holden, Ernst Borgnine)
13.45	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Rubrika: Speedy
16.15	Oddaja o športu: Juke Box - Zgodovina športa po želji
16.45	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir (Key Bis-cayne, prenos moškega polfinala), nato TVD Novice
21.30	Nogomet - nemško prvenstvo
23.15	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
24.00	Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
17.50	Studio Maribor
19.00	Videomeh
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert Simfonikov RTV Ljubljana (iz CD)
21.10	Kratki film: Pivsko posodje
21.30	Skupščinska kronika
22.00	Satelitski prenosi
' rete 4
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Mio figlio e un genio
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delFamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Tale padre tale figlia
20.30	Film: Il mondo di Suzie Wong (kom., ZDA 1960, r. Richard Quine, i. Willi-am Holden, Nancy Kwan)
22.50	Filmski tednik: Ciak
23.40	Aktualno: Money 0.10 Rubrika: Veliki golf
1.10	Film: La battaglia del V.l
(dram., VB 1958, r. Ver-non Sewell, i. Michael Rennie, Patricia Medina)
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Giovani e belle, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Capitalismo,
12.35	Chips, 13.30 Ma-gnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: L incredibile Hulk - Il labirinto della memoria, 19.30 Genitori inbluejeans
20.00	Risanka: Alvin
20.30	Film: Delta Force (pust., ZDA 1986, r. Menahem Golan, i. Chuck Norris, Lee Marvin)
23.05	Rubrika: Calciomania 0.05 Variete: Playboy Show
1.05	Italijanske smešnice
1.10	Filmske novosti
1.15	Košarka NBA: Philadel-phia-Detroit
OPEOH_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Seniora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Nanizanki: Supercarrier, oltre il muro del suono -Partita a due, 21.30 Night Heat
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Odeon šport
TMC___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: La piohiera (vestern, ZDA 1973, r. Buzz Kulik, i. Joanne Pettet)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport
23.05	Šport nocoj: ženski superveleslalom (povzetki), nogomet - pokal VB
24.00	Film: mesta d'amore e di morte (dram., ZDA 1950, r. Robert Rossen, i. Mel Ferrer, Anthony duinn)
TELEFRIUH_____________
11.30	Nanizanke: Boys & Girls,
12.30	La grande barriera,
13.00	Detective in panto-fole, 13.30 James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Moše (r. G. De Bosio, i. Burt Lan-caster, 1. del)
22.00	Nan.: Coronet Blue
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: Il brivido delFavventura
0.10 Rubrika: Il salotto di Franca, nato News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Blues;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip;
16.00	Mi in glasba; 16.45 Postni govori;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (59. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, .12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 'Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v' kino; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, -9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7,15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi;
19.00	Operetne melodije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Zadnja seja občinskega sveta v Sovodnjah
Po odobritvi proračuna sprejeli še nekaj pomembnih odločitev
Tiskali ga bodo v sedmih jezikih
Mittelevropski bilten kulturna vez z Vzhodom
Občinski svet v Sovodnjah se je ta teden, neposredno pred zapadlostjo mandata, sestal dvakrat. Medtem ko je občinski svet na ponedeljkovi seji odobril obračun finančnega poslovanja v letu 1988 ter proračun za tekoče leto, najem nekaterih nujnih posojil in še nekatere druge finančne postavke, je na zadnji seji, poleg vprašanj v zvezi z osebjem, razpravljal tudi o načrtu lotizacije v zazidalnem območju D/2 pri letališču, o izplačilu nujnega stroška popravila ogrevalne naprave v vrtcu v Sovodnjah, o pogodbi za dodelitev v uporabo občinske parcele pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Občinski svet je odobril tudi dokončni izračun del za gradnjo nove, stranske ceste Ulice Bazoviških junakov ter odredil izplačilo izvajalcu in načrtovalcu ter vodji del. Končni (skupni) strošek ni presegel proračunske vrednosti 30 milijonov lir.1
Razmeroma kratek dnevni red zadnje seje v mandatu je izpolnila še odobritev resolucije o postopnem odpravljanju vojaških služnosti. Resolucijo je predstavil župan Primožič, občinski svet pa se je soglasno izrekel za.
Župan in člani odbora, ki bodo še naprej, do izvolitve novega odbora vodili občino, pa so sprejeli kot priporočilo predlog načelnika svetovalske skupine SSk Branka Černiča, naj bi v tem času odbor poskrbel za pripravo načrta in druge dokumentacije v zvezi
s popravilom občinske stavbe, kjer je sedež župnišča v Sovodnjah. Tako bi nova uprava že takoj na začetku mandata lahko najela posojilo in začela z deli. Za del predvidenega stroška je že zagotovljeno financiranje, medtem ko bo treba za razliko najeti posojilo.
Na ponedeljkovi seji pa je občinski svet vzel v pretres proračun za leto 1990, ki ga je po krajši razpravi odobril z večino glasov, ob vzdržanju dveh svetovalcev manjšine. Finančni načrt predvideva 3.049 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Za kritje tekočih stroškov bo šlo 936 milijonov lir, pri čemer predstavljajo stroški za osebje največji delež. Ti stroški so letos kar za okrog 66 milijonov lir višji kakor lani, kar predstavlja izredno finančno obremenitev, izhajajočo iz apliciranja kolektivne delovne pogodbe.
Vrednost investicij (javna dela, nakup tehnične opreme, orodja itd) znaša 1.436 milijonov. Kritje teh stroškov je predvideno v glavnem z najemom posojil in prispevki Dežele ter deloma z dohodki od prodaje zazidalnih enot v obrtniški coni.
Najzahtevnejša posega v tekočem poslovanju sta prenova športnega in rekreacijskega centra na Peči (105 milijonov lir) ter začetek gradnje socialnega centra (470 milijonov lir).
Podrobnejše razprave o proračunu ni bilo, saj so se svetovalci izkašljali v
Na razstavi v pokrajinskem muzeju na gradu
Predstavitev načrtov in idej za ureditev gradu in mesta
V pokrajinskem muzeju na gradu bodo nocoj ob 17. uri odprli razstavo o arhitektonskih in urbanističnih predlogih za razvoj Gorice. Pobudnik je občinska uprava oz. odborništvo za urbanistiko. Na razstavi bodo predstavili vrsto načrtov in študij pretežno mladih arhitektov, ki so v zadnjem času predstavili nekaj zanimivih zamisli o ureditvi območja goriškega gradu, o prenovi starega mestnega jedra in drugih urbanističnih posegih v mestu.
Obnova območja goriškega gradu je bila predmet mednarodnega natečaja Europan 1989. Študije o tem je predstavilo osem skupin mlajših arhitektov. Dva med njimi, Videmčana Massimo De Paoli in Roberto Petruzzi, sta celo zmagala na italijanskem delu natečaja in sta predstavila zamisli o ureditvi goriškega gradu na razstavi v Centru Pompidou v Parizu. Skupaj s tem načrtom bodo na razstavi v Gorici predstavili tudi vse druge študije o gradu, ki so jih izdelali v okviru evropskega natečaja arhitekti iz Gorice, Vidma, Trsta in drugih krajev.
Poleg tega bodo prikazali tudi elaborate zadruge ALEA iz Vidma, ki jo sestavljajo mladi arhitekti. Po naročilu Dežele so pred nedavnim pripravili študijo o urbanističnem razvoju Gorice. Gre za poglobljen zgodovinski pregled razvoja mesta, ki naj bi s pomočjo računalniške tehnike nudil upraviteljem in načrtovalcem podatke za nadaljni razvoj in pravilne pristope zlasti pri sanaciji starega mestnega jedra.
Razstavo dopolnjuje prikaz še drugega gradiva in predlogov v zvezi z urbanističnimi posegi in načrti za Gorico.
Na nocojšnji predstavitvi bodo spregovorili občinski odbornik za urabanisti-ko inž. Nicolo Fornasir, tajnica Vsedržavne zveze ustanov za ljudske hiše dr. Anna Maria Pozzo in predstavnica zadruge ALEA arh. Manuela Codeluppi. Zaključil bo deželni odbornik dr. Adino Cisilino.
Razstava bo na ogled v pokrajinskem muzeju na gradu vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure do 18. aprila.
Pismo uredništvu
Brezigar pojasnjuje
Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar, nam je v zvezi z včerajšnjim dogajanjem v deželnem svetu in z našim člankom o odgoditvi razprave o zaprtju upepeljevalnika poslal naslednje pojasnilo:
»V današnji številki (22. marca) Primorskega dnevnika na strani 8 ;— Goriški dnevnik v članku "V deželnem svetu odgodili razpravo o upepeljeval-niku" je nekaj nepopolnosti, na katere bi želel opozoriti in bi Vas vljudno prosil, da jih objavite.
Proti predlogu za odložitev razprave, kot predvideva čl. 63 Pravilnika
deželnega sveta, lahko govori samo po en svetovalec za in eden proti. Kolega Bratina je prvi prosil za besedo, da utemelji svoje nasprotovanje odložitvi in zato sam nisem mogel govoriti o istem problemu.
Zaradi popolnosti informacije bi kazalo še pojasniti:
1.	da je odložitev diskusije predlagal načelnik svetovalske skupine PSI Enrico Bulfone in
2.	da so proti odložitvi glasovali KPI, vse tri skupine zelenih in SSk.«
VABIMO BODOČE POROCENCE
jutri, v soboto, ob 17. uri
NA MODNO
POROČNIH OBLEK
ki bo v prostorih trgovine
LA ROSA KS
RONKE
Ul. Stagni 15 — Tel. (0481) 777575
glavnem že na prejšnji seji, po predstavitvi programskega poročila. Načelnik svetovalske skupine SSk Černič je v glasovalni izjavi napovedal, da se bodo pri glasovanju vzdržali ker da finančni načrt ne predvideva nobenih novosti v primerjavi z lanskim letom. Vse postavke naj bi bile iste kot lani. Tako oceno so predstavniki večine zavrnili kot zelo površno in neutemeljeno. Med investicijami je vrsta posegov, ki so bili letos prvič vpisani (preureditev in prilagoditev električne napeljave v javnih zgradbah, odprava arhitektonskih ovir, nakup opreme ) in v skupni proračunski vrednosti nad dvesto milijonov lir.
Obenem s proračunom je občinski svet odobril tudi poročilo k finančnemu načrtu in triletni razvojni načrt.
Med zadnjo sejo, v sredo, so sicer redki občani ki so sledili poteku, lahko izvedeli, kdo od sedanjih svetovalcev namerava še kandidirati in kdo ne. Župan Primožič, ki je sejo zaključil z zahvalo vsem članom sveta in sodelavcem je dejal, da še ni dokončno odločil, po desetletnem obdobju in zaradi drugih zadolžitev ne namerava več kandidirati dosedanji podžupan Klem-še, medtem ko je načelnik svetovalske skupine SSk Černič napovedal, da še ne misli prepustiti mesta drugim.
Drugi svetovalci pa se niso javno izrekli. Upoštevati je treba seveda tudi, da je bila udeležba na seji precej okrnjena.
Predsednik Inštituta za mittelevrop-ska kulturna srečanja sen. Michele Martina je včeraj predstavil novo zanimivo pobudo. Gre za kulturni bilten Kadmos - mittelevropski informator. Prvo številko, so včeraj predstavili v Gorici in v Kremsu nedaleč od Dunaja, kjer poteka študijsko srečanje o srednjeevropski kulturi. Zanimivost publikacije je v tem, da bodo vsako številko natisnili v sedmih srednjeevropskih jezikih, v bodoče pa najbrž še v kakem drugem. Zaenkrat so predstavili italijanski in nemški izvod prve poskusne številke, v tisku pa so še češka, slovaška, madžarska, slovenska in srbohrvaška izdaja.
Že ta izbira kaže, da je publikacija namenjena mednarodni kulturni javnosti. Pošiljali jo bodo stotinam kulturnikov, ki so od sredine šestdesetih let sodelovali na goriških mittelev-ropskih srečanjih ali kakorkoli prišli v stik z Inštitutom. Kadmos naj bi si utrl pot v svet tudi preko univerzitetnih in drugih kulturnih inštitucij, knjižnic in konzularnih sedežev. Pred kratkim je namreč italijansko zunanje ministrstvo povabilo- mittelevropski inštitut na zasedanje univerzitetnih in drugih ustanov, na, katerem so razpravljali o kulturnem odpiranju in sodelovanju z vzhodno Evropo. Goriškemu inštitutu so izrekli priznanje za dragoceno pionirsko vlogo v tej smeri in podprli zamisel o publikaciji, ki
Včeraj popoldne v Zagraju
Delavec padel s strehe hale v opekarni Fornaci Giuliane
V opekarni Fornaci Giuliane v Zagraju se je včeraj popoldne pripetila precej težka nezgoda na delu. 36-letni gradbinec Mico Baralič, sicer jugoslovanski državljan, je padel s strehe proizvodne hale v globino kakih petih metrov. Pri padcu si je nalomil kolk na desni nogi ter zadobil še druge poškodbe. Ozdravel bo predvidoma v štiridesetih dneh. Po prvi zdravniški pomoči, ki so mu jo nudili v goriški bolnišnici, so ga odpeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico.
Vzroke nezgode preučujejo karabinjerji v Gradišču. Po zdaj znanih podatkih naj bi bil Baralič zaposlen z vzdrževalnimi deli na strehi proizvodne hale, krite s salonitnimi ploščami. Pod pritiskom njegove teže, naj bi se plošča naenkrat prelomila in Baralič naj bi padel v globino. V celotni zadevi je imel pravzaprav tudi precej sreče, saj je padel na vrhnji del peči, visoke kakih pet metrov. Težko je napovedati, kakšne bi bile posledice če bi ponesrečenec priletel na tlak v hali.
Nesreča se je pripetila včeraj, nekaj po 15.30. Ranjenega Baraliča so s stropa peči spravili goriški gasilci.
V teku je preiskava.
Požar na gmajni
Stopnjuje se nevarnost gozdnih požarov. Opozorila in vabila na skrajno previdno ravnanje, kot se zdi, ne zaležejo. Obsežen požar je včeraj popoldne opustošil okrog šest hektarjev kraške gmajne med Martinščino in Zdravščinami. Goreti je pričelo nekaj po 14. uri. Poklicni gasilci iz Gorice, pripadniki gozdne straže in člani prostovoljnih gasilskih skupin iz Doberdoba in Vrha so se trudili približno dve uri, preden so ukrotili ognjene zublje in preprečili, da bi ogenj povzročil še večjo škodo.
Čeprav smo doslej na bralce naslovili že nešteto pozivov na previdno ravnanje, ne bo odveč, da jih na vsak dan večjo nevarnost požarov vnovič opozorimo.
Odvetniki spet protestirajo zaradi pomanjkanja sodnikov
Med goriškimi odvetniki ponovno vre. Po bojkotu obravnav ob koncu lanskega leta sedaj ugotavljajo, da protest ni zalegel in da so na sodišču ostali nerešeni vsi problemi glede pomanjkanja osebja. To kljub svečanim zgotovilom političnih predstavnikov in obljubam sam predsednika vlade Andreottija ob obisku v Gorici.
Stanje, opozarjajo odvetniki, postaja dramatično. Za civilne obravnave skrbita sedaj en sam sodnik in predsednik sodišča. Pri kazenskih obravnavah sploh ne bi mogli sestaviti sodniškega kolegija, ko ne bi pri tem sodelovali sami odvetniki, ki opravljajo funkcijo častnega pretorja. Na sodišču nujno potrebujejo vsaj tri nove sodnike. Še slabše je na preturi v Tržiču, kjer bi morala biti redno nameščena dva sodnika, namesto njiju pa trikrat tedensko rešujeta najnujnejše zadeve po en sodnik iz Pordenona in eden iz Gorice. Pomanjkanje zapisnikarjev je prav tako že kronično, nevzdržno pa je tudi stanje v katerem delujejo sodni sli, ki napovedujejo od 2. aprila dalje belo stavko. Odvetniki tudi sami razmišlja-
jo o novih protestnih akcijah. O tem bodo govorili na zasedanju odbora Odvetniške zbornice prihodnjo sredo. Govori se o možnosti, da ne bi več sodelovali pri sestavi sodniških kolegijev in se vzdržali obravnav.
Dva aretirana zaradi kraje
Karabinjerji so včeraj ponoči v Gradišču aretirali dva mlada Črnogorca, ki sta kradla gume z avtomobilov. Aretirana sta 23-letna Željko Kazič in Goran Mukoša, oba iz Titograda. Prijeli so ju okrog 3. ure v Ul. Udine v Gradišču, ko sta snemala gumo z nekega avtomobila. Ob pregledu so ugotovili, da sta mladeniča pred tem ukradla gume že s kakih petih ali šestih avtomobilov. Poleg tega sta imela tudi avtoradio in nekaj drugih predmetov sumljivega izvora. Po vsej verjetnosti jima bodo sodili danes po hitrem postopku na goriški preturi.
Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija BORIS KOBAL
V	ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 - Abonma red A — predpremiera.
V	torek,	27. t.m., ob 20.30 Abonma red B predpremiera.
V Kulturnem domu v Gorici.
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu
naj bi bila dragocen kulturni posrednik med Vzhodom in Zahodom.
Naslov Kadmos ni naključen: navezuje se na grški mit Kadmosa, ki se odpravi po Donavi, da bi poiskal ugrabljeno sestro Evropo, jo osvobodi, nato pa srečen poroči boginjo Harmonijo. Prav tako danes Vzhod išče Zahod in obratno, ponovno odkrita Evropa pa dosega harmonijo. Publikacija naj bi torej bila sredstvo za ponovno prepletanje kulturnih niti, ki jih je pretrgala zgodovina tega stoletja. Prinašala bo informacije o delovanju kulturnih inštitucij, posvetih, pregled novih knjig in publikacij in vse druge prispevke, ki so lahko zanimivi za srednjeevropski kulturni prostor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
Otroške urice v Feiglovi knjižnici
RLVtiARAIA
v
ljubke Sorlijeve
S pesnico se bomo srečali danes, 23. marca 1990, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce 3.
Sodelovali bodo člani Gledališke skupine Gorica.
Vabljeni osnovnošolski otroci
koncerti
Mladinski klub Strelišče prireja nocoj ob 20.30 na Humu multimedijski koncert ljubljanskega rock ansambla Borghesia.
Pianistka Ingrid Silič bo jutri ob 20.30 nastopila v deželnem avditoriju na koncertu v okviru redne sezone društva Li-pizer. Izvajala bo skladbe Mozarta, Beethovna, Liszta in Chopina.
razna obvestila
V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 18.30 posvetovanje združenja CNA o sindikalnih odnosih v deželi in državi. Posvetovanja se bo udeležil vsedržavni predsednik združenja Sergio Bozzi.
Bozzi bo imel ob 17. uri tudi srečanje z novinarji. Na posvetovanju bodo predstavniki združenja pojasnili stališče v zvezi z razpisanim referendumom o pravicah delavcev v malih podjetjih.
Društvo Frančišek Borgija Sedej v Števerjanu vabi na premiero ljudske igre Domen, ki bo v nedeljo, 25. marca ob 17. uri v Sedejevem domu v Steverja-nu.
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi člane in prijatelje v nedeljo, 25. trn-, na 15. spominski pohod na Porezen- Odhod ob 6. uri s Travnika^ prevoz z lastn ' mi sredstvi. Vodi Zorko Čotar.
[_____________izleti_______________I
Sekcija VZPI in Sindikalna zveza upokojencev iz Doberdoba prirejata 4-dnevni izlet od 16. maja dalje v Mauthausen, Prago, Bratislavo in na Dunaj, ^p1 sovanje pri Mili do 20. aprila.
Kmečka zveza pripravlja 9. aprila izle1 v Verono na mednarodni vinski sejem Vin Italy. Prijave na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2 — tel. 531644.
___________ kino______________________
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »La guerra dei Roses«-
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 lugli°“’ Prepovedan mladini pod .14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Calde e pervef' se«. Prepovedan mladini pod 18. letom'
rr' w • is
Irzic
COMUNALE 20.30 Gledališka predstav8 »Angeli e soli«.
EKCELSIOR Zaprto. Jutri: 18.00-22-0 »Le ragazze della terra sono facili«-
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Karate K1 III. del«, 20.00 »Življenje Nine«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Prep°ve' dane igre«, 22.00 »Nebeške lisice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani Elio — Korzo Italia 10 . 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU .
San Nicold — Ul. I Maggio 94 790338.
___________pogrebi ____________^
Danes v Gorici: ob 12.45 Aliče	0d
vdova Loviscek iz bolnišnice Jane Boga v Krmin.
Vrhunčeva večplastna analiza
V sredo je bil v Kulturnem domu abonmajski koncert GM
0 ekonomiji globalizma
Gostovanje orkestra Slovenske inonije
Nisem niti marksist, niti ekonomist, vendar se mi zdi, da je založba Gospodarskega vestnika v Ljubljani izdala z objavo knjige dr, Marka Vrhunca "Politična ekonomija globalizma" koristno in Pomembno knjigo, nekakšen priročnik, ki bi si ga moral pogledati sleherni, ki danes govori bolj ali manj na pamet o domačih in mednarodnih gospodarskih tokovih, o krizah in vzvodih za reševanje, o nedovisnosti in vse večji svetovni soodvisnosti. Nehote mi pri tem prihaja v spomin zgodbica, ki sem jo že davno nekoč doživel s feldmaršalom Montgo-■neryjem, ki je kmalu po koncu vojne Prispel na državniški obisk v Ljubljano, in ko sem ga kot prevajalec spremljal z letališča v mesto, se je nenadoma ustavil na živilskem trgu, češ: Rad bi pogledal, Po koliko so jajca, kajti tudi od tega je odvisno blagostanje dežele in njena narodna obramba!
Če bi to vse bolj splošno prepletenost vsega dogajanja v današnjem svetu povedal z Vrhunčevimi besedami, bi lahko Ponovil kar prvi stavek njegovega uvoda v knjigo: "Politična ekonomija globaliz-rna je univerzalen, obsežen in zapleten predmet, kot multidisciplinarna je povezana s splošnimi globalnimi družbenimi procesi in pojavi, kot multidimenzional-Oa vsebuje različne politične in ekonomske kategorije ter zajema vsa področja človeških dejavnosti." Vsekakor bi avtor, če bi hotel izpostaviti samo politično ekonomijo v sedanjem trenutku sveta, lahko svoj tekst imenoval tudi, recimo, Globalna politična ekonomija, toda pri tem bi šlo le za celovitost politične ekonomije; v sedanjem pristopu pa Vrhunec nasprotno že globalizem postavlja kot neko posebno stanje, v katerem se poraja 'n spreminja tudi ekonomija.
Pri tem je tudi grafično že v samem Začetku problem široko in hkrati nazorno razgrnil, saj je v okviru dveh poglavitnih lokov, ki sta globalizem, to je svetovna celovitost, in pluralizem, to je demokratična različnost, razpostavil vse stebre in stopnje na področju družbene reprodukcije, ki segajo od kapitalizma, prek socializma, dekolonizacije in znan-stveno-tehnične revolucije do poglavij, kot so mednarodna konstelacija, prepad v razvitosti, država in podmžbljenje ter militarizacija mednarodnih odnosov. Ti odnosi svetovnega gospodarstva vertikalno spet temeljijo na načelih, strategijah, sistemih, sodelovanju, organiziranosti in diplomaciji kot zadnjih tipalkah, iz česar naj bi rastlo čim širše podružblja-nje vseh teh vprašanj, kar pa je žal spet v marsičem le vizija in teorija, kajti od diplomacije dalje, ki marsikdaj svojega opravila ni vešča, do izvajanja odnosov, ki marsikdaj kljub načelom zaidejo v Pritiske in imperializme, majhni še ved-ho izgubljajo in prepad Sever-Jug se le Veča.
Dr. Marko Vrhunec se je teh vprašanj, ki jih je zajel v sistematičnih in preglednih poglavjih na 330 straneh, lotil strokovno in hkrati poljudno, na razumljiv način, k čemer so mu gotovo pomagale 35-letne izkušnje na mnogih konkretnih Področjih globalne politične ekonomije, 0<i mednarodne diplomacije in poslovne-9a direktorstva do tajnikovanja pri pred-Sedniku Titu. Ne bi pa puščal ob strani tudi njegovih osebnih kvalifikacij za tako širino, saj je zrastel v obeh pojmov-
nih svetovih: partizanstva in meščanske družine, tako da je že sam v sebi, kljub temu, da je izhajal iz marksističnega pristopa v bistvu brez težav pojava socializma in kapitalizma v sodobnem svetu izenačil, kajti oba gresta, kot je priznal, skozi obdobja krize, pri čemer privzema kapitalizem vse več funkcij socializma, socializem se pa gospodarsko začenja reševati s kapitalistično tržnimi zakonitostmi. Vrhunčeva poglavitna teza je, da se svet nenehno menja, pri čemer so mu po vojni dali tudi ustanovitev OZN ali pojavu neuvrščenega gibanja nove možnosti in izhode. S tem pa je postalo tudi jasno, da nobene notranje krize ni mogoče več razrešiti zgolj znotraj sebe. Osnovna težava naše lastne jugoslovanske krize je -je menil Vrhunec v razgovoru, da se nismo pravočasno in ustrezno prilagojevali spremembam v svetu. Knjiga, ki tudi iz informativnega vidika ob koncu podaja pregled vseh sodobnih skupščin ustanov in specializiranih agencij OZN, pa raznih medrazrednih gospodarskih skupnosti, mednacionalnih industrijskih in bančnih povezav in še česa iz slovarja sodobne ekonomske diplomacije, je tako za marsikoga v tem spreminjajočem se in vse bolj odprtem svetu primerno čtivo. Gotovo pa je, da informacija o njej sodi tudi v Trst, ki je vedno bil in tudi še danes je najbolj na široko odprto okno, skozi katerega vsaj del Slovencev gleda v svet.
BOGDAN POGAČNIK
V okviru redne abonmajske sezone Glasbene matice je v sredo v Kulturnem domu nastopil Simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki je s svojim koncertom spet dokazal vrhunsko glasbeno poustvarjanje, žal pred sramotno maloštevilnimi poslušalci.
Razmišljanje ob Leljakovi knjigi Teharske žive rane
Da bi se te razpoke čimprej zacelile...
Naposled se je moralo zgoditi tudi to. Potem ko se je v matično domovino dolga leta le skrivoma prikradla kakšna knjiga iz t.i. emigrantske literature, potem ko so med mlajšimi ljudmi le redki posamezniki sploh vedeli, kaj pomeni diaspora, še redkejši pa so bili tisti, ki so zmogli zaznati in občutiti njene psihološke razsežnosti, njena človeško zavezujoča sporočila, po tem dolgotrajnem molku je končno spregovorila tudi domovina sama. Knjiga Teharske žive rane, ki jo je napisal Roman Leljak (mlajši avtor rojen 1. 1964), je po - v zadnjem času kar številnih - revialnih objavah, pričevanjih, intervjujih, ena prvih književnih izdaj, ki odkrito govori in obsoja partizanske pokole med domobranci in nekomunističnim prebivalstvom, ki jih je zmagujoča ideologija zahtevala tik po končani vojni. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi kot posebna izdaja Nove revije, besedilo za tisk pa je priredil Ivo Zorman.
Izdajo knjige si lahko nedvomno razlagamo kot izraz zrelejše in samozavestnejše slovenske družbe, ki je, kot kaže, pripravljena soočiti se z zahtevami sodobne, demokratične, razčlenjene, kontaktne, vendar hkrati tudi omikane življenjske skupnosti, katere sestavni del je in mora biti odkrit pogled v vsakršne skrite pore našega obstoja. Danes nas obdaja občutje nelagodja, ko prebiramo pričevanja o zločinih, ki so jih izvajali partizani nad svojimi domačimi nasprotniki, o medsebojnem sovraštvu, pri čemer krivde ne moremo pripisati posameznikom, temveč - vsaj kar zadeva žrtve po vojni, in kolikor je to sploh mogoče določiti, tedanjemu partijskemu vodstvu. Pri tem že kar vidim naše ljudi v zamejstvu, ki vzdihujejo, češ, potem ko nam emigracija že štirideset let sitnari z eno in isto pesmijo, so zdaj kar na lepem s temi štorijami začeli še v Sloveniji. Le kaj bo z nami... Vendar je to bržčas potreben
proces, ki ga narekujeta etična zahteva po človeški in narodni spravi, po drugi strani pa čedalje bolj občuteno iskanje nove, naprej uzrle kvalitete življenja.
Leljakova knjiga nima ambicij, da bi podala globalno oceno revolucionarnega prevrata, saj je usmerjena k na videz majhnemu, tako rekoč mozaičnemu drobcu naše preteklosti. Avtor spregovori o vasi Teharje na Štajerskem pri Celju, kjer je nova oblast maja in junija leta 45 dala pobiti cele odrede domobrancev in drugih, umikajočih se protikomunističnih enot ter veliko civilnega prebivalstva. Številk ni mogoče izračunati, žalostno pa je tudi to, da je na kraju grobišča danes smetišče, oziroma jezero odplak iz bližnje cinkarne v Celju. Leljak uporablja za opisovanje dogodkov nekakšno literarno meditativno prozo, precejšnje dokumentarne vrednosti pa se zdijo pričevanja starejših ljudi, domačinov, ki so dogodke spremljali od blizu in jih sami doživeli.
Novost so nekatera pričevanja o doslej manj znanih skupnih moriščih, kot sta na primer rudniški jašek v Hudi jami pri Laškem in zaklonišče pri Slovenski Bistrici. Na koncu knjige lahko preberemo še občutljivo napisano spremno besedo Jožeta Snoja, ki Leljakove prispevke pospremi z lastnimi doživetji iz tistega časa, ki je bil precej bolj zapleten, kot bi si morda želeli, in ga je poleg upora in zmagoslavja navdajala najbrž nič manjša groza nemoči in tesnobe.
Mislim, da si pameten človek danes ne želi obnavljanja medsebojnega sovraštva in hlepenja po obračunavanju ali maščevanju. Res je izid takšnih knjig, ki nas spominjajo na temne strani naše zgodovine, po svoje neprijeten in nelagoden; toda po drugi strani je nujen, kajti tudi to je del našega obstoja, mračna senca v tisti zgodbi, ki ji radi pra-
vimo skupni, kolektivni spomin. Ce dobro pomislimo, je ta zgodba nekaj veličastnega, tudi zaradi vseh tragičnih eksistenc, zgodba, proti kateri so hollywoodski filmi kar nekam pritlehno smešni. Mar ni Cčline zapisal, da je edini problem tista beseda grozno noter v nas, ki še ni bila izrečena!? Šele takrat si bomo oddahnili, ko bo vse izrečeno, umolknili bomo in ne bo nas več strah molčat.
Končno pa, povedano zelo realno, ali ni slovenska družba s koncem socializma izgubila tisto "varnost', ki jo je dolga desetletja vsej Vzhodni Evropi zagotavljal center v Moskvi!? Tega širokega plašča ni več, in ne delajmo si iluzij niti glede stisnjenih pesti tu pri nas na Zahodu. Komunizem, pa naj se sliši še tako kruto, ni odvisen od delavskih množic, ampak v prvi vrsti od kremeljskih veljakov, kaj se zdaj tam dogaja, pa dobro vemo. To pravim zato, ker mora v tem novem času slovenska družba poiskati poguma in samozavesti, to pa moramo storiti predvsem do nas samih; sprejeti moramo dejstvo, da smo imeli med vojno dve vojski, da sta bili obe slovenski. Narodna sprava ni toliko stvar obeležja ali pokopa, kot odvezana zavest, ki sprejme nase različnost, ki zmore živeti v različnosti, je torej stvar tolerance in komunikacije, ki je pripravljena priznati svojo žrtev, a tudi sokrivdo. Brez sokrivde ni sprave. Sprejmimo nase tudi tisti del človeškega brezna, ki je v nas menda samo zato, da nas opozarja, da ne smemo iti tako daleč, kot bi lahko. To je osnovna dimenzija človeškega prostora; bivanja! Povejmo si torej tisto, zaradi česar nas je strah drug drugega in spreglejmo končno to, že dolgo znano dejstvo, da je zgodovina neponovljiva zgodba. Čaka nas tisti dan, ki se mu pravi: jutri! Da bi vse te žive in razpokane rane čim prej postale mrtve, oziroma zaceljene. Da bo naša identiteta sproščena.
IGOR ŠKAMPERLE
Frežljeva diskretna in osebna poezija
Posmrtna Righijeva razstava
, Cveto Preželj je manj znan slovenski pesnik, čeprav je ždal že več pesniških zbirk. Sodi namreč med tiste literate, o! neradi silijo v ospredje, taka pa je tudi njegova poezija: 'bskretna, avtopoetska, osebna. Rodil se je leta 1947 v Ljub-[Nni, p0 končani elektrotehnični šoli pa se je zaposlil v °varni transformatorjev Energoinvest. i Na zavihku njegove zadnje knjige Uspavani pekel, ki je p la lani pri založbi Obzorja v Mariboru, je recenzent fatici Zagoričnik zapisal: »Pesnik Cveto Preželj se nam See'istavlja z dokaj obsežnim pesniškim interesom, tako da dotika mnogih bivanjskih pojavov od rojstva človeka do Jegpvega prenehanja, od njegovega vsakdanjega pehanja ig Njegovega družbenega položaja do njegove iztrošenosti ^^avrženosti v sledovih minljivega spomina. Njegov pes-.* postopek prinaša svojo mikavnost. Je nekompliciran Sv jzrazu, ki zna biti dovolj izbrušen, zna pa doseči tudi e vrst ne izpovedne obrate, pri katerih osnovno tezo več-Postavi na glavo.«
Zbirka je razdeljena na štiri cikle: Med vrsticami vojne-k r°niana, Na postaji, Skrivalnice in S cveta na cvet, med 1;, t6rimi ni prav opazne vsebinske, stilne ali oblikovne raz-pt 6, 2ato cikli učinkujejo le kot oddih, kot premor za ne v®č navdušenega bralca in so očitno samo slučajni pre-'Zšl dokai enovitega tkiva. Vse pesmi bi lahko brez škode Sce16 Pod katerimkoli naslovom, zato se zdi rezanje na ko-ski nepotrebna poteza, ki ni utemeljena zaradi tehnopoet-tpv zakonitosti. Sicer pa res velja Zagoričnikova ugotovi-dje * so Cezijeve pesmi dokaj tekoče in »lahkotno« bra-^lov jfPrav J® v njih mogoče zaznati trepet občutljivega »p0,eka' ki življenje opazuje z bistrimi in kritičnimi očmi: bg oba raja / se mi nasmiha s turističnih lepakov. / Podo-ko anžne, / nebesedne vsemogočnosti. (...) Se podobe lah-tabo asmihajo? / Kakšna sreča, / da jih noč / zapre v svoj arnakelj.«
saj jpSa*k se dobro zaveda teže svojega izjemnega položaja, bitjg kot pesnik »videc« stvari, obenem pa kot navadno v »trpnik« odeta človeška senca, poraščena s strahovi,
upanji in trpljenji. Težkemu življenju, polnemu mehke praznosti, se postavlja po robu z odločno pesniško stojo -včasih tudi na glavi - ki hoče biti trdna, pokončna, edinstvena, a ponižno skromna pred obličjem Poezije: »Nočem romanov, / nočem težkega vsakdanjika. / Hočem / po svoje živeti. / Nočem umreti / med vrsticami / vojnega romana.«
Ve tudi, da je pesnenje taka sled, ki ostane: »Samo zapisano / bo ostalo. / In žalost / se bo / znova vrnila / med pisane griče«, zato prav po sizifovsko (ali še bolje donkihotsko) neprestano ponavlja pesniška razpoloženja, kjer se izmenjujeta žalost in svetloba, tema in sreča: »Krog svetlobe izginja. / V meni ostaja mrak.« Seveda, pesnik se dobro zaveda, da se z življenjem rodi tudi smrt. In prav to je njegova najbolj odprta rana, tu ga poezija iz nebes peha na tlah, v pekel, v zahrbtno zaspani krematorij neskončnih muk. Pisanje poezije mu pomeni nekakšno intimno, zasebno reševanje življenja pred smrtjo, pred večno temo. Čeprav se Prežlju v trenutku ustvarjalne krize tudi nekontrolirano zapiše: »Poglej, kako se piše poezija, / neumna stvar, neumnejša od tistega, / ki ga nosi luna«, pa na koncu te iste pesmi vendarle trezno prizna »kako rdeča barva polzi iz rok« pri tem »mesečnem« početju. Pesnik je očitno ves iz sebe, ko piše, tako iz sebe, da se lahko celo ogleduje od daleč in kritično (vsaj tako misli) ocenjuje svoje ustvarjanje; poezija mu omogoča astralno zrenje na samega sebe, kar je seveda maksimum liričnega narcisizma. Seveda ne v slabem pomenu te besede, saj je lirični pesnik vendo bil in bo Narcis odet v plemenito haljo sentimenta: bajeslovno bitje z ogledalom v roki in trpečo dušo v prsih. Preželj je v resnici poln, prepoln romantičnega navdiha in je v tem pogledu pravi »prekleti pesnik«; pesnenje mu omogoča nekakšen pobeg s tega zaspanega sveta, kjer hudič prekleto buden vedno preži za kakšnim oglom ter čaka na svoje žrtve. A kakorkoli se trudi pobegniti, končna zmaga je vedno rezervirana le zanj: »Slep boš odšel / s tega sveta, / v blebetavi posodi / za ves čas.« Hudič je močnejši od poezije!	JOŽE ŠTUCIN
Preprosto naključje je naneslo, da sta bila istega dne, v soboto, 17. t. m., predstavljena v dveh različnih tržaških galerijah dva pomembna tržaška umetnika novejše dobe. V galeriji II Tribbio se je ob 18. uri zbrala prava množica k odprtju razstave kakih dvajsetih olj domačega mojstra Edoarda Devette. Ob isti uri pa so v galeriji Cartesius odprli prvo posthumno razstavo enega največjih tržaških slikarjev nove dobe in sicer razstavo »drobne dediščine« Federica Righi-ja ob tretji obletnici njegove smrti. Tokrat se bomo ustavili le pri Righiju, ki zaradi svoje vloge in tudi svojega pomena v tržaški likovni stvarnosti zasluži kako besedo več.
Pomembni mojster se je znal izražati v vseh likovnih tehnikah, v temperi in olju, v mešani tehniki in pastelu, pa tudi v grafiki.
Njegova moč je bila v popolnem obvladanju risarske tehnike in v barvah. Vendar ni ljubil močnih in še manj kričeče tone. Bil je dosledno zvest svojemu realizmu. Poudarjamo svojemu, kajti že kmalu po končani drugi svetovni vojni, ko se je likovna govorica povsem otresla svojih starih shem, starih oklepov, je Righi ubral svojo pot, svoj način slikanja, s katerim se je razlikoval od vseh drugih, tako da je bil njegov slog razpoznaven med stotinami drugih. Bil je pač osebnost, bil je slikar s samostojnim slogom. Nekateri so v njegovem realizmu videli tudi nekak simbolizem.
Sedaj predstavljajo Federica Righija v galeriji Cartesius le z večjim številom njegovih študij, skic ter s kakim pastelom. Vsega skupaj je na razstavi kakih štirideset del, ki posredno prikazujejo mojstrov likovni razvoj vse od leta 1936 pa do malone njegove smrti, skratka, njegove morebitne stvaritve ali če hočemo šele spočetja njegovih del, ki jih je nato v raznih tehnikah izvedel na platnu, papirju ali kako drugače, saj se je rad izražal tudi v mešani tehniki.
Govoriti o Righijevi motiviki je težko, ali skoraj nemogoče, kajti njegov zadevni diapazon je bil izredno širok. In vendar smemo reči, da je rad slikal harlekina, ženski akt, cvetje, ptice, posebno roparice. Bil pa je pri svojem likovnem ustvarjanju tudi, rekli bi, družbeno angažiran ali vsaj občutljiv. O tem nam priča njegova študija z naslovom Atomska smrt, ali pa tudi študija Oporečniki 1968., ko prikazuje množico mladih ljudi v onem vročem in veliko obetajočem letu izpred 22 let.
Zelo zanimive so njegove študije o ženskem aktu, kjer s prav tenko potezo ali s črto dvema prikaže ves svoj motiv, ki ga bo nato izvedel v olju ali temperi. Pri tem velja dodati, da so bili posebno v njegovi prvi dobi ženski liki kar krepko zaliti, obilnih razmerij, vtem ko je pozneje obline omilil.
Sedanja razstava bo trajala do 29. marca, (fre)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 mdctul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
petek, 23. marca 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
H
zn
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Minister za zdravstvo je do konca leta prepovedal prodajo in uporabo atrazina
RIM — Minister za zdravstvo Fran-cesco De Lorenzo je z ukrepom, ki bo stopil v veljavo po objavi v Uradnem listu, prepovedal uporabo atrazina in nekaterih njegovih variant v kmetijstvu. Prepoved velja za vse državno ozemlje. To je prvi konkreten korak proti prekomerni uporabi herbicidov, ki je lansko leto sprožila val protestov med naravovarstveniki, kmeti in potrošniki, saj se je dogajalo, da so v zelenjavi in sadju, ki so ju redno prodajali na tržnicah, zasledili velike koncentracije teh snovi. V nekaterih primerih so količine krepko presegle po zakonu določene parametre.
Ministrov ukrep pa se ne omejuje samo na prepoved uporabe atrazina. Novih strogih pravil se bodo morali odslej držati tako proizvajalci kot prodajalci herbicidov. Proizvajalci bodo morali zamenjati nekatere kemikalije, ki so sestavni del omenjenega herbicida s takimi, ki zdravju niso škodljive, oziroma katerih vpliv na okolje in človekovo zdravje ni tako drastičen. Prodajalci pa bodo morali prijaviti vse lanske zaloge in poskrbeti za zamenjavo z novimi proizvodi: Prazne posode herbicidov bodo morali odslej primerno shraniti in jih po potrebi odvažati na za to določene odpade.
Poleg atrazina, ki je kot rečeno že lani prišel na zatožno klop, je ministrstvo za zdravstvo prepovedalo uporabo in prodajo tudi alaclora, metolaclo-ra in trifularina. Vse te snovi so namreč v neprimernih količinah zasledili v vzorcih pitne vode v vodovodih, ki zajemajo v podtalnici ob reki Pad.
Alaclor uporabljajo predvsem na posevkih soje in koruze. Na slednjih bodo lahko uporabljali le zmerne količine herbicida, in sicer 2,6 kilograma na hektar proti dosedanjim 3,4 kilograma. Ministrstvo za zdravstvo se je tudi obvezalo, da bo vse leto nadzorovalo te posevke in stalno zbiralo podatke o koncentraciji herbicidov v njih. Na podlagi rezultatov bo nato skušalo sestaviti optimalni seznam herbicidov in primernih količin uporabe.
Omembe vredna pobuda pa prihaja tudi s strani kmetovalcev oziroma Združenja trgovcev s kmetijskimi stroji in proizvodi za kmetijstvo (COM-PAG). Predsednik združenja Ceserani je predlagal ustanovitev seznama vseh avtoriziranih prodajalcev pesticidov. Na kmetijskem sejmu v Veroni, kjer je bila včeraj okrogla miza o škodljivosti pesticidov, je med drugim pojasnil, da se v Italiji še vedno s preveliko lahkomiselnostjo dopušča uporaba teh kemikalij, saj si kmetje lahko priskrbijo pesticide tudi po drugih kanalih in ne samo v agrarijah. Poleg tega, da bi seznam pooblaščenih prodajalcev lahko zanesljivo usmerjal kupca, bi hkrati omogočil evidenco o kakovosti in količini pesticidov, ki jih uporabljajo zadruge in posamezna kmetijstva. Drugi predlog, ki je nekako prehitel zakon ministra De Lorenza pa je, da bi že kmetijske zadruge redno zbirale podatke o koncentraciji kemikalij v sadju in poljščinah.
Suša je iz dneva v dan hujša
V Reziji ni še odpravljen strah pred novimi požari
VIDEM — Nevarnost novih požarov v Reziji ni še minila. Več sto gasilcev, gozdnih stražarjev in prostovoljcev namreč nadaljuje z akcijo pri preprečevanju, da bi izbruhnili novi požari in ogrozili tudi ljudi.
V včerajšnjih popoldanskih urah so iz štaba za civilno zaščito javili, da je položaj pod nadzorstvom, ni pa izključeno, da ne pride do novih požarov. Povejmo, da je predvčerajšnjim požar zajel več kot tisoč hektarjev gozda in obstajala je celo nevarnost, da bi morali izprazniti vas Stolbi-co, do česar pa ni prišlo. Gasilci in ostali, ki so sodelovali pri gašenju, so namreč preprečili, da bi ogenj zajel tudi prve hiše in s tem povzročil še večjo škodo.
Sicer so tudi včeraj ves dan skrbeli, da so okoli vasi ustvarili neke vrste »varovalni pas«, ki so ga gasilci in alpinci iz Kluž stalno močili.
Zaradi velike površine, ki jo je zajel ogenj, je gašenje dokaj težavno in v nekaterih primerih so se morali gasilci na vso moč truditi, da so nadzorovali celotnemu teritoriju. V pomoč pa sta jim prišla dva helikopterja, prvega je na kraj nezgode poslal štab civilne zaščite iz Furlanije-Julijske krajine, drugega pa je dala na razpolago direkcija gozdne uprave. Ob tem si pri gašenju pomaga-
jo tudi s številnimi avtocisternami, ki so v Rezijo prihiteli iz vsepovsod.
Po informacijah, ki so jih zbrali na štabu za civilno zaščito, vzroke požara, ki se je razširil tudi na dolino Raccolane, še raziskujejo. Ni pa izključeno, da je prišlo do samovžiga, kar bi bilo tudi upravičljivo spričo večtedenskega suheha vremena. Povedati je namreč treba, da tudi v teh krajih je deževalo pred skoraj dvema mesecema.
Čeprav z gašenjem niso še končali, že ocenjujejo!, da bo škoda izredno velika, saj je ogenj uničil izredno veliko smrek in bukev.
Bližajoči se ogenj je v Stolbici povzročil velik preplah. V tej vasici rezijske občine, ki šteje 275 prebivalcev, je velika toplota pokvarila del plastičnih vodovodnih cevi, tako da so vaščani ostali brez pitne vode. Na pomoč so jim prišli alpinci z avtocisternami ter s helikopetrjem, ki je z višine močil zemeljski pas okoli Stolbice.
Zaradi nastalega stanja se je na izredni seji sestal tudi občinski svet v Reziji, ki je pod vodstvom župana Pericleja Beltrameja predlagal, da bi izrekli izredno stanje. O tem sicer naj bi se domenili na Deželi. Po vsej verjetnosti se bo od ognja opustošene kraje ogledal tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti.
V smrt zaradi požara v Istri
UMAG — Požari, ki pestijo Bujščino, so predsi-nočnjim terjali tudi eno žrtev. Zaradi posrednih posledic obsežne ognjene fronte je namreč izgubil življenje komaj 21-letni gasilec Zoran Finderle iz Umaga. Fant je sodeloval pri gasilski akciji pri Krasici, kjer so ogenj podtaknili neznanci, ki na tako neodgovoren način rešujejo vprašanje preštevilnih divjih prašičev in nabiranja divjih špargljev.
Finderle je skupaj s svojo enoto gasil fronto, ko je nenadoma izginil izpred oči zaprepadenih tovarišev. Padel je v eno tolikih nezaznamovanih jam, ki tudi sicer predstavljajo pravo nevarnost. Gasilec je obležal na dnu nekaj desetin metrov globoke luknje v zemlji, pri padcu pa se je smrtno poškodoval. Njegovo truplo so potegnili na površje šele včeraj zjutraj.
Smrt mladega gasilca je močno odjeknila v Istri, kjer se krajevne oblasti že dolgo, a brez pravega uspeha borijo proti požigalcem. Od začetka leta so zabeležili kar 168 požarov, pri katerih ni imela narava nikakršnega opravka. Krajani so pač odkrili, da se .lahko z ognjem prežene divje prašiče, ki jih je letos v Istri še posebno veliko. Prav malo jih skrbi narava (pa naj si bo v obliki merjasca ali drevesa), radi pa bi zavarovali svoja obdelana polja. Upravičeni želji slehernega kmetovalca pa bi morali najbrž poiskati primerno rešitev, ki naj ne bi predvidevala požiganja.
Na Koprskem še brez težav
KOPER — Dolgotrajno sušno obdobje se na obalnem območju pri oskrbi z vodo še ne pozna. Povsod, kjer imajo vodovodno omrežje, je oskrba nemotena, dnevno pa Rižanski vodovod pošlje v omrežje okrog trideset tisoč kubičnih metrov vode. Iz Gradol v Istri dobivajo dnevno približno deset tisoč kubičnih metrov vode in kot jim sporočajo istrski kolegi, izvir v Gradolah pa sploh še ne kaže znakov, da se bo izdatnost zmanjšala.
Dokaj »bogat« je tudi izvir Rižane, pa tudi v Sečovljah vode ne manjka. Na vodovodu v Kopru pravijo, da bodo brez motenj prav gotovo zdržali še deset dni, pa tudi še dlje, saj imajo še rezerv, toda za poletno in jesensko oskrbo z vodo sedanje sušno obdobje ne obeta nič lepega.
Če se suše v enoti Pogon že nekoliko sekirajo, so tega sušnega obdobja veseli tisti, ki se ukvarjajo z naložbami. Vreme je več kot naklonjeno gradbincem in monterjem, ki se trudijo, da bodo do roka - 31. maja letos - zgradili še en (4.100 metrov dolg) odsek obalnega magistralnega vodovode od izvira Rižane do čistilne naprave v Cepkih.
LJUBLJANA — Marsikod v Sloveniji imajo zaradi dolgega sušnega obdobja, ki traja že dobre tri mesece, velike težave pri oskrbi s pitno vodo. V letošnji zimi, ki (vsaj kar zadeva sneg) sploh ni bila zima, je v Ljubljani od 1. decembra do včeraj padlo 103,6 milimetra padavin na kvadratni meter, dni, ko je padlo najmanj liter dežja na kvadratni meter, pa je bilo samo 16. Po podatkih hidrometeorološkega zavoda pa to v Sloveniji sploh ni bila najbolj sušna zima v minulih 40 letih.
V zimi 1974/75 (v decembru, januarju in februarju) je padlo samo 76,9 milimetra padavin na kvadratni meter, lansko zimo, torej 1988/89 pa 96,5. Povprečna količina za omenjene tri mesece v minulih 40 letih je 279,8 milimetra, najbolj mokra zima pa je bila 1976/77, ko je v teh treh mesecih padlo kar 568,9 litra padavin na kvadratni meter. V letošnji zimi je padlo tako le 37 odstotkov povprečne količine padavin ža ta čas. Sušno obdobje se je letos podaljšalo tudi v marec, kar se v letih 1975 in 1989 ni zgodilo. Marca 1975 je v Ljubljani padlo kar 248,3 litra padavin, marca 1989 pa 94,8, kar je tudi več od dolgoletnega povprečja, ki je 89,3 milimetra. V 22 dneh marca v Ljubljani ni ne deževalo ne snežilo,
zato bo, če k zimi prištejemo še marec, verjetno to najbolj sušno zimsko obdobje minulih desetletij.
Zaradi tako skromnih padavin bi pričakovali, da bodo gladine rek rekordno nizke, oziroma da bodo pretoki rekordno skromni, vendar zadnji podatki kažejo, da so še daleč od absolutnih minimumov in celo od naj-nižje lanske gladine oziroma pretoka. Za primerjavo so pomembni štirje podatki, tako imenovana srednje nizka voda, to je taka, ki se pojavi Vsako leto, trenutni pretok, lanski pretok in absolutni minimum pretoka. Za Savo v Radovljici so ti podatki naslednji: povprečna srednje nizka voda 10,5m7s, včeraj so izmerili pretok 8,6m7s, lani na koncu sušnega obdobja je bil pretok 5,3m7s, absolutni minimum pa 5,0m7s. Podobna razmerja pa veljajo za vse slovenske reke, npr. za Sočo v Solkanu je povprečna srednje nizka voda 20,4m7s, zdaj je pretok 26m7s, lani je bil 14,2m3/s, medtem ko je sploh najmanjši izmerjeni pretok bil 9,6 kubičnega metra na sekundo. Ljubljanica, ki je že. na pogled upadla kljub zapornicam v Mostah, ima na Vrhniki zdaj 3,2 kubičnega metra pretoka na sekundo, lani pa se je ta pre-
tok znižal na borih l,76m3/s, medtem ko je absolutni minimum 0,98 kubičnega metra na sekundo iz septembra leta 1962, ko se je končalo dolgo vroče poletje.
Po napovedih naj bi se nam resnejše poslabšanje vremena približalo v nedeljo, ko bo v zahodni Sloveniji občasno že deževalo. Nato naj bi se nad Sredozemljem zgradil ciklon, kar bi za Slovenijo pomenilo razmeroma toplo vreme z občasnimi padavinami, ki bi bile izdatnejše v zahodni Sloveniji. Po drugi varianti naj bi nas v noči na ponedeljek prošla hladna fronta s padavinami, za njo pa naj bi se vreme spet izboljšalo. Vsekakor pa se bo zelo dolgo obdobje brez padavin končalo.
Iz skoraj vse Slovenije, predvsem pa iz manjših krajev, poročajo o težavah pri oskrbi s pitno vodo. Najbolj so prizadeti v krajih, kjer imajo le manjša vodovodna zajetja ali pa so odvisni celo od kapnice. Gasilci dovažajo vodo s cisternami v odmaknjene kraje, v obalno-kraškem predelu pa skoraj ne mine dan, da ne bi posredovali pri požaru. Po še nepopolnih podatkih naj bi bilo letos v Sloveniji že kar 500 požarov.
DANILO MINIČ
RIM — Predstavniki vlade so pred dvema tednoma ob sprejetju prvih ukrepov za boj proti suši pomirjevalno izjavili, da je položaj izreden, a ne dramatičen. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz vseh koncev in krajev Italije, je »izrednost« že prešla v dramo m celo v obup.
Sicilski škofje so že pozvali svoje dušne pastirje in vernike, naj molijo, da bi blagodejni dež, vsaj nekoliko omilil dramatične posledice suše. Na Siciliji kot kaže ni druge pomoči, ker so vodne rezerve pod stoletnim minimumom, omejene dobave pa so na Siciliji tragična vsakdanjost, tudi ko otok ne pesti suša, ker je večina vodovodov dotrajanih, da izgubljajo tudi do 50 odstotkov vode.
S ponedeljkom bodo v Genovi začele veljati omejitve pri uporabi vode. Prepovedano bo pranje avtomobilov, zalivanje gredic in vrtov, industrija Pa bo morala prilagoditi svojo porabo novim razmeram. V nočnih urah omejili pritisk v vodovodnem omre7.! tako da bodo višjeležeči kraji ostal brez vode. Genova ima namreč le s® nekaj več kot 13 milijonov kubični metrov vodnih rezerv, potrebovala pa bi vsaj še dodatnih 18 milijonov kubičnih metrov vode pred poletjem, ko
bo suša naj hujša.
Genovskemu zgledu bodo po vsem sodeč kmalu sledili tudi drugi. Pre sednik ANFIDA (vsedržavnega združenja vodovodnih industrijcev) Anto-nino DelTOrto, je včeraj v Turinu zahteval, da bi odpravili dosedanje po*1' Učne cene in jih podvojili. Povprečno stane kubični meter vode v Italiji lir, nekje je ta cena višja, drugje nizu vsekakor pa pod povprečjem cene razvitih zahodnoevropskih država*/ kjer znaša približno 1.700 lir za ltubl,a ni meter vode. Dell Orto predlaga, “■ bi s tako pridobljenimi finančni^ sredstvi poskrbeli za posodobitev v°_ dovodnih omrežij. Od 6 milijard ^ bičnih metrov vode, ki jih pošiljaj0 Italiji v vodovodne cevi, se kar e . milijarda kubičnih metrov porazgU Kot običajno je Dell Orto zagovat] . privatizacijo vodovodov, češ da je ”, privatnih vodovodih izguba le stotna, medtem ko v nekaterih jav vodovodih znaša tudi 45 odstotkov, dustrija je torej že zavohala, da lab tudi sušo spremeni v dobičkono ^ posel. Vsakomur pa je lahko jasn0'čj. tega ni mogoče uresničiti preko n Industrijci upajo, da bo predvsem v^e da segla v žep. Da bi krajevne uPr®a osvojile predlog o podvojitvi cen' ni govora, ko so pred vrati krajev volitve.	uje
Prav danes bodo kmetje iz Apu na dnevu boja zahtevali |con^;rnl0t-ukrepe, da bi vsaj delno omilili g no škodo. Upanje, da bi v kratke g datnejše padavine napojile razsu zemljo, je že pošlo. Meteorolog* a. napovedujejo za konec tedna p° čitve, a brez izdatnejših padavin. ,
Na sliki (telefoto AP):
zek vodostaj Tibere pri Tiberi
otoku