Leto IX, št. 228 LJubljana, petek 28. septembra 1928 Cena 2 DTn Uredništvo a L)«M)ana, Kjialltrra ulica ftter. 5/L Totetan it «071 in «804, ponoči tudi *t- «034. Bnksplsl •• na vraftaj«, Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko k. S4> — Telefon to. It Ljubljana, to. 4. — Telefon to. «49« Podružnici: Maribor, Aleksan« to. 13 — Cefle, Aleksandrova cesta RaCas pri poSIneui ček. zavoda t Uab> to. II.S«« . Prah« čisto Wt«n, Nr. 10JJ41. blerr vič-kri\ propc je sice prodreti „ ali ostalo guibili v pi skem ocenje Ljubljana, 27. septembra. Širši glavni odbor NRS je torej dovršil svoj posel. Iz ozkega stališča radikalske stranke zasedanje ni bilo brez uspeha: pokazalo se je. da je ogorčenje proti Vukičeviču v stranki tako veliko, da je nadaljnja karijera tega moža pač zapečatena. S tem, da si je stranka postavila deiinitivnega šefa v osebi Ace Stanojeviča, je nesporno učvrščena njena disciplina in vzpostavljena avtoriteta glavnega odbora kot vrhovnega vodstva. Vukičevič je odžagan, njegova politična taktika je obsojena in kombinacija, ki nosi njegovo ime, čeravno se danes skriva pod drugo firmo, dozoreva s tem za politično ropotarnico. Posebno se v Beogradu podčrtava še to, da je z Vukičevičem obsojen tudi blejski pakt, ki je bil osnova vse njegove politike. Naravno, da bo tudi neradikalska javnost z zadoščenjem vzela na znanje odstranitev Vukičeviča s politične po-zornice, ako in kadar se to zgodi. Žal je diskusija v glavnem odboru pokazala, da se hoče eliminiranje tega moža predvsem in skoraj izključno iz notranje-strankarskih razlogov in ne iz višjih vidikov državne politike. Vukičeviča so govorniki obsojali v glavnem kot škodljivca stranke, kot človeka, ki je sistematično rušil strankino disciplino, ki je z nedovoljenimi sredstvi ustvarjal sebi dominanten položaj, ki je zapletel stranko v neugodne aranžmane ter jo politično oslabil in notranje razdvojil. Njihovi argumenti v tem oziru so bili vrlo krepki in ponekod zelo drastični. AH neratskalska javnost je od razprav širšega glavnega odbora NRS pričakovala nekai povsem drugega. Mislila je, da bo NRS na svojem elitnem zboru postavila na dnevni red ne toliko problem 'ikalske stranke, kolikor pro-ie politike, ki ie po Vukiče-ni in strankini indirektni na na pot, katera vodi v . To se ni zgodilo. Bilo debat nekaj poskusov problem naše države oskusih. ki so se iz-2m, čisto partizan-politične situacije in načina, kako 1 «zpiesti krizo. V debatah se je pokazalo, da si ogromna večina govornikov predstavlja rešitev krize po receptu iz 1. 1925.. potom medstrankarskega aranžmana med «Hrvati» in radikali. Ne vemo, če se je kdo od delegatov zavedal — jasno vsaj tega ni noben povdaril — kako različna ie situacija danes od one v 1. 1925. Pred tremi leti je bila še mogoče sugestija. da udeležba na vladi znači tudi participacijo na oblasti in moči. Danes vedo že tudi- politični otroci, da ministrski portfelji še ne daio tudi dejanske moči in da se današnji veMki konflikt ne da izgladiti in niti zalepiti z «aran-žmani», temveč le z definitivno odpravo celotnega sistema dosedanje notranje državne politike, zasnovanega na načelu, da vodstvo in eksploataci.ia države pripadata Srbijancem. Naravnost žalosten dokaz poooinega nerazumevanja dejanskega položaja pa tvori sama resolucija, ki precizira naš kritični problem v tem smislu, da so «odnoša.ii z brati Hrvati pokvarjeni«. 2e sam naziv «bratje Hrvati», vzet iz sentimentalnega vokabularja, izziva vtis neresnosti in deluje baš na Hrvate neugodno. A glavno je to, da ne gre samo za Hrvate, gre ravno tako za Srbe in Slovence. Z isto energijo in odločnostjo kakor Hrvati, zahtevamo Srbi in Slovenci ureditev naših notranjih odnošajev v smislu slobode in polne enakopravnosti. Kmečko-demokratska koalicija ni nosi-teljica plemenskega problema, temveč občenarodnega in spor ne gre za Hrvate in Srbe. temveč gre za Hrvate, Srbe in Slovence na eni ter hegemoniste na drugi strani. Ta spor ni plemenski, temveč je državljanski in pokrajinski. Resolucija glavnega odbora NRS dokazuje. da v Beogradu še niso sposobni doumeti in razumeti celotni kompleks vprašanj, ki so usodnega pomena za državo. Deklamaeije o bratih Hrvatih so danes deplasirane in z besedami se izhod iz krize ne da najti. Edino dejanja veljajo in dejanj zaenkrat — ne vidimo. __ Seia vodstva KDK Zagreb, 27. sept. č. Danes se je vršila Tedna seja vodstva KDK, ki so se je poleg vseh članov vodstva udeležili tudi nekateri poslanci. Na seji so razpravljali o internih vprašanjih in o poročilih, ki so jih podali poedini poslanci o položaju v svojih okrož* jih Med drugim se je vršila razprava o pripravah za občinske volitve v Bosni in Hercegovini in o izvajanju socialnega boj« kota predstavnikov sedanjega režima Po» nekod se poslužujejo oblasti povsem ne» zakonito raznih izrdnih ukrepov proti pri* stašem KDK. Razprava proti dr. Čoku odgodena Trst, 27. septembra I. Za dan«« določena razprava proti dir. Ivanu Mariji čoku le bila odgodena na 2. oktober. Razprava se bo vršila v Kopru. Pribičevič o seji in sklepih glavnega odbora Same besede brez vsebine. - Situacija je enako nejasna in nevzdržna, kakor je bilo doslej Zagreb, 27. septembra č. Resolucija širšega odbora NRS v tukajšnjih krogih ni izzvala nikake posebne pozornosti. V krogih KDK so že od vsega početka gledali zelo skeptično na »razčiščenje« med glavnim odborom iin Vukičev'čem in zato tudi niso verjeli napovedim o odločnih sklepih. Novinarji so se danes obrnili na Sveto-zarja Pribičeviča in ga prosili, naj iim poda kake izjave o rezultatu radikalskih posvetovanj Pribičevič se ie prošnji odzval ter iim med drugim iziavil: »Doslei namenoma nisem hotel govoriti o delu radikalskega glavnega odbora, da ne bi mogli reči. da sem s prenagljenimi izjavami kai pokvaril 2e prvi dan zasedanja širšega glavnega odbora NRS sem povdaril. da so izjave Ace Stanojeviča le besede in da ie treba počakati na resolucijo in eventualne druee sklepe. Zal. oa ie tudi resolucija le zbirka fraz. kakor so bile fraze pozdravni govor Ace Stanoievi-ča Ta vtis ie vzbudila resolucija v vseh naših krogih Resolucija ni posegla v ie-dro problema in ne vsebine nobenih prav-cev za bodočo politiko Že po tem. da je z resolucijo zadovoljen tudi Laza Markovič. vemo. kako ie Nikola Uzunovič ie izjavil dopisniku »Novosti«, da 'e treba eks-poze glavnega odbora in iziave Ace Stanojeviča pravilno prečitati. da se vidi nii-hovo pravo vsebino V tem ie baš slaba stran resolucije, da ie treba šele pravilno čitati. Javnost ie pričakovala Jasno resolucijo. iz katere ie že na prvi pogled razvidno vse. Obsodba Velje Vukičeviča. obsodba dogodkov 20 junija in obsodba vlade dr Korošca je tako maskirana. da je sploh ni videti. Jasno je da Je ta resolucija kompromis raznih struj in frakcij v stranki Kar pa je glavno, resolucija ne •rešuie državnih problemov, marveč le edinstvo radikalske stranke. To je vse delo širšega glavnega odbora. Rekli bodo, da je v resoluciji tudi govora o odnošajih s Hrvati To ie baš ono. kar žali in 'zzva Teh neprestanih fraz o bratstvu s Hrvati ie iavnost že sita. Ti odnošaji so bili skaljeni že pred 20 junijem. Omajani so bili v svojih temeljih z ustvaritvijo srbijanske fronte v vladi 1. 1927. Z 20 iuniiem pa ie bila ustvarjena globoka državna kriza za katero pa v Beogradu še danes nimajo razumevanja. Na seji glavnega odbora ie bilo več udeležencev. ki so se držali naravnost sijajno bodisi v svojih govorih, bodisi z medklici. Ce bi bili oni odločal- o resoluciji, bi se bilo morda ustvarilo nekai kar bi bilo vsaj malo razsvetlilo politično temo v Beogradu Toda resolucijo so sestavljali elementi, ljudje kakor Laza Markovič. ki I - s so sedaj popolnoma zadovoljni. To ie le en dokaz več, da politični činitelji v Beogradu nimajo niti razumevanja niti volje za reševanje velikih problemov, ki rušijo temelje naše države. Resolucija pa skuša povsem napačno predstaviti, kakor da gre samo za »brate Hrvate«. Niso nezadovoljni v državi samo Hrvati, nezadovoljni so tudi Srbi v Vojvodini, na Hrvatskem in Slavoniji ter v vseh ostalih krajih, zlasti pa še v stari Srbiji in v Makedoniji Gospoda iz glavnega odbora se vedejo, kakor da ie vtaknila vse Srbe v žep in kakor da gre samo za Hrvate Njim bi seveda ugajalo, da bi obstojal samo hrvatski problem, odnosno da bi obstojala samo borba med Beogradom in Zagrebom. Tako primitivno vzamejo naše državno vprašanie Ravnoprav-ni s Srbiianci boceio biti ne fsamo Hrvati, marveč tudi Srb? in Slovenci. Gre torej za tako preureditev odnošajev, da bodo zr.dovoljni vsi. Izgleda pa. kakor da hočejo preobrniti vso stvar tako. kakor da so razen Hrvatov zadovoljni s hegemonijo Beograda vsi ostali deli namda in države ter da je treba stvar urediti samo še s Hrvati Fraze o bralstvu s Hrvati sprejema Zagreb po vseh dosedanjih izkušnjah ze'o skeptično in vidi v tem samo novo past. V resoluciji glavnega odbora ni niti besedice o vladi dr. Korošca. Resolucija ne poziva radikalskih ministrov na.1 izstopijo iz vlade, ne zahteva razpusta Narodne skupščine niti razpisa svobodnih volitev in sploh ne govori o nobenem Izmed vprašanj. ki zanimajo vso javnost in ki tvorijo iedro sedanie politične sltuaciie. Ta resolucija ie navadna zd avica. Popolnoma pravilno ie naglasil danes eden moiih prijateljev, da ie ta resolucija limonada brez okusa Želeti bi bilo, da bi se širši glavni odbor pokazal bolj na višin' sltuaciie. Prvaki glavnega odbora bodo slikali 24. september 1928. kot zgodovinski dan v nadaljnjem razvoju naših medsebojnih odnošajev Toda že danes moramo reči, da se zelo motijo. Nočem prorokovati. kakšen efekt bo imela ta resolucija v političnem položaju v Beogradu. To je odvisno od tega. kako io bodo tolmačili ln izvajali v praktični politiki. Če bodo Izvajali resolucijo tako kakor ie bila sestavljena, oo-tem ie škoda časa. ki so ga rabili za n e-110 izglasovanie. Spričo take situacije bomo mi vztrajali še dalje na svoji sedanji poti ln se ne bomo dali premotiti z nobenimi, še tako bla-godonečimi sirenskimi glasovi. Oba radikaiska tabora sta zadovoljna Kaj pravijo vukičevi-cevci in kai člani glavnega odbora. — Ugotovitve tridnevne debate Beograd, 27. septembra r. V političnih krogih se mnogo razpravlja o poteku seje širšega glavnega odbora radikalne stranke ter o resoluciji, ki je bila na njej sprejeta. Vukičevičevci zatrjujejo, da so zadovoljni in da pomenja resolucija njihovo zmago člani ožjega glavnega odbora pa so tudi zadovoljni, češ da je širši odbor odobril njihovo stališče Kot najvažneiše naglašaio. da imaio sedaj šefa stranke in da mora s tem računati tudi poslanski klub Člani ožjega glavnega odbora so imeli danes sejo, na kateri so razpravljali o nastalem položaju. Na vprašanje, zakaj ni bil izključen Velja Vukičevič, je eden izmed članov glavnega odbora izjavil, da te po njihovih informacijah skoraišnii padec vlade neizogiben in da sedaj nima smisla izključevati Vukičeviča ter spravljati stranko v krizo, ko se bodo v kratkem pričela pogajanja s Hrvati. V demokratskih krogih govore, da so radikali tri dni mnogo govorili, toda ničesar povedali. Ponavljali so pripovedke o policijskem terorju, niihov sklep pa je enostavna limonada Vodja zemlioradnikov Joca Jovanovič je izjavil, da je iz tridnevne razprave razvidno naslednje: 1. Večina je ugotovila, da ie položaj tak. kakor ga Predstavlja tudi opozicija to ie slab in nevzdržen. 2. Za ta položaj nosi neposredno odgovornost režim Vukičeviča in dr. Mariukoviča. 3. Za dogodke 20. iuniia je v glavnem kriv režim četvorne koalicije. 4. S Hrvati se mora najti podlaga za sporazum, a ta podlaga ne more biti ista. ki k) naglaša sedanja vlada 5 Obsojen ie bil blejski pakt, ker se ne odobrava politika Velje Vukičeviča, ki to je vodi! v imenu rad kalne stranke. 6. Sedanja politična kombinacija je nevzdržna in se mora poiskati nova. Kakšno resolucijo so hoteli radikali prvotno sprejeti Osnutek radikalske resolucije, po zakulisnih vplivih Beograd. 27. septembra, r. Kakor se naknadno doznava. je bila prvotno sestavljena in projektirana povsem drugačna resolucija, kakor pa je bila sprejeta na včerajšnji seji širšega glavnega odbora radikalske stranke po zaključku politične debate. V zadnjem trenotku so se pojavili izvestni vplivi, ki so napotili Aco Stanojeviča, da je spremenil svoje prvotno stališče in pristal na drugo resolucijo, znatno različno od prvotnega osnutka. Mnogi člani širšega glavnega odbora 9o bili iznenadeni, ko je Velizar Jan kovic po izvolitvi Ace Stanojeviča za predsednika radikalske stranke prečital kratko, povsem drugačno resolucijo, ki je bila dana brez debate na glasovanje. Kakor je izvedel vaš dopisnik iz povsem zanesljivega vira, je bila prvotna resolucija, ki j,o je nameraval predlagati ožji glavni odbor, sestavljena po sledečih smernicah: širši glavni odbor naj bi predvsem pooblastil ožji glavni odbor, da r vsemi stvi vzpostavi v stranki red in disciplino. Resolucija je najstrožje obsodila sedanji reži«. bi ga je označila za nadaljevanje bivšega VukiževMevega režima, ki je državi, narodu in stranki toliko škodoval. Glede sporazuma s KDK je resolucija na-glašala pripravljenost radikalske stranke ustvariti tako situacijo, da bo slehernemu državljanu omogočeno v bratskem sodelovanju in plemeniti tekmi posvetiti svoje sposobnosti boljši bodočnosti celokupnega ra- ki je bila nato v zadnjem hipu bistveno spremenjena roda. Resolucija je nadalje še posebej obžalovala, da je po krivdi Vukičevicevega režima nastala v državi atmosfera, ki je rodila 20. junij, ko so najplemenitejši sinovi hrvatskega naroda padli kot žrtve krvavega zločina. Resolucija je nadalje naglašala, da je iugoslovenska država narodna država ter obžalovala, da je notranja politika y zadnjem času krenila s te osnovne liniie. V gospodarskem delu je resolucija povdarjala potrebo temeljnih upravnih reform, v svrho sanacije gospodarske krize in naietja večjega posojila, ki naj bi se uporabilo za zgradbo že leznic. Glede odnošajev v stranki, je -eso-'ueija povdnriala potrebo edinstv stranke ki pa ne sme kršiti strankarske discioline Stranka mora ostati zvesta svoiim tradicijam in mora zato izločiti vpliv vseh onih, ki te fradicije omalov7i"'»''o in škodujejo nadalj niemu razvoju in udeisfvovanju stranke. Ta resolucija je bila seveda bistveno drugačna kakor pa je resolucija, ki je bila nate sprejeta. V beograjski ravnosti m** -—lii^p razpravljajo o tem, zakaj je bila resolucija v zadnjem hir>u t^ko spremenjena ftiriio s-e o tem najrazličnejše vesti, ki na jih momer lano še ni mogoče kontrolirati. Preorijentacija evropske politike Nove zanimive vesti o posledicah francosko - angleške pogodbe. — Nemčija se je pridružila protiitalijanski fronti Berlin, 27. septembra (be.) »Ailgemaine Deu--fcsche Zeitung« piše, da bodo stop® angleško-nemšfci patetična odnošaji v popolnoma novo fazo, ker je nastal v političnem mišljenju angleške javnosti velik preokret, ki proži ugoden trenutek za defireitivno raizčiščenje političnih odno-šadev med Anglijo in Nemčijo. Kakor poročajo angleške vesti, je angleško javne mnenje zelo vznemirjeno zaradi vesti, da se je Nemčija pridružila protfi4ali'jansici fronti, dočim kaže francoska diržava decidiramo pro>tiruska stremljenja. Angeško javno mnenje se boji, da bodo zaradti te nove preonijeotacije v svetovni pokMkij nastale nove oborožeine fronte, kair bi labko privedlo v mednarodni politiki do resnih zapletlja-Jev im evemtuelno celo do resnih oboroženih konfliktov. London, 27. septembra g. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha«, kd se bavi s tajno angleško-francosko mornariško pogodbo, izrecno ugotavlja, da vesti o njej niso bile demontirane nitd na francoskem niti na angleškem zunanjem u-radu. Briandova rzvajanja v Ženevi o sovjetsJfii Rusiji so že izvirala odtod, ker bi se Francija po tej pogodbi odrekla približanju z Rusijo. V potjsko-litovskem sporu se je angleško stališče približalo francoskemu. Anglija je razen tega prepustila popolnoma Franciji, ali bo predčasno izpraznila Porenje. Dopisnik pravu, da Je dejstvo, da je misel na novo popolnoma formetao toda daiekosežno antanto med Francijo in Anglijo v Ameriki, Italiji ji Nemčiji zelo močna. Dalje izvaja, da angleški narod s pravico lahko zahteva, da je poučen o smotrih angleške zunanje politike. Venizelos o paktu r Italijo Trgovinska pogodba z Avstrijo Dunaj. 27. septembra, g. Avstrijsko - tu-goslovenska trgovinska pogodba bo predložena parlamentu najbrže šele oktobra. Venizelos pričakuje plodove Razmerje do Jugoslavije, Atene, 27. septembra g. Venizelos je obvestil vlado, da bo 30. oktobra zapustil Pariz ter odpotoval v London, kjer se bo pogajal o sklepu grškega posojila ter obvestil londonsko vlado o smernicah grške zunanje politike. O svojem bivanju v Rimu je izjavil, da je bila nova italiiansko-grška pogodba sprejeta v italijanski javnosti zelo ugodno. Podpis te pogodbe ne predstavlja samo potrditve starega prijatelistva med Italijo in Grčijo temveč tudi pričetek nadaljniega mirnega sodelovanja na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. V svojem razgovoru z italijanskim ministrskim predsednikom Mus-solinijem je Venizelos izrazil svoje prepričanje, da bo nova politična zveza pokazala svoje plodove tudi na Balkanu. Venizelos svoje politike na Balkanu. — — Posvetovanja v Parizu je izrazil svoie zadovoljstvo, da je prvi pakt, ki ga je Grčiia sklenila z velesilo, bil grško-italjanski pakt. Napram Mussoliniju je iziavil, da je Grčija sleikoprej pripravljena skleniti z vsemi sosednimi državami analogne pogodbe pod pogojem, da se z Jugoslavijo rešijo gotova tehnična vprašanja. Ako se bo to zgodilo, bo Grčija dovolila vse mogoče olajšave v tranzitnem prometu, ki so v skladu z grško suvereniteto. Pariz, 27. septembra g. Grški ministrski predsednik Venizelos je bil danes gost zunanjega ministra Brianda. Tekom dneva je posetil ministrskega predsednika Poincarč-ja, s katerim je imel daljši razgovor. Kakor se izve. se bo še danes sestal z jugosloven-skim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Borba za agrarno reformo v Dalmaciji Zmešnjava v vladni večini. — Grožnji dveh ministrov z demisijo. — Zakonski predlog bo najbrž umaknjen Beograd, 27. septembra p. Danes popoldne je prišlo v skupščinskem odboru za zakonski predlog o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji do zanimivega spora v vladni koaliciji, čigar posledica je bila grožnia dveh ministrov, da bosta podala ostavko. Pri razpravi o prvem poglavju zakonskega predloga je prišlo najprej do spora med večino in zemljoradniki Zem-Ijoradniški poslanec Ceda Kokan-ovič je iziavil. da zemljoradniki ne morejo glasovati za predloženi zakonski predlog in sploh ne sodelovati v razpravi te^a predloga. ker ie protiustaven in proti interesom naroda Zato ne preostaja zemijorad-nikom ničesar drugega kakor da gredo med prebivalstvo in mu pojasnijo škodljivost predloženega zakona Posl. Kokano-vdč je iziavil da stoje zemlioradniki na stališču, da predstavlja kolonat fevdane odnošaje. to ie odnošaje javnopravnega značaja in da se morajo ti odnošaji pd-oraviti v korist dalmatinskih seliakov brez kake odškodnine s strani seliakov Kot take jih ie smatral tudi ustavotvorec. Minister agrarne reforme Daka Popovič ie iziavil da si bo osvojil ono naziranje, ki ga ie imel ustavotvorec ob priliki spre-ietia čl 42 ustave in ki ie razvidno iz stenografskih beležk ustavotvornega odbora oziroma ustavotvorne skupščine Zemljoradnik dr. Miloš Tupanjanin je primerjal kolonatske odnošaje z begluškiml v Bosni in Hercegovini, ki so bili odpravljeni v korist seljakov. Obširno je govoril o zgodovini kolonata v Dalmaciji ter je zahteval, da se imajo kolonatski odnošaji smatrati za kmetstvu slične odnošaje. Nato je ponovno govoril posl. Kokano-vič, ki je trdil, da je ves zakonski predlog reakcijonaren, ker nudi minimalne koristi dalmatinskim seljakom in ie nasproten členu 42 ustave. S to iziavo so zemljoradniki zapustili sejo. Vladna večina ie delo nadaljevala, toda pri tem ie orišlo do novega zanimivega konflikta Na Dredlog posl. Varde je bilo 6 členov zakonskega predloga odklonjenih. To ie seveda povzročilo veliko zmešnjavo v vladn' večini. Ko je zvedel o nastali zmešnjavi. ie prihitel v skupščino dalmatinski minister dr Grga Angjelinovič. ki je razburjenim vladnim poslancem zagrozil, da bo podal ostavko, ako se v vladni večini ne bo dosegel sporazum in ne bo sprejet vladni zakonski predlog. Kakor se pričakuje, bo dosežena kompromisna rešitev Jutri ob 9. dopoldne bo imela vladna večina sejo o tej stvari in prav tako bo imela sejo tudi vlada. Domneva se da bo predloženi zakonski predlog umaknjen in da ga bo vlada z malenkostnimi izpremembami na novo predložila. Pravo bistvo bojev med radikali Točna sodba beograjskega lista. — Vse orizadevanje gre le za tem, kdo bo imel državno oblast v svojih rokah. — Lepa gesla o državnih in narodnih interesih so le pesek v oči Beograd, 27. septembra r. K poteku seje širšega odbora radikalne stranke pišejo beograjske »Novosti« med drugim: Ko je glavni odbor pričel svoja posvetovanja, so splošno pričakovali, da bo njegova odločnost šla vsaj tako daleč, da omogoči ustvaritev jasnega položaja v stranki. Zgodilo pa se je samo to, kar leži v miselnosti in v načinu borbe onih starcev, ki ne smejo in ne morejo z odločilnim udarcem presekati in pričeti boja proti Velji Vukičeviču, njegovi kliki in onim skrivnostnim silam, ki ju vzdržujejo, kajti jasno je, da Velia Vukičevič nima zaslombe ne v narodu in ne v radikalnih organizacijah. Njegova zaslomba je policija. Na seji glavnega odbora smo doživeli naslednje zanimivo dejstvo. Delegati iz province, ki so bolj energični in odločni v borbi, zahtevajo stvarno rušenje in eliminiranje Velje Vukičeviča, dočim vodje in taktiki iz Beograda še dalje pozivajo in blufi-rajo sebe in vso politično javnost s starimi fiazami o edinstvu radikalne stranke. Tega edinstva ni in ga več ne more biti. Njihova taktika se osredotočuje v tem, da s taktiziranjem in manevriranjem izvlečejo policijo iz rok Velie Vukičeviča. Oni ne žele boja, ne žele iti v opozicijo ter zapustiti omaianih uozicij, ki jih imajo danes. Ne želi niti sporazuma s Hrvati zaradi dejanske konsolidacije države, temveč proglašajo to geslo samo kdt politično geslo, ki ga morejo postavit' nasproti Velii Vukičeviču. Zanimalo bn zadržanje radikal poslanskega kluba, čigar sejo ie sklical Velja Vukičevič za soboto dopoldne. Razume se, da bo tudi Velja Vukičevič pel pesmi o edinstvu stranke, o njenih tradicijah, moči, državniški vlogi, zgodovinskih nalogah in o vseh ostalih malih in velikih malenkostnih in važnih stvareh. In prelivale se bodo kro-kodilske solze nad »bratskim nesporazumom« in vse se bo končalo s tem, da je treba obraniti sedanjo vlado nesporazuma, vlado duhovnika Korošca, v kateri vsi, tako radikali kakoT demokrati, pod njegovim vsegatnogočnim blagoslovom še nadalje molzejo molzno kravo, ki ne more dajati niti toliko mleka, da bi zadovoljila molohov-ske potrebe ljudi okoli vlade. Potrebno je povdariti da v sedanjem boju klik, v katerem je skušal glavni odbor na površje potom radikalskih organizacij in širokih narodnih množic, ni treba gledati odločne borbe za narodne interese. Zmaga tako enih kakor drugih pomeri i poraz zdrave narodne politike, politike gospodarskega ozdravljenja države, političnih svoboščin in sporazuma s Hrvati na širši podlagi, kakor 'e navadni »sporazumi«, zasnovan na politični kombinaciji ene ali druge klike v radikalski stranki. Konpres slovanskih mest Praga. 27. septembra, h. Za jutri se pri. čakuje prihod delegacije ljubljanskega me* sta, pod vodstvom župana dr. Puca na kongres slovanskih mest. Danes je dospe« la semkaj delegacija Sofije pod vodstvom župana Vasova, brata praškega bolgarske« ga poslanika Jutri dospeta semkaj dclega« ciji Lvova in Varšave. »Politikujoča duhovščina uničuje vero" Bosanski nadškof odločno obsoja politične metode slovenskega in hrvatskega klerikalizma. — S strankarsko politiko ubija duhovščina zaupanje v vero in cerkev Pod naslovom «Resna beseda v obrambo vere in duhovniškega ugleda» prinaša glasilo sarajevskega nadškofa vel ©pomemben članek, ki dokazuje, kako se vrhibosanski katoliški nadpastir energično upira poskusom, zanesti slovenski klerikalizem tudi med Hrvate. Uvodnik «Katoličkega Tjednika», ki potrjuje naš tolikokrat ponavljani nazor, da politikujoča duhovščina škoduje veri in cerkvi, prinašamo v celoti: •Izjave solidarnosti, ki jih neki hrvatski duhovniki dajejo Hrvatski pučki stranki in njenemu političnemu delu in ki jih objavlja «Narodna Politika« (glasilo hrvatskih klerikalcev), smatra ljudstvo kot podporo strankarslko-poli-tičnemu stališču SLS in HPS ter kot organiziran nastop duhovništva proti narodni borbi KDK To je dejstvo in oni, ki dajejo izjave solidarnosti, bi morali to že v naprej spoznati. S tem se tedaj izziva spopad med duihovništvom in ljudstvom na stran-karsko-političrnem temelju. In to celo v času, ko je politična borba najbolj napeta in ko ie stališče KDK moralno upravičeno. Ne uvažuije se pravilo, ki veleva katoliškemu svečeniku, da se ne Izpostavlja strankarsko, ker s tem izgublja zaupanje ljudstva, izziva verske pretrese in celo mestoma odpada od vere. Ne uvažujejo se besede Sv. Očeta, naslovljene nedavno litovskim škofom: «Ker je tedaj glavna dolžnost duhovnikov skrbeti za versko stanje vsega naroda, se jim nikakor ne spodobi izpostavljati se za katerokoli stranko; treba je paziti, da se ugled duhovništva ne oškoduje s strankarskimi borbami In da se pristaši drugih strank na tak način celo ne odbijajo od vere.» Ako en del duhovščine s svojimi izjavami za HPS tako daleč prekorači mejo dopustnosti, ali se je potem čuditi, ako gresta narod in njegovo politično vodstvo v tem oziru še dalje? Doživeli smo, da je KDK na svoji seji z dne 20. septembra naslovila proglas na narod, da «naj prekine vsako občevanje z odgovornimi činitelji režima sile in i vsemi onimi, ki z avtoriteto svojega posvetnega ali duhovskega položaja pomagajo režimu.* Socijalni bojkot duhovništva, ki se je začel mestoma — kakor smo privatno izvedeli — že pred tem proglasom, lahko dovede do neugodnih trzavic in do nedoglednih posledic v verskem oziru. Najmanj za dolgo vrsto let se ohladi srce narodu in se onemogoča uspešno dušno - pastirsko delovanje. Vsemu temu sta največ kriva «Narodna Politika* in njeno seniorsko vodstvo, ki tako brezobzirno pobira podpise svečenikov in jih izpostavlja v strankarske svrhe. Zaradi tega trpi tudi ugled ostalih duhovnikov, ker narod ne šteje podpisov in ne ve, da je od nad 2000 hrvatskih svečenikov izreklo zaupanje in solidarnost klerikalni stranki šele 200 duhovnikov, temveč dobiva splošen dojem: »Duhovniki so proti nam.» Ista «Narodna Politika* potem še piše. da so ukrepi o družabnem bojkotu sad verske mržnje in da so to direktni napadi na vero in cerkev, dasi je jasno, da izvirajo ''z strankarsko-politične borbe in so naperjeni naravnost proti nezmernim duhovskim strankarjem, ki jih zapeljujeta «Narodna Politika« in seniorat »katoliške akcije*. Seveda se ti napadi na duhovnike-strankarje posredno najhuje maščujejo nad vero iin cerkvijo, ki bi ju morali duhovniki braniti. Na ta način se lahko izzove pri svojem narodu mala Mehika in tedaj ne bomo nikaki mučeniki, ker ne bomo trpeli zaradi gorečnosti do Boga in cerkve. marveč zaradi fanatizma, s katerim se oklepamo ene stranke.* Tako govori glasilo sarajevskega nadškofa, ki mu pač nihče ne bo mogel očitati, da je v cerkvenem oziru mlačen ali premalo odločen. Nova večina na Poljskem? Na Poljskem se je pričela notranjepolitična situacija zopet interesantneje razvijati. Znano je še, do kako ostrega konflikta je prišlo v poljskem parlamentarnem življenju med Pilsudskim in večino v sejmu. Parlament je sicer sprejel proračunski predlog, ki ga je predložila vlada, toda šele potem, ko ga je v nekaterih zelo važnih točkah spremenil, črtal nekatere kredite in vstavil druge, ki si jih vlada ni želela. Te spremembe so imele svrho, da napravijo vtis pri širokih množicah, katerim na korist so se po večini izvedle. Maršal Pilsudski je odgovoril s tem, da je odložil funkcijo ministrskega predsednika in obdržal samo pozicijo vojnega ministra, odgodil sejm in hkrati podal neko izjavo, ki v nenavadno ve-hementni obliki napada delo državnih poslancev. Vse to je nasprotje med Pilsudskim in opozicijo, ki pa ima seveda v parlamentu večino, silno povečalo in napeto se je pričakovalo jesensiko zasedanje parlamenta, kjer bi se po dotedanji situaciji težko dalo izogniti konfliktu med vlado in sejmom. Med najvažnejšimi stvarmi, ki so že dolgo na programu malone pri vseh političnih strankah in prav tako pri vladi, je sprememba ustave v smislu, da se ojači oblast vlade, odnosno državnega predsednika. Tu so seveda med posameznimi koncepti velike razlike in doseči sprejemljiv izhod iz situacije, ne bo lahka stvar. Vrh tega je sploh za vodstvo državnih poslov in redno funkcioniranje parlamentarnega aparata za trajno nemogoč položaj, kakor ga imamo danes z nasprotjem med Pilsudskim odnosno vlado in sejmsko večino. Zato ne prihaja niti najmanj nepričakovano vest, da se je v poljski socija-listični stranki pojavila struja, ki teži za sodelovanjem z vlado. Socijalistiona stranka naj bi pričela podpirati Pilsud-skega, napravila koalicijo z vlladnim blokom, ki šteje sam tretjino poslanskih mest, ter radikalno orijentiraino kmečko stranko, ki je tudi zelo pridobila v zadnjih volitvah. Na ta način bi se stvo-rila vladna večina, ki bi se mogel Pilsudski opirati nanjo in izvesti svoj program. Da se je ravno v sodjalistični stranki pojavilo tako stremljenje, je zelo razumljivo. Saj je izšel Pilsudski iz socialističnega tabora in je veljal ves čas svoje nacijonalne borbe za socijalista. Tudi, ko je izvedel v maju pred tremi leti državni prevrat, so mu ravno socialistični železničarji v veliki meri omogočili uspeh in socijalisti so ga v prvi dobi prikrito ali deloma celo odkrito podpirali. Ko je pričel Pilsudski paktirati tudi z drugimi, osobito konservativnimi elementi, se je razmerje močno poslabšalo in razdalja med diktatorjem in so-cijalistično stranko se je naglo večala. Poslanca Moraczewsk©ga. ki je vstopil v vlado, je stranka izključila in sploh nastopala precei ostro zoper diktatorja. Ni pa ostalo skrito, da ima Pilsudski v njej še vedno velike simpatije. Iz njfh se je razvil načrt, naj bi stran-ka spremenila taktiko in podprla odkrito sedanji režim, mu s tem omogočila ali vsaj olajšala delo. m; - tiemaifr^' te ' tranji politični razvoj v državi premaknil z mrtve točke. Toda vprašanje je, če bo ta poskus uspel. Zakaj v stranki je mnogo ljudi, ki mu odločno nasprotujejo in zelo je še negotovo, kako se bo odločil gros stranke. Zakaj konservativni elementi v vladnem bloku bi se težko dali spraviti v skiad s težnjami delavske in kmečke levice. Nadaljnji razplet dogodkov je v veliki meri odvisen od razgovorov, ki jih bodo imeli na pobudo Daszynskega, socijalističnega voditelja in sejmskega maršala, šefi strank in kjer se bo pokazalo šele pravo razpoloženje. Angleško priznanje Društvu narodov London, 27. septembra (Jo.) Pod naslovom »Anglija in Društvo narodov« podajajo »Times« pregled delovanja devetega zasedanja skupščine Društva narodov in se obračajo proti napadom na stališče angleške vlade v aktuelnih medna« rodnih političnih problemih. »Times« povdarjajo, da je bilo deveto zasedanje Društva narodov zelo delavno, ter so manjkala običajni veliiki govori in se ije razvijalo delo v miru in v medsebojnem zaupanju. Iz tega zasedanja le jasno izhajala velikanska pridobitev načina mednarodnega sodelovanja. Društvo narodov si je v resnici pridobilo v svetu velik ugled. I Glede angleškega stališča do Društva narodov povdarjajo »Times«, da je Anglija v vsakem oziru največja poboirmica idealov Društva narodov. Pod sedanjo upravo Društva narodov je postalo društveno delo integralen element angleške zunanje politike in angleški zunaniii minister se je aktivno udeležil vsake seje sveta in skupščine Društva narodov, dokler mi ©boleti. Češkoslovaška in priključitveni problem Praga, 27. sept. s. «Narodni Listy» poro« čaj o, da je dr. Seipel opustil vse svoje dvo» me glede priključitvenega vprašanja. To seveda ne more nikogar iznenaditi, ki je zasledoval, kako sistematično se v Avstriji pripravlja namesto priključitve izenačenje z Nemčijo, kar seveda ne bi bilo mogoče brez pristanka šefa avstrijske vlade. Za Češkoslovaško, ki bi bila z združitvijo obeh držav najbolj ogrožena, izhaja iz tega po« treba nastopiti proti priključitvi z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Sedmi oktober v Avstriji Dunaj, 27. septembra g. Socajatoodemokratsk« stranka je danes predložila nižjeajvstrijskemu deželnemu glavarju dr. Bureschu svoj načrt za : 7 oktober. Iz tega načrta izhaja, da zahtevajo j socijalni demokrati za svoj pohod cefo mestno oizemiije Dunajskega Novega mesta. Deželni glavar bo poskušal doseči, da hi socijalni demokrate svoj načrt v tolliko izpremeniili, da ba mo®H tudi Heimwebro(vd korakati po nekaterih ulicah, ker bi bilo sicer nemogoče lokalno ločiti ob« prirediMive ter bi bila ogrožena obranitev miru. Ako socijalni demokrati ne bfi pristali na (spremembo svojega načrta, bi vlada prepovedala njihovo prireditev. Iz tega dejstva izhaja, da mfeffijo t vladnih krogiih prepovedati obe prireditvi, ker ba bilo nemogoče, da bi se socijalni demokrati zadovoljili z enostransko prepovedjo. Policija ie dane« prepovedala komunistično prireditev, ki ie bila napovedana za 7. oktober. Venizelosovo diolomatsko potovanje *. Pariš, 27. septembra, (be.) Zunanji minister Briand je sprejel grškega ministrskega predsednika xr—:-•-..?» ranem b •• ' "UT< • ' ' '• ■••! lu-ugl O ■"•U 'vi ! -\e' u. ,„'.„ . v- s— •> r.rH-*!*!?«1.- Pričetek trgovinskih pogajanj v Pragi Praga, 27. septembra, h. Danes so bila v ministrstvu za zunanje zadeve otvorjena trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pooblaščeni minister dr. Krofta in predsednik seje legacijski svet« nik Ziegler sta v prisrčnih besedah pozdra* vila jugoslovenske delegate, ki jih je pred« stavil jugoslovenski poslanik Branko Laza« revič. Nato so določili program dela Z ozirom na značaj gradiva se bo razpravlja« lo v treh samostojnih komisijah. Na dnev« nem redu bodo vsa trgovinsko*politična vprašanja, konzularni dogovor in dogovor o odpravi vizumov. Iz radikaiske stranke Beograd, 27. sept. p. Iz radikalskega glav* nega odbora se poroča, da bo izvoljena sekcija za izpremembo statutov radikalne stranke delala do konca oktobra, ko bo sklicana seja glavnega odbora, da sprejme predlagane spremembe in definitivno do« loči rok sklicanja kongresa radikalne stran« ke. Ob enem bosta takrat izvoljena dva podpredsednika glavnega odbora. Za prve« ga podpredsednika se omenja kot kandidat Marko Trifkovic, za drugega podpredsed« nika pa Nikola Uzunovič. Velja Vukičevič je danes poslal vsem radikalnim poslan« cem pozivnice, naj se gotovo udeleže seje poslanskega kluba 29. t. m. Menični in čekovni zakon Beograd, 27. sept. p. Danes popoldne je bila seja zakonodajnega odbora, na kateri sta bila po krajši debati in brez izprememb sprejeta v celoti zakon o čekih in zakon o menicah, kakor so ju izdelale strokovne komisije. Tragična smrt graškega trgovca v Slavoniji Nova GradiSka, 27. sept. č. Na postaji Staro Petrovo selo se je danes smrtno po» nesreeil graški trgovec Ludvik WoreL Pri« šel je pred par dnevi nakupovat slive. Na* kupil jih je več vagonov in so jih danes nakladali na omenjeni postaji v vagone. Pri premikanju pa je po lastni neprevid« nosti prišel med odbijače dveh vagonov, pri čemer mu je dobesedno zdrobilo prsni koš. Worel je bil pri priči mrtev. Truplo so prepeljali po sodnem ogledu v mrtvaš« nico ter obvestili o nesreči njegove sorod« nike v Gradcu. Pri njem so našli večjo vsoto denarja, ki je bila deponirana pri so« dišču. Worel je bil rodom iz Slavonije, a je bival že več let v Gradcu, kjer ima do» bro idočo trgovino. Vsako leto j« nakupil v naših krajih velike količine sliv, ki jih je nato eksportiral po vsej Evropi Zaključena preiskava o požaru v Seljaškem domu Zagreb, 27. septembra č. Dane« >e preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo o požarni v Seljaškem diorou, izročil v« spise državnem« pravd njšrtrvu. Izkazalo se je. da so bile vse vesti o raznih aretacijah neresnične. Nd še znano, ali bo državno pravd niStvo na podlagi gradiva, ki ga Je zbral preiskovalni sodnik, moglo dvigniti konkretno obtožbo. Silna nevihta v Dalmaciji Split, 27. septembra d. V južni DaHmacija Je razsajala v minuli noči silna nevihta, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Nalivi so povzročili zlasti na nasadih mnogo škode. Morje le bilo tako razburkano, da so valovi segali do oken prva nadstropja. V lukah in prstaraižčoh Je odneslo vise ooflne in manjše barkew Žrtve madridske katastrofe Madrid, 27. septembra, g. Zadnje požar« ne straže, ki so ostale na pogorišču gleda« lišča, so danes zapustile svoja mesta. Do« sedaj še niso našli trupla šepetalca. Do« mneva se, da se je v hodniku, ki vodi v pritličju do njegovega sedeža, zadušil. Do« sedaj so identificirali vsa trupla. Kljub te« mu, da niso pri dosedanjih delih na pogorišču našli nobenih trupel več, prihajajo dnevno vprašanja madridskih rodbin, ali so med trupli tudi njihovi svojci Med raz« valinami so našli mnogo delov trupel, vsled česar se domneva, da so gledalci 4., 5. in 6. galerije vsi zgoreli Nemško zrakoplovstvo Allahabad, 27. septembra, (be.) Včeraj je tu pristal nemški letalec Hiinafeld. Berlin, 27. septembra. Včeraj, je letel novi zrakoplov Zeppelin štiri ure. V petek pose-ti Zeppelin Dunaj. Friedrichshafen, 27. septembra, g. Davi ob šestih se je izvršil ponovni start zrakoplova «Grof Zeppelin«. Polet bo šel najbrže preko Momakovega in Dunaja, mogoče tudi preko Celovca in Salzburga, ako bodo to dopuščale vremenske razmere. Neurje v gornji Italiji Videm, 27. septembra, g. Že več dni divja v karnijskih Alpah viharno vreme. Temperatura je močno padla. Preteklo noč so občutili precej močne potresne sunke, ki so trajali pet minut Med prebivalstvom je nastala panika. Materijelne škode ni Svetovni kongres trgovinskih zbornic London, 27. septembra (k>.) Mednarodna trgovinska zbornica, ki trenutno zaseda v Parizu, je sklenila, da bo izdelala načrt za sklicanje svetovnega kongresa trgovinskih zbornic, ki naj bi se vršil meseca julija v Amsterdamu. Na kongresu bo zastopal Anglijo Balfour. Kongres kadilcev v Parizu Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 27. septembra (be.) Glasom septem-berskega izkaza znaša število brezposefaih v Nemčiji 506.000 oseb. Švedska vladna kriza 8toekholm, 27. septembra, (pa.) Kralj Je poveril sestavo novega kabineta voditeljema desničarskih strank Triggerja in admirala Lindenmanu. Pred splošno stavko ▼ nemških ladjedelnicah Berifn, 27. ser^rrb™ (be.) Ker so »e PO•• in .{.;•.•<*»*»!>» p°iesr»5Ha, ubruiinv * ! o«" ' .--(Ti starka, i^^u^v; u» ČU.VCU [ SpV^TVi S4 dela i Važna odločitev upravnega soilišča glede občinske doklade na vino SvejSas cem na občnem zboru Zve®e eostitad-čarskoh zadrug ljubljanske oblasta opozarjal, da mnoge občine po obstoječem občinskem redu pobirajo po novem proračunu zvišane doklade protizakonito že od 1. januarja, daš so zvišane doklade od nadrejene oblasti btte potrjene s proračunom vred šele čez nekaj mesecev po novem letu. Res je, da je 2. veliki župan (sedaj kompetenca oblastnega odbora) potrdil, da veljajo doklade že s 1. I. dotičnega leta na vse davščine, torej tudi na davščine od potrošnje, toda ta za občine nadrejena oblast ali ni hotela upoštevati zakonite mere, aM pa kompetentni upravni referenti — žal najbrže v pretežni večini proti našemu stanu razpoloženi kot da smo brezpravna para — niso čutili potrebe, se z obstoječimi zakoni pobližje spoznati. Praktšcdrala se je ta nezakonitost nd prevrata sem do danes. Kjer pa ni tožnika, ni sodnika. V mnogih občinah so gostUničrjd proti sklepu občinskega odbora o zvišanju dokflad sicer vložili pritožbo, ki pa Je bilia navadno vedno zavrnjena, ter je bilo tudi v takih primerih vselej dovoljeno pobirati zvišane doklade že s 1. I., dasi je bila potrditev izdana morda šefe v sredi proračunskega leta. Tako so gostilničarji v povojnih letih utrpeli — smelo trdim — lepe milijone dinarjev. C« je kdo malo pogodmjal, da vendar ni pravično doklade v zvišani meri pobirati tudi od že iztočenega vina, so se mu često še škodoželjno rogali, češ, mar li ne veš, da imamo vas gostilničarje v davčni preši, katero lahko privijemo poljubno do zadnjega beliča in tiho moraš biti. Da bodo tovariši poročeni, poročam slučaj, ki J« bil za tekoče proračunsko leto v občini Loka pri Zidanem mostu, kjer je izreklo končno besedo upravno sodišče po javni razpravi 12. t. m. Gostilničarje tožitelje je na razpravi zastopal odvetnik g. dr. E. Kalan. Upravno sodišče je v sodbi izreklo, da se povišana doklada na vinsko trošarino mora plačevati še le od dneva, odkar ]e bila odobritev dotičnega sklepa obč. sveta veljavno razglašena odnosno prizadetim sporočena. RazlogJ »pravnega sodišča so Jako zanimivi. Iz njih navajam: Odbor občine Loka pri Zidanem mosta }e v seji dne 30. oktobra 1927 sklenil, da se v pokritje občinskih potrebščin za leto 1928 pobirajo tudi 300 % doklade k užitnini na vino in vinski mošt. Županstvo je ta sklep razglasilo in po § 75 občinskega reda za Štajersko vabilo vse volilne upravičence na zborovanje, na katerem bi se sklepalo o predložitvi gori navedenega predloga občinskega odbora oblastnemu odboru v odobritev. K temu zborovanju se ni nihče oglasiti, pač pa so Ciril Majcen in tovariši že pred dnevom zborovanja in v roku, predvidenem v § 79 občinskega reda, vložiiiK pismen ugovor zoper predlagano zvišanje dotedanje 200 % doklade na državno trošarino na vino na 300%. Oblastni odbor ljubljanske oblasti Je z odlokom od 11. 4. 1928, št. 1239 dovolil občini Loki pri Zidanem mostu, da sme poleg drugih davščin v pokritje občinskega primanjkljaja pobirata tudi 300% občinsko doklado na državno trošarino od vina, vinskega mošta in petijota, počenši z dnem 1. januarja 1928, ter zavrnil pritožbo Cirila Majcena, češ da višina doklade ni prekomerna. Zoper ta odlok so dne 18. maja 1928 v odprtem roku Ciril Majcen, Jakob Selič, Franc Ju-vančič in Alojzij Zeleznik vložili tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navajajo toižitetji, da toženo upravno oblastvo ni pravilno uporabilo zakona, kajti oblastni odbor te odohra zvišanje dokfadie šele ti. 4. 1928 tu so bili gostilničarji o tem obveščeni šele 8. 5. 1928, zbog česar tega zvišanja niso mogli vkalkulirati pri točenju vina od 1. I. 1928 do 8. 5. 1928 in tri ga morali torej saimd namesto konsnmentov trpeti. Pri presoji tožne točke je upravno sodišče nastopno prevdarjalo: Ni nobenega dvoma, da tvori proračun občinskemu gospodarstvu temelj za celo leto in da je načeloma pobirati občinske doklade na vse občinsko upravno leto. V kolikor oblastni odbor po čl. 93 zakona o oblastni in okrajna samoupravi v zvezi z čl. 30—34 uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih in čl. 308 finančnega zakona za leto 1927-28 od obrale višino od občinskega odbora sklenjenih občinskih doklad na neposredne davke, velja ta odobritev pač za vse proračunsko leto tn naj si Je oblastni odbor dotično odobritev izdal tudi šele med proračunskim letom. Ker gre za neposredne davke, gotovo ne more biti nikakega pomisleka, da ne bi se doklada tudi za primer odobritve pobirala tudi za čas od pričetka proračunskega leta pa do dne odobritve dotičnih dloklad. Neposredni davki in doklade na nje imajo pač namen, da zadenejo neposredno davkoplačevalca in torej ne more biti pomisleka, da se od občinskega odbora sklenjene občinske doklade pobirajo za vse proračunsko leto m naj si se Je odobritev izposlovala tudi šele po začetku občinskega upravnega leta. To velja tudi za druge občinske doklade k državnim davščinami in za samostalme občinske davščine, ako naj po volji zakonodajalca ali uredbodajalca te državne alli občinske davščine trpi davkoplačevalec sam. Povsem drug pa je pravni pofožaff, aho gr« m davščine na potrošnjo. Te davščine nimajo namena, da zadenejo davkoplačevalca (n. pr. prodajalca, pTofevaijalca) nego naj zadenejo potrošnika ln mora posrednik, ki davščino plača, imeti možnost regresa proti konzumentiu. Pobiranje davščin na potrošnjo kakor n. pr. občinskih doklad na državne trošarine in samostaAnih občinskih naklad na potrošnjo, Je torej dopustno šele za čas po sklepanju občinskega odbora o teh davščinah oziroma v primerih, da je potrebna odobritev višjega oblastva, po razglasiti vi odobritve podvrženih davščin na potrošnjo že pred računskega leta m dnevom razglasitve predpisane odobritve bi se smete take davščine pobirata pač le v iznosu, za katerega ni potreba višje odobritve. Za slučaj, da »e občana sklenfta pobftamfe odobritvi podvrženih davščin ne potrošnjo že pred pročeftkom novega proračunskega teta, bi se smela pobirati taka davščino, tudi v višji izmeri namreč v dotedanji višini, nikakor p« ne v znesku, ki Je večji od dotedanje višine. Ako se je namreč tudi preteklo leto pobirala davščina v i®vestmi izmeri je verjetno, da bo tudi za naslednje teto pobiranje odobreno vsaj v isti višini kakor dotfa) in more davkoplačevalec s tem zneskom kalkuHrati. Ne velja pa to za višjo fe-mero nego je bila dotedanja in M torej oblastni odbor smel odobriti zvišane doklade šete za čas od objav« odobritve pa do konca upravne«« leta, a za dobo od začetka upravnega leta do razglasitve kvečjemu dotedanje doklade. V danem spora gre nedvomno za davščine aa potrošnjo, namreč za doklado na državno trošarino na vino, vinski mošt in petdjot Tudi le razvidno iz upravnih spisov, da se ie v preteklem letu pobirala 200% doklada na to trošarino. Zaradi teh okofnottl M se od 1. I. 1928 do dneva n'- r»*M*v« toatcsv 0 prndpliMl odobritvi bodisi 1 ara^a lista, feodM aa način, kakor prvotni občinski sklep, bodisi z Individualno obvestitvi]« smeia ta občinska doklada pobirati le v višini 200%, t i. v višini doklade, kakršna Je za leta 1927. S tem, da se je dovolilo pobiranje 300% doklade že od 1. I. 1938, se je torej zakon kršil, ter je moralo upravno sodišče tožba ugoditi in izpodbijani upravni akt razveljaviti, v kolikor se je z njim dovolilo pobiranje 300% doklade k državni trošarini na vino, vinski mošt in petijoit že počenši z dnem 1. I. 1928, in ne šele od dne obvestitve o odobritvi. ★ Karakteristično Je. da se Je ta pravda pri olM. volitvah, ki so se vršile prošlo nedeljo v Loki od izvestne strani izrabljala kot politično agita» cdjsko sredstvo proti listi, na kateri sta bila poleg drugih obrtnikov med 25 kandidati tudi dva gostilničarja, čeravno imajo vse stranke med gostilničarji svoje pristaše. In vendar gostilničarji niso nič drugega storili, nego to, kar bi bil vsak občan, ako bi smatral, da mu je nezakonito predpisan davek, storil. PoslužiK so se svoje državljanske pravice ter so se pritožiti proti ukrepu, ki se jim j« zdel krivičen. In sodišče Je izreklo, da Je bil res nezakonit in kri« vičen ter ga Je razveljavilo! Ogorčeno odklanjamo grdo in umazano volilno kampanjo, ki je bila naperjena proti nam! Dotični pa, katerim te besede veljajo, naj si zapomnijo, da si s takimi metodami ne bodo pridobili nobene časti in nobenžh občinskih jasli. Ciril Majcen. , > ii za ■ T Jem pršjeli odda se zni voj-:-mic imi Malo možnosti za sporazum v romimsko-madžarskem sporu Bukarešta, 27. septembra, s. Direktna ro- munsko-madžarska pogajanja, ki jih je Društvo narodov priporočalo na svojem septem-berskem zasedanju, se bodo najbrže pričela najjasneje v dveh tednih, toda ne v avstrijskem mestu, kakor se je prvotno poročalo, temveč v Nizzi. Ker niti Romunija niti Madžarska nočeta popustiti od svojih stališč, obstoji na obeh straneh samo malo nade, da bi pri teh pogajanjih prišlo do sporazuma. Vendar pa se smatra kot olajševalen novum v dosedanjem razvoju optantskega konflikta, da je zadnji sklep Društva .narodov omogočil diskusijo gled^ podlage a praktični rešitvi tega vprašanja. Afera z obveznicami nemškega posojila — Berlin, 27. septembra. 13 * gr!'> de poneverb z obveznicami ^ . je dognala, da j|e prišlo v . r. i-nalu za 20 milijard pot veznic, ki so bile označen je bilo okroglo za 5 ' stare. Ker kljub obš ni bilo mogoče goljuf prijavitelji teh 5 mi! pravnino. Ugotovljen' goljufijie niso vršile f nega posojila, tem-. z nemškega občinskega < ia. Vodja nemški komunistov v nemilosti Berlin, 27. septembra, g. Veliko senzacijo je vzbudila vest lista «Die Rote Fahne>, da je vodja nemških komunistov Taelmann, ki je bil pri zadnjih volitvah za predsedniško mesto v državnem zboru kandidat komunistov, padel pri stranki v nemilost. Delo indijske ustavne komisije London, 27. septembra, (lo.) Danes je od-potovala indijska ustavna komisija v Indijo, kjer ostane šest mesecev. V Bombay bo dospela komisija najbrže 12. oktobra. Odkar se je vrnila komisija iz Londona, je lil zbran za delovanje komisije ogromen ma* terijal. Komisija je prejela kakih 500 spomenic. Prva seja komisije se bo vršila v Paoni. Komisija bo zborovala po vrsti v punjabu, Lahore, Karachiju, Lucknovu, Pafc-ni, Shillongu, Kalkuti, Burmahu, Madrasu in končno v Delphi, kjer bo imela svoj glavni stan od 25. marca do il. aprila prihodnjega leta. Zopet zastoj nemško-roinunskih pogajanj Berlin, 27. septembra (be.) Pri neanškoHromun-skifh gospodarski pogajanjih so nastale nove težave, ker je postavila romunska delegacija nove zahteve. Zadnja politična konferenca pred angleškimi volitvami London, 27. septembra (be.) Danes se je pri Selo zborovanje konservativne stranke v Great Ganmouthu, katerega se udeležuje 2600 strankinih delegatov in 80 parlamentarcev. Fašistična pomoč brezposelnim — Rim 27. septembra. Ministrski svet 1« sklenil izdati 235.5 milijona lir za dela, ki bi jih bilo izvesti v letošnji zimi, da se od* pomore brezposelnosti. Za kritje tega izdatka je sklenil ministrski svet, znižati izdat ke kolonijalnega, notranjega in finančnega ministrstva. Razen tega bo podvojen davek za samce in zvišan davek na alkoholne pijače in špirit Kandidati za Noblovo mirovno nagrado — Oslo, 27. septembra. Med kandidat* za Noblovo nagrado so francoski senator De Jouvenei ameriški državni tajnik Kellogg, predsednik Masaryk in lord Cecil. Železniška nesreča London. 27. septembra, (lo.) V bliHnJ Chester Fielda je zadel škotski ekspresni vlak ob tovorni vlak. K sreči so ostali potniki nepoškodovani in tudi materijelna škoda je malenkostna. Akcija ubežnega princa Bukarešta, 27. septembra (be.) Bšvšn prestolonaslednik Karel nadaljuje s svojo agitacijo. Po pošti so preje® v Romuniji v vseh krajih nad 10.000 manifestov bivšega prestolonaslednika, v katerih zahteva, naj se ga proglasi za romunskega kralja. Hmeljski trg žatec, 27. septembra h. Nakupov na deželi se poteg inoBemskih pivovarn udeležuje tudi ena nemška uvozna tvrdka. Danes se je plačalo za 6Q kg goafl dq 8250 K« Ml prometnega dvvfa* t «JUTRO® Sf. 228 * Velet 28. K. » ^ Naši Kraji in Ijtidje Mednarodni kongres književnikov v Beograda Beoerad, 27. septembra TiK za kongresom ruskih književnikov In novinarjev, ki se je pravkar zaključil, je bil danes otvorjen drug vel epom embni in za našo državo častni sestanek — jubilejni kongres Mednarodne«a združenja književnikov in umetnikov. Pot patronan-co slavnega Viktorja Hugoa je bilo to edruženje osnovano leta 1878. s smotrom, da v vseh državah propagira najširšo zaščito literarnih in umetniških del. Sedanji predsednik M. Geogre Maillard načeluje združenju že celih 25 let. Letni kongresi združenja so se pred vojno vršili v raznih evropskih mestih, po vojni pa v Parizu, Varšavi in Pragi. Za zlato obletnico ustanovitve združenja je koračno prišel na vrsto Beograd. Namen letošnjega kongresa. s katerim bo tudi Jugoslavija v pogledu zaščite avtorskega prava stopila v vrsto modernih držav, smo deloma že obravnavali tudi v »Jutru«. Prvi udeleženci kongresa, člani Izvršnega odbora s predsednikom na čelu, so dospeli že včeraj im jim je bil prirejen prav lep sprejem. Sama ugledna imena. Po nastanitvi v hotelih se je predsednik predvsem podal na dvor in se vpisal v dvorsko knjigo. Zvečer je bila gostom na čast prirejena slavnostna večerja pri »Srbskem kralju«. Kongres le bil slavnostno otvorjen danes dopoldne ob 10. v veliki dvorani Oficirskega doma s pozdravnim pismom fran-ooskega pr&mierja Poincareja. Otvoritvi so prisostvovali mnogi člani vlade, diplomatski zbor in razne ugledne osebnosti Beograda. Kralja je zastopal polkovnik Dragomir Sarič. Starosta naših književnikov Branislav Nučič je v pozdravnem govoru poudarjal čast. ki je bila izkazana naši državi s tem. da se je kongres sklical v njeni prestolnici. V imenu vlade je pozdravil udeležence prosvetni minister Milan Grol, ki je zagotavljal, da bo vlada od svoje strani storila vse za uresničenje sklepov, ki bodo na kongresu sprejeti. Zatem je pozdravii kongres predsednik beograjske občine g. Kosta Kumanudi. Predsednik mednarodnega udruženja književnikov in umetnikov g. Maillard je v svojem govoru očrtal zgodovino 50-letnega dela tega udruženja, pozdravil nato naše književnike, ki so si pridobili lep sloves v inozemstvu ter končno apeliral na ves naš narod, naj izpolni svoj dolg napram svojim književnikom. Opoldne je občina priredila (udeležencem kongresa banket, popoldne pa so bili povabljeni v dvor na čajanko. Kralj je v prostorih starega dvora priredil svečano čajanko v čast udeležencem treh mednarodnih kongresov, kongresa ruskih znanstvenikov, ki je že dovršil svoje delo, kongresa ruskih književnikov in novinarjev ter kongresa mednarodnega udruženja književnikov in umetnikov. Kralj je goste sprejel v svečani dvorani v prisotnosti vlade z ministrskim predsednikom dr. Korošcem na čelu in se je z mnogimi gosti dalje časa razgovarjal. Zvečer se je vršila slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Slovenijo zastopajo na kongresu gg. Oton Župančič, Anton Laiovic in Ivan Zoreč. V ponedeljek dospejo udeleženci kongresa v Ljubljano. K DANES! DANES l X I K*rchfe1dski | K X I X X ;x x x x n X župnik (Der Pfarrer von Kitrchfeld) Prekrasno filmsko delo, posneto po motivih istoimenske nepozabne drame L. Anzengruberja. V glavni vlogi kot župnik W. DIETERLE. Krasne gorske pokrajine. Strptjivcst in človekoljubje mladega duhovnika. Zapuščena sirota v župnilču. Zlobne govorice po vasi. Zadoščenje za žalitve. Film, ki izvabi sofee in ganot-je pri slehernem gledalcu. Predstave ob 4., te 9. nri Lepa ganljiva sodba. Tel. 2124. ELITNI KINO MATICA X X 1 X X X X X X B X Kako potujejo bolgarski znanstveniki po Jugoslaviji Sofijski dnevnik »Mir«, organ zunanjega ministra, je objavil članek znanega bolgarskega zdravnika dr. Har. Nejčeva pod naslovom: »Potovanje skozi SHS«. Dr. Neijčev se je vračal z 19. mednarodnega kongresa proti alkoholizmu vi Antverpnu, kjer je zastopal Bolgarsko. »V sosednji bratski državi,« piše dr. Neijčev, »gledajo v vsakem Bolgaru zločinca in atentatorja. Ko smo dospeli v Caribrod, so nam odvzeli potne liste in so nam jih vrnili šele za Nišern. Pred Beogradom so nam jih zopet odvzeli in nam jih vrnili v Subotici. V Caribrodu nas je preiskal detektiv in nam odvzel vse bolgarske časopise. V Beogradu smo morali čakati v bifeju ter se nismo mogli svobodno gibati. Ko smo se vračali, so nam odvzeli potne liste na Rakeku, a takoj za to postajo so ji1! vrnili vsem potnikom razen meni, Bolgaru. Od Ljubljane me je spremljaj detektiv do Zagreba. Bil je Hrvat in mi je dejal, da uvideva neaimestnost tako strogega ravnanja z Bolgari, toda taka je naredba iz Beograda.« »V Zemumi«, pravi dalje dr. Nejčev, »so mi zopet odvzeli potni list. Ko sem si v Beogradu hotel kupiti sadja pred kolodvorom, me je zagrabil detektiv in mi rekel: ,Ne smete', in naprej vse do Drago-mana me je spremljalo budno detektivsko oko. Hotel sem se ustaviti v Zagrebu in Beogradu, toda me niso pustili. Prekoračil sem devet mej, toda nikjer me niso zadržali. V Švici in v Italiji se nikdo ne zanima za potne liste. Mudil sem se po več dni v Antverpnu. v Liegeu, Bruslju, Parizu, Curihu, Bernu in Lucernu, toda niti v enem hotelu niso zahtevali potnega lista.« »Zakaj se umetno ustvarja rnržnja med dvema sosednjima in bratskima narodoma?« končuje dr. Neijčev svojo tožbo. ■m Vprašanje amnestije duhovnika Goleča Maribor, 27. septembra Urednik Viktor Eržen, ki ima prestati zaradi tožbe mariborskih duhovnikov od treh mesecev na en mesec znižano zaporno kazen, odsedeva že drugi teden svojo »custodio honesto«. Ugotoviti moramo, da današnji vladajoči niti pred sodiščem nočejo obstati s svojo režimsko politiko. Istočasno z urednikom Erženom bi moral biti aretiran tudi urednik dr. Koroščevega organa »Slovenskega gospodarja«, kaplan in vojni kurat Januš Goleč, ki je bil obsojen na 10 dni zapora, 5000 Din kazni in 5000 Din odškodnine. Kakor pa smo že poročali, je Januš Galec odšel iz Maribora in ni o njem sedaj ne duha ne sluha. Iz njegove okolice širijo v slepilo javnosti izmišljene govorice, da bo šel g. Goleč z g. Poljšakom v Ameriko, pa zopet, da je odpotoval v Pariz itd., istočasno se klerikalni voditelji javno bahajo, da Januš Goleč nikdar ne bo odsedel definitivno prisojenega zapora. Vsakemu poštenjaku, ki še misli, da so vendar v naši državi vsaj pred sodiščem za vse državljane enaki zakoni, je bilo to govofljenje nerazumljivo, ker je ministrstvo pravde s svojim razpisom št. 48.241 z dne 8. 8. t. 1. že definitivno odbilo milostno prošnjo Januša Golsca za pomilostitev. Pomilostitev bi bila mogoča le tedaj, če bi obtožitelj dr. Reisman v to privolili. Dr. Reisman je g. Golecu to spravo tudi ponudil pod pogojem, da tudi duhovniki odpustijo uredniku Erženu. Toda duhovniki so ponudbo energično odbili in je zaradi tega tudi dr Reisman podal izjavo, da ne more privoliti v pomilostitev g. Goleča. V svoji vlogi na ministrstvo pravde je še posebej opozoril, da je hotel Januš Goleč doseči pomilostitev s tem. da je v svoj prošnji na Nj. Veličanstvo navajal objektivno neresnioo, da Je enostavno lagal v odločilnih dejstvih, ki naj bi omilila njegovo krivdo. Obe te vlogi sta del akta Pr. VI. 31-27, na podlagi katerega imora ministrstvo pravde sklepati o eventualni predložitvi amnestije na najvišje mesto. Vsakemiu kulturnemu človeku je jasno, da preko takih dejstev ne more noben minister pravde, najmanj pa, da bi dosegel na najvišjem mestu na takšni podlagi nezakonito amnestijo. Ako bi se to zgodilo, bi se pač morala zamajati vsakemu državljanu vera v zakone in pravice. Pravica do amnestije in pomilostitve je natančno določena v čl. 50 ustave. Zadnji odstavek čl. 50 pa pravi izrecno, da se bo pravica pomilostitve za dejanja, kazniva samo na privatno tožbo, šele uredila z zakonom o sodnem postopanju pri kaznivih dejanjih. Tega zakona do danes še nimamo in so bile pomilostitve kazni zasebnih tožb pri zadnji amnestiji zato tudi izrecno izvzete. Po ustavi je torej v Go-lečevem primeru pomilostitev nemogoča in nedopustna. Zato ie tudi ministrstvo pravde prvo prošnjo Januša Goleča brez nadaljnjega ovrglo, čeprav jo je vjožil direktno pri g. ministru Vujičiču. Kljub vsemu temu pa so med tem klerikalni krogi napeli zopet vse moči, da bi vendarle dosegli izjemo za Januša Goleča in so vložili novo prošnjo za pomilostitev. Te dni se je zglasil brat Januša Goleča — ta sam se mora zaradi privodnega povelja skrivati — pri samem ministrskem predsedniku dr. Korošcu in včeraj je že prišla v Maribor brzojavka ministrstva pravde, s katero se naroča mariborskemu sodišču, da se Izvršitev kazni Januša Goleča odloži do pravomočne rešitve nove milostne prošnie. Ne samo širša lavnost, tudi pravniški krogi, celo klerikalni, so bili nad to vestjo konsternirani. Vsak se vprašuje, ali res nI več pravice v naši državi in vslia le režimsko partizanstvo. Ce bo dr. Korošec res izposloval za svojega strankar-ja amnestijo, potem bomo vedeli, da korupciji pod sedanjim režimom ni več nobenih meja. _ Star zločinec iz Trsta Maribor. 27. septembra Iz Italije prihajajo v našo državo često raznovrstni begunci, med katerimi tudi ne manjka sumljivih, nevarnih tipov. Pri nekaterih so že dognali, da so služili v fašističnih oddelkih in da so bili najbrže poslani v nepoštene svrhe na naše ozemlje. Te dini pa je prišel v Maribor eden izmed najnevarnejših članov stare zločinske garde v Trstu. To ie neki 1876. leta rojeni Antonio Freno, ki je v Trstu pred dobrimi 20. leti zavratno umoril policijskega stražnika, ki je v neki zakotni ulici starega mesta zalezoval njega in še druge tržaške zločinske tipe. Freno je bil tedal obsojen na smrt, a se ie ta kazen izpremenila v dosmrtno ječo in pozneje do pomiloščenju v 18-letno ječo, od katere je večino presedel v mariborski kaznilnici. Ko so ga sedaj zalotili v neki predmestni gostilni, je izpovedal, da je prekoračil našo državno mejo nekje pri Reki že pred mesecem in se je doslej potikal po Hrvatskem. Mariborska policija Je nevarnega gosta iz Trsta vtaknila pod ključ, da do-žene, kaj je do sedaj počenjal na našem ozemlju. Najbrž je mož, ki je vzlic visoki starosti še vedno zločinsko podjeten, zagrešil zopet kak zločin v Trstu in nato pobegnil k nam._ Izdajstvo med tihotapci V spominu je še našim čitateljem velika afera tihotapstva s saharinom. Po večmesečnem prizadevanju se je začetkom avgusta posrečilo naši obmejni policiji, da je zasačila dobro orgapizirano tihotapsko družbo pri njenem delu. Na anonimno ovadbo so takrat natančno preiskali dunajski brzovlak in našli v tenderju in v prtljažnem vozu izredno velike množine saharina. Poizvedbe so dognale, da so tihotapci že več mesecev tihotapili velike množine saharina s pomočjo avstrijskih železničarjev ter da so ga iz Maribora prodajali naprej v Zagreb. Takrat je bilo aretiranih 17 osumljencev, med njimi tudi več avstrijskih* železničarjev. Zelo stroga obmejna kontrola, ki le bila nato uvedena od strani jugos'ovenskih obmejnih oblasti, je delovanje tihotapske tolpe zelo omejila. Posledica je bila, da je nastalo v Jugoslaviji živo povpraševanje po saharinu in da je cena tega dragocenega blaga, za katero so spočetka plače vi i 400 do 500 Din, skočila na 600 do 700 Din. Visoka cena je zapeljala celo vrsto posestniških sinov na Koroškem, da so organizirali obsežno družbo, ki je dalje tihotapila velike množine saharina čez mejo Jugoslavije. A kakor posnemamo po graških listih, se je s pomočjo izdaje pred nekaj dnevi posrečilo, da so zasačili številne člane tudi te tolpe. Nekateri kmečki sinovi iz koroških krajev blizu jugoslovenske meje, ki so bili v zvezi s tihotapsko družbo, so te dni ugotovili, da je izginilo iz skupnega skrivališča v neki kolibi sredi polja okoli 40 kg saharina. Tatvine so osumili razne svoje tovariše, saj drug ni nikdo vedel za skrivališče. Da se maščujejo, so se okradenl podali po najkrajši poti do jugoslovenske obmejne straže in obvestili carinsko organe, da se pravkar odpravlja na pot tihotapska tolpa. Peljali so naše finančne organe do njim znane skrivne poti in pripravili zasedo. Njihova prijava se je kmalu uresničila. V mraku so se približali v velikih presledkih tihotapci, obloženi z nahrbtniki. Ko so prvi prekoračili mejo, so jih naši obmejni organi ustavili in prijeli. Neki tihotapec je nato zakričal, nakar so se ostali hitro s,pustili v beg. Čeprav so se naši obmejni organi takoj poslužili svo- jega orožja, niso m05.ll beguncev nič več ustaviti. Sedem članov tihotapske tolpe so prijeli, dočim so ostali zbežali v noč. Ko so izdajalci videli, da se Jim je maščevanje vsaj dedoma posrečilo, so se skušali še sami neopaženo odstraniti. Toda naši obmejni organi so tudi nje obdržali v pesti, ker ni bilo dvoma, da imajo istotako tihotapske grehe na vesti. Vsi aretirana so zdaj v preiskovalnem zaporu, za ostalimi udeleženci tihotapstva pa je uvedeno poizvedovanje z avstrijske strani. Kakor zatrjujejo graški listi, so bile oib priliki hišnih preiskav na domovih aretirancev eaa>Jenjfln,e veflike množino saharina. ^^^^^^^^ Potegavščina z Orjuno V Cerknici se obrača uren gospod po hotelu in vse pripravlja. Saj je »kvartir-ip.aher« za večjo družbo veselih Tržičanov, okrog 20, ki nameravajo jutri na kegljaški izlet, v čast svojemu prijatelju, ki ga je režim junijskih zaveznikov, prestavil v Cerknico. Veseli gost seveda vzbuja radovednost, radoveduost i>ovzroča vprašanje: »Kdo pa prav za prav, pride in koliko vas bo, da tako pripravljate in prenašate in pregledujete in naročate?« »E, kaj.« odgovori hudomušnež, »gorenjske Orjune imajo zlet zaupnikov, 20 nas bo in mejo bomo inspicirali in vso Cerknico zbili!« Radovednežu je dovolj. Zaradi lepšega še zine eno o vremenu in da mora domov, potem pa dirka na brzojavni urad. Drugi dan je vesela družba polnoštevilno primahala in se veselila ljube svobode, lepega dne, svojega prijatelja in veselega tituluša, samo čudili so se gospodje, zakaj sedi veleugleden policijski organ iz Ljubljane neprestano pri sosednji mizi v družbi tovariša in kaj da mu ni prav. Orjune tisti dan ni bilo ne na mejo ne v Cerknioo, izlet v Cerknioo pa je vsem udeležencem ostal v prijetnem spominu, ne glede na nagib, cilj in uspeh izleta. Hudomušni informator je seveda ves čas molčal. Šele, ko so že bili vsi zoi>et doma v Tržiču, Je pojasnil, da policijska asistenca ni bila le slučajna, ln da je le njegova neprostovoljna krivda, da je vse tako prišlo, kakor je. Najprej je bil kre-gan, lJotem so pa še en večer kegljali na ta tituluš. * _ Bridka vožnja po Ljubljanici Ljubljana, 27. septembra Davi so trnovski otroci upravičeno zamudili šolo. Imeli so namreč na Ljubljanici teater in velik špas, ki ga ni zamudil noben Trnovčan niti Krakovčan. Nazadnje bi se bila pa prosta zabava kmalu izpremenila v joj in zopet se je vode vajenim Krakovčanov ponudila prilika, da so pokazali svojo neustrašenost in se odlikovali z reševanjem bližnjega. Kati je šla zgodaj zjutraj prat na Ljubljanico. Kakor je navada, je prala kar v velikem vrhniškem čolnu, ki so privezani nad Trnovskim pristanom pod Jelovškovo šupo, sedanjo kolonijo mestnih stanovanj. Močno je udrihala s cunjami po plohu, da se je barka gugala in gugala in končno odvezala ter zaplavala s Katico in škafom na sredo narasle reke. »Zdaj se pa pelama!« je veselo vzkliknila perica, ker je bila prepričana, da bo čoln zavil lepo v Trnovski pristan, kamor spada, kar sam od sebe. kakor star konj pred oštarijo. čoln pa je bil svojeglav in vesel si>re-hoda brez krmarja, pa se je začel dostojanstveno sukati po deroči reki, bližati se enemu in potem zopet drugemu bregu, skratka, nagajal je Katrici, kakor sploh čolnarji nagajajo ženskam. Ko ga Je Pa zagrabila Gradaščica, je jelo ženici prihajati vroče in }e rada poslušala gledalce, ki so ji z obeh strani kričali, kaj naj stori. Pograbila ie ak. ki je bil k sreči v čolnu, in ga zasadila na ono stran čolna, kamor so ji velevali Ali splašena perica ie bila preslabotna In tud' tako prestrašena, da ni imela prav nič moči in Je čoln vedno bolj hitel z deročimi valovi. Na bregovih se je zibrai ves Žabjek in MoJe gospe Id želite feraeti za zimo toplo in prijetno stanovanje Ln obenem želite mnogo prihraniti na kurivu, tedaj kupit« ^ edino le ZEPHIR peč ki je po vsem svetu priznana' in ki tkS obenem v okras Vašemu stanovanju. Z 10 kg drv kurite eno sobo 24 ur. Edina stalno goreča peč za kurjenje z drvmi. Brezplačen opis pošlje na zahtevo ZEPHIR - Tvornica peci ■» Subotica. Krakovo in prldr-eli so vsi korajžni Čok narji na pomoč, samo blizu ni mogel nobeden. Bila je nevarnost, da valovi vržejo čoln ob Šentjakobski most, kjer bi se gotovo razbil in potegnil perico s seboj v smrt. Vendar pa je velikan srečno smuknil pod mostom ter se toliko približa! Gallusovemu nabrežju, da so ga vijeli in rešili zasoplo in vso mokro Katrico. Ce bi se ne bilo posrečilo vjeti težkega čolna, ki so ga z največjim naporom obdržali trije možje na temu mestu, bi katastrofa nižje doli, kjer je Ljubljanica še bolj deroča, bila neizogibna. Kadar se Kati zopet popelje »na špas« po Ljubljani, naj nam gotovo Javi, da jo fotografiramo in ovekovečimo v sliki. Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Okoliš Št. Vid« se v zadnjem času močno razvija, posebno v obrtniškem dn trgovskem pTavcu, zato je postaja (tudi potreba po meščanski šoli nujna. To so uvideli tudi nekatera klerikalci in radi tega opustiili bojkotno gibanje proti naobrazbi. Dočim pa vse občinstvo pozdravlja otvoritev meščanske šole, je bila v župnišču sestavljena pritožba, ki gotovo ni upravičena in pritožnikom ne dela časti. Kako zagrizeni in malenkostni pa so nekateri klerikalci, naj služi v doikaz naslednji primer: Knajni š o! siki odbor ge sklenil pri svoji seja, da na.] se razpiše oddaja del za prizidek šole v dnevnikih »Slovencu« in »Jutru«. In glejte, našel se ge klerikalni odbornik, ki je reagiral na rta sklep, da-sii je sam zanj glasoval, češ, da, je z razpisom oddaje del v »Jutru« prizadeta — katoliška tnorala. Ali je tak nastop klerikalnega gospoda umesten pri razpisu del, ki tangi-raijo obrtnike vseh naziranj, in ali je taika strasH ikairslca nestrpnost potrebna, naj razsodi javnost, GORENJI LOGATEC. Cenkveni koncert v korist Rdečega križa, ki ga bo priredij krajevni odibor Rde (Sega križa v župm oerkvi v Gorenjem Logatcu 30. t. m. ob 17. s sodelovanjem mešanega zbora marodno-železničarskega glasbenega društva »Sloge« iz Ljubljane, ima naslednji vete-zanhraiv program: 1. Fsr. Kimovec: Tebe Boga hvalimo. 2. Fr. Kimovec: Večerni zvon. 3. St Premrl: Božična. 4. A. Jobst: Sv. Anton. 5. Oton Mailing: Slike iz svete dežele: a) Jeruzalem, b) Betanita, c) Mrtvo morje, d) Velikonočno Jutro, e) Betlehem, f) Jakobov vodnjak. Prijatelje cerkvene glasbe vabi krajevni odbor R. K. k mnogoštevilni udeležbi. JUTRI! JUTRI! Senzacija za vso Ljubljano! Velika slavnostna premijera velefihna, kakoršnega doslej še ni bilo tia svetu In to Je 99 Višek umetniškega ustvarjanja edinstvenega T C H A R LI E C H A P L I (4 HA Pripravite se na to našo premijero in pridite vsi V ' ELITNI KINO MATICA. Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Vse predstave se vrše v dramskem gledališču. Petek, 28., zaprto. Sobota, 29., Krog s kredo. Premierski abonma. Nedelja, 30., ob 15. Čardaška kneginja. Izven. Ob 20. Romeo in Julija. Izven. Nedelja v ljubljanskem gledališča. V nedeljo 30. t. m. igra ljubljansko Narodno gledališče ob 15. uri opereto cčardaška kne-ginja* v običajni zasedbi, zvečer ob 20. uri l>a Shakespeareovo tragedijo tRomeo in Julija*. Obe predstavi sta izven gledališkega abonmaja. Premijera Klabundove drame r Ljubljani. V soboto 29. t. m. bo premijera Klabundove igre cKrog s kredo*. To prekrasno, po kitajskem izvirniku predelano delo, polno najfinejše poezije in eksotičnega čara, so igrali v zadnjih letih po vseh večjih evropskih odrih z največjim uspehom. Slovenski prevod je priredil Oton Župančič. Vlogo Haitange bo igrala pri nas ga. Mila ŠariČevo, njeno nasprotnico, zvito morilko Yfl Pei gdč. Mira Danilova, Haitangino mater ga. Medvedova, Haitangin uporni brat Čang-Ling bo g. Ciril Debevec, bogati mandarin Ma g. Skrbinšek, oblastni sodnik v Nankingu Cu-ču g. Levar, Yu-Pein poma- J ga? in ljubimec Cao g. Gregorin, mladi ce-sarjevič Pao g. Jan, tolsti evnuh in zvodnik Tong g. Cesar, babica ga. Rakarjeva ter oba kulija gg. Sancin in Smerkolj. Režijo vprizoritve ima g. Ciril Debevec. Noto »Pohujšanje« v ljubljanski drami Z velikim zanimanjem smo pričakovali premijero Cankarjeve farse . Nemara so ga prav poizkusi nove režije cRevizom* vzpodbudili k temu, da je podal vso predpustno, maškaiadsko kome-dijanstvo stare Rusije. Raztegniti Gogolja, preobraziti ga, cmoderniziratb ad absur-dum. Nu, vzlic temu ni bilo pričakovanega efekta. S kakimi čustvi je gledalec zapuščal predstavo cPohujšanja»? Tudi gledališki gost, ki ne pozna Cankarjevega teksta? Da so ti rodoljubi in pravičniki iz doline šentflorjanske hudo smešni, v jedru pa veliki bedaki. In da je vse skupaj smešno in nič več. Fine osti ironije so se pri grotesknem povečanju zabrisale, mnoga Cankarjeva du- hovitost je v odrskem hrupu in trušču izginila, stopnjevanje farse je šlo sunkoma kvišku in konec se je zlomil baš zaradi svoje notranje neverjetnosti. Prevdarno trdimo, da je Skrbinškovo np jo, da se gledališče reši vsaj za občinstvo. Izvršeni so bili v tem pogledu primerni koraki v Beogradu, kjer so že soglasni z mislijo. naj bi dobila osiješko gledališče v last mestna uprava. Ta reforma bo izvršena mogoče že v kratkem, vsekakor pa v toku letošnjega leta. Podoba je, da bo transakcija osije^kega gledališča prva konkretna rešitev napetega vprašanja oblastnih gledališč v naši državi. Kongres mednarodne rveze sa zaščito avtorskih pravic se zaključi v ponedeljek, dne 1. oktobra v Ljubljani. Slavnostno zborovanje bo na ljubljanski univerzi donoldae ob 11.. nato bo obed v «Zvezdi», potem pa izlet na Bled. Delegati dospeio v Ljubljano z beograjskim brzovlakom ob pol 10. uri dopoldne. Na otvoritev kongresa v Beogradu sta se odpeljala kot zastopnika Slovenije skladatelj g- A. Lajovic ter delegat Društva slovenskih kniiževnikov g. T. Zoreč, Večer arij in pesmi. Znani švedski bariton Kari Hellgren priredi dne 5. oktobra skupno z operno pevko gospo Staller-Stot-terjevo v veliki unionski IvoraDi večer, kjer bosta predvajala pesmi Althena, Brahmsa, Hallena, Griega, Lajevica. Schu-berta, Rich. Straussa in arije Mozarta, Wag> nerja,' Mayerbeera. Ouaranfea in Thomasa. Predprodaja vstopnic od danes dalje v Matični knjigarni po navadnih koncertnih Skladatelj Wolf-Ferrari je napisal novo opero z naslovom oslali na opazovalni oddelek tamošnje bolnice. Damske plašče najmodernejše od Din 300 do 900 dekliške plašče od 2 do 14 let od Din 120 do 450 športna krila, zimske bluze od Din 70 naprej otroške zimske oblekce od Din 28 naprej nudi v veliki izbiri tvrdka r. ln I. GORlCAR. LJubljana, Sv. Petra cesta 29 Osflejte si razstavo v Izložbi 1 11.103 * Kuhar skuhal samega sebe. V Zavidovi-čih v Bosni je Kojo Jovanovič, kuhar v šumi Panjačke Barice, na doslej še nepo-asnien način padel v ogenj in zgorel. Oblast je uvedla preiskavo, ker ni izključeno, da gre za zločin. * Tihotapstvo žganja Iz Srbije. V zadnjem času so začeli v velikih množinah tihotapiti žganje iz Srbije v Srem. Zato so te dni postavili pri Rači stražo, obstoječo iz 20 finančnih stražnikov. V kratkem je straža prijela okoli 30 tihotapcev, ki so poskušali vtihotapiti v Srem večjo količino žganja. Žganje jim je bilo zaplenjeno, vrhu tega pa ^rvdo tihotapce strn ie odlikovala izredna prirodna inteligenca, najbol pa dobro plemenito srce. Nenadomestljivo jo bodo pogrešali Čadovi, a njeno mnogo prerano smrt gotovo obžalujejo tudi vsi Ljubljančani, ki so Cadovo Mnri poznali in cenili. Pokoj njeni blagi duši! u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo odpotoval v nedeljo 30 t. m. na svojo drugo lfltošnjo turnejo, in sicer na Poljsko. To je Izvršitev druge Matične turneje po natačno določenem načrtu, tretja koncertna turneja pa bo sledila meseca marca ali aprila 1929. Glavni namen turneje na Polisko je, da pokaže pevski zbor Glasbene Matice velikemu poljskemu narodu lepoto slovenske umetne in narodne pesmi. Je to prvi oficijelni obisk slovenskih pevcev na Poljskem sploh. Koncerti se bodo vršili v naslednjem redu: Na poti proti Krakovu bo prvi koncert še na češkoslovaških tleh v Moravski Ostravi in sicer 1. oktobra t 1. Temu koncertu bo sledil prvi koncertni nastop na poljskih tleh, in sicer v Krakovu 2. oktobra, dalje v Katowicah, 4 oktobra, v Poznanu 5. oktobra iri v Varšavi 7. oktobra. V Varšavi bo pel del Matičnega moškega zbora in mešani zbor na prošnjo naših prijateljev v nedeljo zjutraj tudi pri maši v cerkvi sv. Odrešenika in sicer Nedvedovc mašo »K Tebi srca povzdignimo«. Na povratku iz Varšave pa bo obiskal zbor 9. oktobra slavno poljsko božjo pot Censtohovo Matica le obžaluje, da se ni mogel Izvršili že napovedani koncert v Lvovu in zaradi odpovedi tega tudi koncert v Košicah. Lvovski koncert se je odpovedal zaradi tega, ker za 9. oktober ni bilo mogoče dobiti koncertne dvorane. Program koncerta Je z malimi izjemami isti kakor pri češkoslovaški turneji, ki je prinesla Matici toliko odkritosrčnega priznanja. Matičnim pevcem želimo srečno pot v bratsko Poljsko v trdni veri, da si tudi tu izvojujejo zmago in s tem priznanje naši glasbeni kulturi Zbor bo odpotoval z brzovlakom ob 12. uri opoldne v smeri proti Dunaju u— Vpisovanje vajencev v mehansko tehniških obrti bo 5. oktobra v šoli na Ledini od 14. do 18. ure. Vpisnina kakor preteklo šolsko leto. Novinci naj prinesek) s seboj učno pogodbo. Natančnejša pojasnila so objavljena na šolskih vežnih vratih. u— Knjižnica in fttalnica Delavske zbornice se s 1. oktobrom preselita iz dosedanjih prostorov v Gradišču št. 2 v novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ker se bo hkrati s preselitvijo preuredila vsa knjižnica, se do 15. oktobra ne bodo izposojale knjige. Po preureditvi bo to najmodernejša knjižnica v Ljubljani. V novi čitalnici, ki je zelo lepa in prostorna, bo nameščen tudi češkoslovaški oddelek po sporazumu s konzulatom češkoslovaške republike v Ljubljani. u— Merkurjev! večerni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bosta letos vodila v dveh oddelkih: a) za-začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni v Gradišču 17-1. med 10. in 12. uro dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduie 1669 u— Naznanilo. Plesni odsek Telesno- kulturnega društva »Atena«, si dovoljuje javiti, da bo otvoril svojo redno plesno šolo v beli dvorani hotela »Union« (vhod iz Frančiškanske ulice) sredi oktobra t. 1. Plesno šolo bo vodil strokovui plesni učitelj pedagog pod načelstvom odbornice ge. Tinke Novakovičeve. Plesni tečaji trajajo 10 zaporednih vaj po \ % ure in se zaključijo po želji večine plesalcev z venčkom ali brez venčka. oziroma s čajanko. Plesna šola se bo otvorila v naslednjih tečajih: 1.) otroški tečaj (dečki in deklice od 5 do 10 leta), 2.) tečaj za naraščaj (same deklice od 10 leta naprej). 3. tečaj za uradnike in privatne nameščence — moderni plesi (dame in gospodje). 4.) tečaj za moderne plese (dame in gospod ie) Obleka navadna šolska, oziroma promenadna. Vpisovanje bo v beli dvorani hotela »Union« 1., 2. in 3. oktobra od 18. do 1914 ure. Cena otroški tečaj 200 Din, tečaj za naraščaj 250 Din, tečaj za uradnike in privatne nameščence — dame 200 Din, gospodje 150 Din, tečaj za moderne plese - dame 200 Din gospodje 150 Din. Enkratna prijavnina za vsakega člana v vseh tečajih 10 Din. 1668 u— Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani, ki ima sicer svoje redne sestanke vsako sredo zvečer v posebni sobi gostilne »Cinkole«, bo prirejalo odslej v po-zimskem času vsako nedeljo filaitelistične propagandne sestanke, ki so dostopni vsem filatelistom brez ozira na to, ali so člani kakega društva ali ne. Smoter teh sestankov je v prvi vrsti vpostavljenje medsebojnih zvez. zamenjava znamk itd. Pri vsakem sestanku so prisotni v informacijske svrhe člani »Slov filatelističnega društva«. Kraj in čas teh sestankov se bosta pravočasno objavila. 1668 u— čemu oklevanje? Stanovalci mestne hiše na Ahacljevi cesti nujno prosijo, da se jim že enkrat otvori prepotrebno kopališče, ki se nahaja v hiši. V tej mestni palači stanuje 84 strank, pa niti ena nima svoje kopalnice. Zgrajeno pa je skupno moderno kopališče s 16 kabinami, ki bi lahko služilo temu delu mesta sploh kot javno kopališče. u— Policijski drobiž. Policijski organi so prijeli včeraj ponoči že znano, nepoboljšljivo vlačugarico, komaj 181etno Amalijo K., ki noče upoštevati številnih dobrohotnih opominov, ki jih je že dobila na policiji in se klati okrog z najrazličnejšimi moškimi. V zapor sta morala dalje še neki K. in L., ki sta bili že dalje časa zasledovana potom policijskega dnevnika. V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina grozdja, 1 tatvina okvirjev, 1 poškodba tuje lastnine, 2 telesni poškodbi. 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 zaplemba vojaške puške, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 1 izgred. 19 prestopkov predpisov o opiranju trgovin in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Ljubljančan pobegnil z vso družino. V Liubljaini tvori že ulični pogovor izginotje nekega hišnega lastnika z Vidovdan-ske ceste, ki je te dni neznano kam pobegnil z vso številno družino. Govori se, da je mož zakrivil številne nedopustne manipulacije z menicami in se ceni celotna pri-sleparjena svota, odnosno škoda na račun njegovih žrtev na okroglih 200.000 Din. Koliko je na stvari resnice, bo pokazala preiskava. Za ubeglim se je že odpeljal policijski agent, ki baje vč za njegovo skrivališče. Da zadeva ni brez podlage, pričajo v ostalem tudi številne ovadbe, ki so bile vročene zadnje dni na policijski direkciji. u— Kaj vse kradejo? Fotograf Hugon Hibšer je prijavil, da so mu neznani zli-kovci v sredo ponoči odprli izložbeno okno v Gosposki ulici ter mn ukradli 9 okvirjev s sklikami vred. Neznani tatovi so oškodovali Hibšerja za okroglo 800 Din. u— Pomota v garderobi. Pred nekaj drevi je neki uslužbenec izdal v garderobi na glavnem kolodvoru neznanemu moškemu pomotoma kovčeg mesto sodčka. Zamenjavo so opazili šele pozneje, ko se je priglasila neka dama, ki je bila prava lastnica kovčega. V pomotoma izdanem kovčegu se je nahajala različna obleka, tako ženski plašč, črn kostum, sivo krilo, več bluz, svilena kompletna obleka, klobuk itd., v skupni vrednosti okrog 6000 Din. u— Janez, grozdje obiramo! S temi besedami so opozorili priljudni tatovi v torek penoči posestnika Ivana Zadnikarja v Brdu št. 34. Zakonca Zadnikarjeva sta res čula, kako se spenjajo po trti pred hišo neznani fantalini, ki pa so nato kmalu odšli. Naslednje jutro sta Zadnikarjeva našla trto skoro popolnoma prazno, obenem pa tudi polomljeno. Enako so nočni vasovalci pokvarili tudi več jablan Tatvino in poškodbo sta oškodovanca Prijavila viški stražnici,' ki skuša sedaj izslediti tatinske ponočnjake. u— Nesreča otroka na dolenjski prosi. Včeraj popoldne okrog 14.30 se je igralo na dolenjski progi med Laverco in dolenjskim kolodvorom več otrok. Bilo je to baš ob času, ko vozi v Ljubljano dolenjski oseb- Danes! Popolnoma novo! Danes! i I Pnstokvvna drama polna senzacij. V zlaivnMi vlogah Georse 0'Bi*ien Na morskem dnu. — Med vročekrvnimi Španjotkami. — Zrv-ljenie žene, ki ljubi in se Ji ljubav ne vrača. — V rokah gusarjev. — Čarobno tapi posnetki. Izredno napeto! Lepa godba! Predstave ob 4., K6., Vt%. in 9. tiri. KINO IDEAL. ni vlak. Nesreča je hotela, da se je baš takrat zatekel na progo 51etni sinček posestnika Andreja Štroblja z Rudnika št. 26, ki ga je lokomotiva močno oplazila ter ga vigla v stran proge. Otrok je obležal tamkaj ves v krvi, ki mu je lila iz ust. K sreči so otroka takoj pobrali ljudje, ki so delali na polju ter ga odnesli na njegov dom, odkoder so ga prepeljali v bolnico. Iz Maribora a— Preselitev finančne kontrole. Oddelki finančne kontrole se selijo danes iz svojih dosedanjih uradnih prostorov na Slomškovem trgu poleg glavne pošte v državno poslopje v Krekovi ulici št. 8. Z jutrišnjim dnem bodo dosedanji prostori na Slomškovem trgu v Kiffmannovi hiši na razpolago zopet mestnemu magistratu, ki bo tam nastanil nekatere svoje urade. a— Energični ukrepi proti beznlcam so se že večkrat zahtevali zaradi številnih izgredov po zakotnih gostilnah. Zdaj je veliko županstvo vzelo osebno pravico do koncesije lastniku kavarne »Drave«, kjeT je bilo že lepo število raznovrstnih izgredov. Baie pride na vrsto še več turških kavarn in nekaj zakotnih gostiln, v katerih se daje vla-čugarstvu streha in potuha. a— Berači iz v»ei« krajev države prihajajo v Maribor, kakor da bi tu še ne bilo dovolj potrebn.h siromakov. To so predvsem razni pogorelci, pa tudi drugi nesrečniki, ki pokazujejo razne uradne listine, katere pa tudi niso vedno posebno verodostojne. Najtežje pa v zadnjem času prenašamo nekega frančiškana, ki je prišel od nekod iz Hrvatske prosjačit za neko ustanovo sv Antona. Mož prav za prav zahteva in ne prosi. Ce se mu mirno pojasni, da je dovoij domače revščine in da ljudje nimajo denarja za neznane ustanove, se spušča v dolge in razburljive debate. Bilo bi potrebno, da se raznim milošči-narjem iz daljnih krajev posveti s strani oblastev večja pozornost. Iz Celja e— Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 2. oktobra od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe, d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri referentu zglase v določenem času. e— Ljudska samopomoč. Podporno društvo za primer smrti »Ljudska samopomoč za Slovenijo« s sedežem v Mariboru šteje 10.000 članov, in je tekom rvojega prvega poslovnega leta že izplačalo 160.000 Din podpore-posmrtnine. Sprejema za člane le zdrave osebe do 50 let, v oddelkih za 2000 in 4000 Din podpore izjemoma še do 1. okt. do 60 leta. Kdor hoče pristopiti k društvu kot član, naj se zglasi v nedeljo 30. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne v bivši celjski carinarnici, II. nadstropje, Savinjsko nabrežje, z izkazom o starosti (krstni ali poročni list, potni list ali domovnica), za oddelek po Din 10.000 tudi z nekolkovanim zdravniškim listom. e— Mestna deška in dekliška osnovna šola v Celju. V tekočem šolskem letu pose-ča v petih temeljnih razredih (6 razred se Je moral zaradi premajhnega števila učencev združiti s petim razredom) v štirih spo-rednicah skupno 300 učencev, med niirni 25 Nemcev. Dekliška osnovna šola ima šest osnovnih razredov in tri vsporednice z 294 učenkami; med njimi je 7 Nemk. Pouk nemščine na obeh šolah ie neobvezen in se vrši dvakrat na teden. e— Trgatev grozdja je v celjskem okraju zaradi gnilobe, ki je nastopila po deževnem vremenu poslednjih 14 dni, že v polnem teku. Sicer začno trgati grozdje okoli sv. Terezije, letos bo pa našel že sv. Mihael polprazne vinograde. Iz Novega mesta n— Dve hudi nezgodi. Na dvorišču g. Ziberta v Žabji vasi sta se igrala 3-letni sinček Dušan Iti 4-letna Darinka. Približala sta se gramozni trugi. naslonjeni na steni, in si dala opraviti z njo. Truga se je prevagala in prkopala pod seboj Dušana, ki ga je močno ranila na glavi in mu zdrobila nogo v stegnu. V bolnici, kamor so ga takoj odnesli, se je izkazalo, da ie fantek dobil tudi notranje poškodbe Njegova sestrica Darinka ie bila le lahko ranjena, ker je še v zadnjem trenutku odsko-čila. — Pri posestniku Antonu Malenšku v Kandijj se ie igrala domača'4Ie'na Angelca pred hišo. kjer se je takisto nahai.tla težka gramozna truga. Malička se je toliko časa motovila okoli nje, da se je truga prevagala in se prevrnila nanjo Pri padcu ji ie truga zadala tako hudo rano na glavi, da je obležala v nezavesti. n— Rekordno Število sodnh eksekacil. V področju novomeškega okrožnega sodišča je bilo Izvršenih od Novega leta do danes 994 sodnih eksekucij. Ta številka govori dovoli jasno, kako se godi kmetom pod klerikalnim režimom. n— Hirasn. Poročila se je gdč. Leopol-dina Mehletova z zasebnim uradnikom g. Karlom Mirom iz Ptuja. Bilo srečno! Pletene Jopice M puloverje delno lastnega izdelka priporoča L UR BAN C I C, MIKLOŠIČEVA 20 Šport II, kolo prvenstvenega tekmovanja v I. a-razredu V nedeljo se nadaljujejo prvenstvena tekmovanja, in sicer nastopijo naslednji pari: Primorje : Hermes, Ilirija : Slovan, rezerve teh moštev in v IL razredu Gra» fika : Natakar. Radi pičlo odmerjene jesenske sezone ie podsavez letos odločil, da se prvenstvene tekme igrajo na obeh igriščih in tako se bodo odigrale tekme v nastopnem vrstnem redu: Igrišče Primorja: ob 8.30 Grafika : Na« takar, ob 14. Primorje rez. : Hermes rez., ob 15.43 Primorje : Hermes. Tekma Primorje : Hermes obeta biti ena najlepših in najzanimivejših prvenstvenih tekem, ker igrata oba kluba lep nogomet. Hermes je sicer prošlo nedeljo podlegel Iliriji s precejšnjo goldiferenco in gre potemtakem Primorje kot favorit v boj, to* d3 če bo moštvo Hermesa pokazalo pred nasprotnim golom malo več odločnosti kot proti Iliriji, hi tudi zmaga Hermesa ne mo* g!a presenetiti. Igrišče Ilirije: ob 14. Ilirija rez. : Slovan rez., ob 15.45 Ilirija : Slovan. Slovan je sicer v zadnjem srečanju pod* legel Iliriji z rezultatom 4 : 1, toda ker se je moštvo poslednje čase dobro pripravilo, obeta nuditi ta tekma lepo športno borbo. Ilirija ie preteklo nedeljo pokazala prav dobro formo in bo imel Slovan prav težak •posel, če bo hotel doseči ugoden rezultat. Toda znana vztrajnost in žilavost Slovan na bo nudila Iliriji gotovo trd odpor in je rezultat tekmovanja popolnoma negotov. Hazena Maribor : Ilirija V nedeljo dopoldne se vrši v Ljubljani izredno zanimiva hazenska tekma med družinama ISSK Maribor in SK Ilirija. Opetovano sta se ta dva protivnika sreča* la v finalni tekmi za prvenstvo Slovenije :n vedno je bil to športni dogodek prve vrste. Brezdvomno bodo tudi v letošnji jesenski sezoni, ko je z dvojnim cup siste* mom obema rivaloma dana možnost, da od grata po eno tekmo na svojem igrišču 5n pred domačo publiko, številni simpati* zerji obeh klubov prišli na svoj račun. Jasno je, da bosta oba kluba poslala v boj svoje najboljše moči, ki bodo pač sto* rile vse. da izvojujejo barvam svojega klu* ba častni naslov prvaka LHP. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora dne 26 IX 1928.) Za nedeljo dne 30. t. m. se določajo na* slednje prvenstvene tekme: na igrišču SK Ilirije ob 14. Ilirija rez. : Slovan rez. in ob 15.45 Ilirija : Slovan — Na igrišču ASK Primorja ob 8.30 Grafika : Natakar. Ob 14. Primorje rez. : Hermes rez in ob 15.45 pa Primorje : Hermes. Vse tekme se vrši* jo ob vsakem vremenu. Na igrišču SK Ilirije vrši popoldne bla* gajniško službo SK Ilirija, nadzor g Mah* kovec; rediteljski nadzor pa g. Bucik in po 3 reditelji vsakega kluba za časa obeh tekem. Na igrišču ASK Primorja opravlja do* poldne blag. in rediteljsko službo g. Rovan. blagajno vodi SK Grafika. Vsak klub po« stavj po 3 reditelje. — Popoldne pa vrši blagajniški nadzor g. Jesih. blagajno vodi ASK Primorje; rediteljski nadzor pa g. Bu* ljevič in po 3 reditelji vsakega kluba za časa obeh tekem. Reditelji klubov se imajo točno pol ure pred pričetkom tekme javiti službujočemu odborniku. Biljeterje postavi podsavez. Na znanje se vzame poročilo pods. po* verjemka v Cel j u. glasom katerega se odigra prvenstvena tekma Atletiki' : Celje dne^ 50. t. m na igrišču Atletik SK. Nadzor nad rediteljsko službo opravlja pods. poverjenik g. Stoklas. Za točno rediteljsko službo, javi jen je tekme pol. obla* sti skrbi odn. odgovarja Atletik SK. Prijavo sav. sodnika g. Pevaleka napram članu uprav, odbora a. Ivo Hartmanu se preda upravnemu odboru v nadaljni po* stopek. Kazenskemu odboru se predajo zaradi prestopkov pri tekmah dne 23. t. m. igr. Kremžar Stanko (Hermes), Vlaj Štefan (Krakovo), Alič Alojzij (Javornik) in Prus* nik Milan (Slivnica) ter Petrič Silvi j (Sla* vija) radi nedovoljenega nastopa v SK Ela* nu proti SK Krakovo. Poživljajo se, da v roku treh dni odda* jo: g. Jesih sodniško poročilo tekme Ilirija rez. : Hermes rez.; g. Gosar poročilo o tekmi Krakovo : Slavija. Čitajo se s pravom nastopa dne 6. X. 1928.: Za ISSK Maribor: Istenič Alfred: za SK Svobodo (Lb.): Drnovšek Drago. Pogačnik Miro; za SK Slovan: Močan Vladimir, Li* povščka Ferdo; za SK Krakovo: Jernejčič Pri obolelosti grla, hripavosti glasa in prehladu so neobhodno potrebne okusne &NACOT-RUT Mirko, Jelnikar Anton, Roš Edvard, Ko» renčan Vilko, Strnad Josip. S pravom ta> kojšnjega nastopa igr. Škofic Ivo za SK Slovan. Prijavnice igr. Lampič Valentin, Logar Kari in Valentič Borut za SK Krakovo se zavrnejo, ker manjkajo odpustnice prej« šnjega kluba in podsavezne legitimacije. Dalje se zavrnejo prijavnice igr. Repše Vladislav Slavič Franc, Vinšek Franc in Pip Stanko za SK Krakovo, ker manjkajo legitimacijske slike. SK Slovan odjavlja igralce: Bar Adolf,* Hočevar Zvonko, Kune Marjan, Korošec Stanko, Jamnik Gustav, Premeri Franc, Osterman Milan, Novakovič Niko in Hirš» man. (Iz seje kaz. odbora dne 20. IX. 1928.) Po § 33 k. p. se kaznujejo, ker se niso dne 15. VIII. 1928. odzvali pozivu MO v Mariboru za sodelovanje v izbirni tekmi igralci: Kovačič E. (ISSK Maribor) in Jur* ko Roman (SK Železničar) s 14 dnevno za* brano igranja do 12. oktobra 1928.. dalje igralci Štrukelj Viiiem, Ronjak Arnold, Frangeš Ernest, Konrad Josip (SK Želez* ničar), Brockl Maks, Koschell Alfons (SD Rapid) in Koren Franjo (ISSK Maribor) z uporabo § 9 kaz prav. s strogim ukorom. Igr. Letnik Ivan (SD Rapid) in Kopčič Fric (SK Železničar) se oprostita, ker sta od* sotnost zadostno opravičila. Redno članstvo SK Ilirije, ki se udej* stvuje na športnem prostoru nasproti go* renjskega kolodvora, se opozarja na od* borove objave na oglasni, deski v gardero* bi in v članski knjigi v kavarni «Evropa». Disciplinarni predpisi in opozorila veljajo za vse sekcije in se jim mora članstvo brezpogojno pokoravati. — Tajnik. SK Ilirija (nogom. sekcija) Danes, v petek trening za I. skupino (I. moštvo in rezerva) Točno ob 16.30 in vsi! — V ne* del jo 30 t m prvenstvene tekme s SK Slo* vanom: ob 14. rezerve, ob 15.45 I. moštvi. Načelnik. /4SK Primorje (centr. odbor). Pozivajo se sekcijski načelniki, da oddajo v soboto, 29 t. m ob 19.30 v tajništvu obračune svo* jih sekcij centr. blagajniku. Redni občni zbor se bo vršil 4. oktobra ob 19. v pro* štorih Kmetijske družbe. — Predsednik SK Slovan, nogom. sekcija. V nedeljo, 30. t. m. prvenstveni tekmi s SK Ilirijo. Ob 13.30 imajo biti na igrišču Ilirije sle* deči igrači: Lipovšček, Globelnik Vlado, Pečar, Grm, Bučar. Mlinar, Močan. Leban, Pere I in II. Uhan, Poznik, Smkole, Bizjak, Tičar, Skalar, Legat. Ob 15.30 pa sledeči: Korče. Tratnik, Marchiotti, Globelnik, Volkar, Šlegl, Gregorič, Ključec, Cirovič, Lumbar, Novljan, Burger in Bucik. SK Svoboda. Danes v petek ob 20. članski sestanek obveze.1 za I. in il. gar» nituro. Prosim polnoštevilno in točno. —-Načelnik. SK Slavija. Danes ob 19 30 pri Podob* niku seja poslovnega odbora. Po seji isto* tam sestanek članov nog. sekcije Prosi se točnosti in polnoštevilnosti. — Tajnik II. Športno društvo Vrhnika je za nedo* ločen čas odgodilo za dne 30. septembra razpisane dirke za gorsko prvenstvo Slo* venije in hribsko prvenstvo. Ta dan se to* rej na Vrhniki ne vrše nobene dirke. Poziv srednješolceml Odbor podpisa* nega kluba prosi vse zavode, ki se name* ravajo udeležiti srednješolskega tekmova* nja, da pošlje enega delegata na sestanek, ki se vrši v soboto dne 29 t m. ob 20. v tajništvu ASK Primorje, Masarvkova ce* sta l/L Tah Turnir v Budimpešti in Berlinu V ponedeljek so bole v Budimpešti odigrane samo viseče partije. Iz prvega koia sta bili do-tgram dve part®, namreč Steiner - Merčnyi in Balla - Kmoch, ir drugega kola pa Havas; - Balla. Vse tri so se končale remis. Merčny' J« remizi-ral pro*i Stonerju, takisto tudi Balla proti Stei-nerju. Stanje po tretjem kotu ]e bito sledeče: Balla. CapaMa.nca, Vajda 2. Kmoch, MarshaJl, Steiner, Stoner 134, Havas«, Merenyi, Spielmann l. — V četrtem ko/u j« Steiner zmagal v dvajsetih potezah na.pram S ton s; ju, ki si Je jzbral slabe varijanto španske otvoritve. Capabbnca je prot' Merenyi zmagal v končnici po 35 potezah Kmoch je v pozicijski igri dobM protii Balli. Divjo partijo sta odigrala Spielmann in dr. Vajda, zmagaj je Spielmann. Marshalil 'e v lepem stilu zmagal prort Havasyju v 40 potezah Po četrti mudi je stanje tabele: Capablanca 3, S teme r, Marshall, Ktrocb 2%, Balla. Vajda, Spielmann 2, Havasy, Stoner n Mer6nyi I. V sredo je bila odigrana 6. runda. Partija Ca-pablanca-Spieknann se ie končala remis, Marshall je potolkel Kmocha, prekinjen«; pa so bile partije Balla-Stoner, Vajd-a-Stemeir Havasy-Merčnyi. Staraj? po 6 kolu: Capablanca. Marshall 3H, Stene- 2^(1), Sp'elmann 2lA. Balla 2(2). Vajda 2(1), Stoner \XA<\), Kmoch VM\), Havasy. Merčnyr 1(1). Na berlmskem turn.rju ie bito v torek odigrano tretje kolo. Samisch je porazih Holzhaus-na, Lic h t je izgubil jroti HeMingu. Kostič je re-miziral i Bogo ljubo v'm, Rorheiistem z R:chrer-'em. Oriinfei-d s Steinerjem n Johne, z ihue-som. Stanje Samisch 2'4, Bogoljubov \Y>. Hel-Kng. Steiner 1(2). Giiinfeld, Johne-r. Kost.č Ki), \hues Vi<2). Holzhausen '/s, Richter 0C) Licht. Rodienstdn 0(2). — V sredo je bila odigrana viseča partija Steimer-Johner, ki se Je končala remis. Dalje je Richter porazil Lichta, Grflnfeld Steimeria, Ahues Johnerja, z Rothenste'mom pa je Ahues igral neodločno. Steiner Je izgubil napram Lic h tu, le-ta pa napram Richterju, Helliing je srn a ga 1 nad Kosti de m in Ricliterjem. Johner je reroiziral s Steiinerjem. Rotbensfrein pa je izgubil napram Richt&rjii. Stanje po 4. kolu: Hel-ling. Richteir, Samisch 3. Ahues, Bogo 2'A, Griin-feld. Kostič, Licht 2, Johner, Steiner 1 Vi, Holzhausen, Rotlienstein Vi. Vremensko poročilo Meteorološki za*od • LnibiMin 27. septembra 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas g 0 u a •C 1 ernper z » -J. ■itne* veti» in brzina » metrih č c. 0 — 3 1 ■•s »p«/ii»an je Ljubljana JoA / 11C »6 NNW 1 9 Mariboi , , . - < 4M 9-C WSW 2 ,-) Zagreb .... & 63 9 121 97 SE 2 1 Beograd « , . 763 5 I0C 96 mimo 10 Skopi je « • * . 7M-/ 17 ( .<3 mirno It Split ..... •'58-0 IbC 93 NE 8 1U Sartleve . . . 7 Oohrovnik Padavine • mir a glavnico, ki so jo vj0 Din, dočim je dejansko dobila vsega 205.0)0 Din, torej komaj 23 % od vsote, ki so jo slovenski obrtniki že vplačali na delniško glavnico (900.000 Din). Ce računamo še lo zadnjo vsolo. bi morala Slovenija po pravici dobiti 3,500.000 Din. Vodstvo Obrtne banke je seveda mnenja, da ni njena krivda, če slovenski obrtniki ne iščejo kreditov pri Obrtui banki. Tudi to ne drži. Postopanje pri podeljevanju kreditov preko Beograda je namreč za slovanske obrtnike tako neprikladno, da dejaisko slovenskemu obrtniku ne more konvenirati kredit pri tem zavodu. 0'ortna banka bi morala že davno ustanoviti podružnico v Ljubljani, kar bi znatno olajšilo postopanje pri podeljevanju kreditov. Poleg tega jia bi morala znižati tudi obrestno mero, ki znaša sedaj za menične kredite 10 % in ki je za slovenske razmere previsoka. To na Obrtni banki golovo ne bo težko, saj ji delež države od 12 milijonov Din ni treba obrestovati, saj i,i ni treba plačevati nikakih davkov in se tudi njeni prav ugodno razvijajo. Dočim je za 1. 1927. imela le 108.000 Din čistega dobička, je v prvem polletju t. 1. zna-šaL čisti dobiček že 1.160.000 Din. Ta Čisti dobiček pa se bo v drugem polletju gotovo še znatno povečal, tako da bo do konca t. 1. 6% dividenda delničarjem gotovo že v dvakratnem iznosu krila. rr Naraščanje izvoza le®a. Kakor znano, se je naš izvoz lesa v letošnjem letu Anatno dvignil. Dosedaj so nam znani podatki za prvih 8 mesecev t. 1. V tem razdobju smo izvozili 1,015.123 ton gradbenega lesa (v prvih 8 mesecih pret. leta 802.632 ton) v vrednosti 804.3 milijona Din (601.1 milijona Din). Napram lani se je torej izvoz gradbenega lesa dvignil po količini za 26.7 %, po vrednosti pa celo za 33.5 %. Zanimivo je pri tem, da smo letos že v prvih o^mih mescih dosegli v izvozu gradbenega lesa koluvno za vse leto 1926.. po vrednosti pa smo ▼ tem razdobju že prekoračili izvoz v vsera letn 1926. Izvoz drv se ie letos dviv. V prvih 8 mesecih smo namreč izvozili 1.786.000 komadov hrastovih piagov v vrednosti 91.6 milijona Din napram 1,388.000 komadov v vrednosti 63.8 milijona Din v istem razdobju pret. leta. Po količini «e Jp torej naš izvoz hrastovih pragov napram lan' -ivignil za več kakor eno četrtino, po vrednosti pa skoro za polovico Iz narodnogospodarskega stališča pa je zlasti važno, »la se od leta do leta dviga izvoz lesnih izdelkov. V prvih 8 mesecih smo namreč izvizili že 32360 ton lesnih izdelkov v vreimsti 58.1 milijona Din. Ce primerjamo naš izvoz lesnih izdelkov za prvo polletie zadnjih treh let. tedaj vidimo, da se |e količina izvoženih lesnih izdelkov dvisnila od 6600 ton v T. polletju 1926 na 12.100 ton v I. poli itju !927 in koučno na 21.6U0 ton v I. polletju tekočega leta. vrednost izvoženih lesnih izdelkov pa se je istočasno dvignila od t9 na 28.5. odnosno na 37 milijonov Din. - Sadna razstava r Ljubljani. Ob priliki velike razstave <7isk», tri bo na ljubljanskem velesejmu od 7. do 21. okt »'>ra, bo prirejena tudi razstava sadja zvezana s --ad-nim s>iir(m. Navzlic temu, da letošnja .'e-lina ni posel nr bogata, se je vendir posrečilo 7bra'i veliko množino zbranega sa l-a. Dose.Jai prijavljene na*-edjje rste-zgodnja rimska jabolka: ananas, zimi par-mena, lelfieur. pisani kardinal, bismaik itd.; pozni zimska jabolka: kanadska rem-•a, l;inds!>f rgška it j.eta, bobovec. ni.>«fnč-kar. london- k' pep^ik, boskopski k'»sr.-;.č, jonalan. š?.mppu.'ska reneta, bu nanova reneta 'td.: hruške: avranžka, hlumenba* hovka, pastorovka itd. Vse satje bo lepo p*av.ln:i viržcr.o v ameriških zab- / h od 20 do 25 k<». = Kooptacija v upravni svel Jadranslco-Podunavske banke. Kakor se nam poroča iz Beograda, je upravni svet Jadransko Po-dunavske banke kooptiral v svojo sredino g. Andreja Sarabona. veletrgovca v Ljublja- Ocarinfenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TI!RR. carinski posrednik, Ljubljana. Ma«arykova resta 9 (nasproti carinar niče) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blžn isi, da si dajo naš- r*ovensko provenijenc-o !ab-k«-. garantirali 7. uradnimi oznamei >valniir>i listinami. J. La rif. Ljubljanska blagovna borza (27. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon hrastovih in bukoviN pragov. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsfeiša. C»jnp so ostale nespremenjene. Zaključena sta bila 2 in pol vagona pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni): baška. /80 ktr. promptna po 290—292.50, za oktober po 295 —297.5. za november po 302.5 —305; turščica: ba^ka. slov. postaja, plač. 30 dni po 347.0—359. argentinska fco Ljubljana, plač po prejemu blaga po 430 do 435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna vo^nina po 275—280. Novosadska blagovna berza. (27. t m.) Zaradi pravoslavnega praznika danes borza ni poslovala. PunsjAa borza za kmetijske proizvode (26. t. m.) Ker je potreba ameriškega domačega konsuma v zadnjem času znatnejša, jo tendenca cen na ameriškem trgu na v.lic obilni letini dalje prilično čvrsta. Zadnje nazadovanje tečajev j,e bilo prioisati le mani-šim lokalnim oddaimn blaga v Chieagu. Na dunajski borzi so bile cene v početku borznega sestanka stalne, vendar ie bil tekom borznega sestanka premet zaradi nazad ljo-čih budimpeštanskih teeajov le minimalen. Jugoslovenska potijska pšenica se je nu-1ila za september po 1.63 Kč ex Dunai. Turščica je zaradi višjih prekomorskih tečajev čvr-stejša. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 36.5 — 37.25, madžarska potijska 40.5 do 41, jugoslovenska 38 — 38.5; rž: marrV-feldska 37.25 — 37.5, madžarska 85 75—36; turščica: 35—35.5: oves- domači 32.75 do 33.25, madžarski 34 — 34.5. Moka dH v trgovini na debelo: domača 62 — 64, madžarska 61 — 63. Iz življenja isi sveta Amnndsenova smrt uradno potrjena Upanje, ki so ga še gojili neoficijelni krogi, da bi bil raziskovalec še živ, se je razblinilo Iz Pariza poročajo: Krilo letala, ki so ga pred nekaj časom našli ob norveški obali in ki ga je francoski konzul v Tromsoe poslal v Pariz, je bilo zadnje dni pregledano in razstavljeno na dvorišču mornariškega ministrstva. Strokovnjaki so po natančnem pregledu potrdili domnevo, da je krilo del «Latha-ma». Hidroplan se je moral ponesrečiti na odprtem morju ter je moral iz velike višine navpično treščiti v vodo. Izginilo je poslednje upanje, da sta se rešila Amundsen in Guilbaud ali katerikoli iz njunega spremstva. S tem je izrečena bridka beseda, potrjujoča gotovost, katere so se vsi bali. Junaški Amundsen« ki je letel na pomoč Nobilu. je moral žrtvovati svoje življenje za to, da so živeli Nabile in njegovi ponesrečenci v nadi na rešitev. Končano je življenje velikega moža. ki je nesebično živel in junaško umrl za druge. Amundsen je bil potomec stare pomorske obitelji. Že v mladih letih se je začel pripravljati na raziskovalski po- klic, katerega se je oprijel šele po materini smrti. Prvo njegovo veliko delo je bilo odkritje južno-zapadne pasaže. Najsvetlejša točka njegovega življenja pa je bilo odkritje Južnega tečaja 14. decembra 1911. Leta 1918. je nastopil z ladjo «Maud» dolgo vožnjo vzdolž sibirske obale. Leta 1925. je letel z dvema letaloma tipa Dornier-Wal proti Severnemu tečaju, a ga ni dosegel. Vrnil se je med ljudi po štirih tednih. Končno je leta 1926. preletel z ladjo «Norge» Severni tečaj. Znanje z Nobi-lom, ki se je končalo z disonanco, je postalo usodno za njegovo življenje. Amundsen je bil eden največjih Norvežanov sodobnosti. Poznal in ljubil ga je ves svet. Od leta 1913. je prejemal pokojnino norveške vlade. Zadnja leta si je nameraval sezidati hišico za stara leta. Z veliko ljubeznijo ie visel na Jveh adoptivnih otrocih eskimskega rodu. ki jih je bil pripelial s seboi z nekega potovanja in ju je vzgajal za oporo svoje starosti. Prezidentska volilna borba v Ameriki Demokratski kandidat Smith — vulgarn Kdor misli, da stoji Amerika silno visoko nad Evropo, naj si kar ogleda njeno sedanjo volilno borbo za novega prezidenta. Spoznal bo, da so Ameri* čani v volilnem boju daleko srditejši od Evropcev in da ne Pbirajo sredstev kadar gre za dosego njihovih ciliev. Demokratski organ «Evening World» objavlja v izvlečku volilno pesem, ki jo razširjajo ameriški republikanci zo* per Smitha, kandidata demokratske stranke. Prva kitica označuje Smitha za pijanca. Smith namreč ni absoluten privrženec prohibicijskega zakona in je obljubil volilcem, da bo deloval na to, da se protialkohlni zakon omili in reformira. To je njegovim strankar. skim nasprotnikom dovolj, da ga ozna* čuiejo za pijanca! Druga kitica pripoveduje, da bi Smith. ki ie katoličan, v primeru iz. volitve pripeljal na vojni ladji v Ame> riko samega papeža iz Rima. Ustoli« alkoholik, njegova soproga a ženska čil bi ga v trdnjavi Georgetown. Ta utrdba ima topove namerjene narav, nost na Washington. Tendenca te strofe ie naravnost očitna Smith bi zahteval, da se morajo vsi zakoni skle. pati po ritusu rimskokatoliške cerkve kar bi Američane zelo neprijetno dir* nilo. Najnedosfojnejša pa je zadnja kitica volilne popevke, ki slika Smithovo so. progo kot navadno, slabo vzgojeno žensko, ki nima toliko omike, da bi umeia sprejemati odlične osebnosti v Beli hiši. Treba je poiasniti, da je kandidat Smith sedaj guverner državice New. vork in da zavzema njegova soproga položaj, kakršen se prilega zakonski družici takega državnega funkcijonar* ja. Volilna borba je torej v Ameriki zelo surova Evropa tam ne bi mogla iskati lepih zgledov, čeprav je v tem oziru že sama velika grešnica. Dva nova rekordmena zajtrkujeta Letalca Harry Tncker (na lev!) ta Artbur Goebel sta pred kratkim preletela v 18 urah 58 minutah 4400 km dolgo razdaljo med Los Angelesotn in Newyorkom (proga le začrtana na zemljevidu nad njima). Najhitrejši brzovlak potrebuje za Isto pot 81 ur! Oba letalca sta dospela v Newyork zjutraj, baš o pravem času za zajtrkovanje. Nervozno stoletje in Francoska Akademija Znano je, da se francoski slovar iz« popolnjuje samo po nasvetih in odlo* čitvah Francoske Akademije, ki je vrhovna instanca v vseh zadevah, ki se tičejo francoskega jezika. Do te in* stance je sedaj segel jok in vpitje na* Sega stoletja. Na eni zadnjih sej ustanove se je razpravljalo o sprejemu nekaterih no* vih besed in sklenjeno je bilo, da pri* dejo v naslednji natis slovarja Fran* coske Akademije tudi naslednje štiri besede: Nevrastenija, nevrasteničen, nevro. logija, nevropat. Zvezek, v katerem bodo te besede. Izide aprila 1929. Tako dobiva tudi eksaktna znanost našega časa obeležje nervoznosti in živčne razstrojeno* eti, na katerem trpi z malimi izjemami yse človeštvo naše dobe. Italija zvišuje samski davek Fašistični ministrski svet v Rimu je sklenil, da izda za javna dela novih 235.5 milijonov lir. Ta znesek se bo potrosil za dela tekom letošnje zime. Namenjen je zaposlitvi velikih mas brezposelnih, katerih število se vedno bolj veča. Kje dobiti potrebni denar za pro« jektirane izdatke? Ministrski svet je še enkrat pregledal davčne postavke in je zaključil, da je treba omenjeno vsoto dobiti iz drobtinic ubogega Lazarja — samca! Nekaj bo tudi priteklo iz skrčenih proračunov finančnega, notranjega m kolonijainega ministr. stva. Vendar zavisi razpolaganje z re« čeno vsoto izključno od sreče, ki jo bodo imeli izterjevalci pri ubogih sam. skih parah Samski davek se zategadelj zviša za celih 100 odst. Da pa ne bodo požirali grenkoEe le samci« so juvele še neki naknadni da« vek za pivo, vino in žgane pijače. Ven* dar ne sme znašati ta povišek več ne» go 10 stotink pri litru. Znatno pa se zviša davčna postavka na špirit, ki bo poskočila za 500 lir pri hI. Tako spravljajo v Italiji skupaj bore vinarje, da ne izbruhne revolucija brezposelnih, katerih se fašistični re* žim prav tako boji kakor nezadovolj* nežev v lastnih vrstah. Pariški advokat de Moro-Giafferri, Id ga Je hotela najeti neka beograjska klika, da bi zagovarjal morilca Punišo Račiča pred sodiščem. Znameniti odvetnik Je ponudbo odklonil, ker se ne mara vtikati v naše politične razmere Klotilda Zaharova, znamenita ruska plesalka, po zadnji lotograliji Španska utrdba zletela v zrak V španskem Maroku se je te dni pripetila eksplozija, ki je zahtevala 54 mrtvih in 200 ranjenih. Neka smodnišnica, v kateri je bilo 20.000 kg smodnika, se je vžgala in zletela v zrak. Zračni pritisk je bil tako strašen, da je bila utrdba hipoma v razvalinah. V Melilli, na periferiji, kjer je prišlo do eksplozije je ugasnila luč in mestece je ostalo v temi. Ko so pričeli šteti žrtve, so našteli 54 mrtvih in 200 težko in lahko ranjenih. Skoro vse hiše v Melilli so porušene. Prebivalstvo ie v veliki stiski in bedi. V Španiji je vest o katastrofi odjeknila s strahom ln grozo, ki je še bolj povečala žalost zaradi pogorelega gledališča v Madridu. Skok s padobranom iz višine 6000 m Strah tudi pogumnih zrakoplovcev je še vedno padalo. Številni poskusi, ki so bili podvzeti v svrho reševanja aeropilotov v primerih katastrofe, so dokazali, da skok s padalom ni tako zanesljiv kakor se običajno misli. Ča* sih je kriv skok iz letala, da se padalo ne odpre in skakalec prileti mrtev na zemljo, drugič so zopet komplikacije drugje. Zato velja skok iz aeroplana še vedno za pogumno dejanje, ki ie več ali manj vselej združen z življen* skim rizikom. Na francoskem letališču Le Bour* get pri Parizu je izvršil prošle dni bel« gijski letalec Čoppans bravurozen čin. Povzpel se je z aeroplanom visoko nad oblake. Ko je bil 6 tisoč metrov nad zemljo, je skočil iz letala. S strahom in trepetom so gledali njegovi tovariši za njim. Imel je srečo, priletel je glad« ko in je pristal na zemlji nepoškodo* van in zdrav. Skok iz višine 6000 m s padalom je kajpada tudi eden izmed rekordov v letalskem svetu. Eksplozija v lekarni V neki lekarni v italijanskem mestu Ferrari se je pripetila strašna eksplozijska nesreča. Lastnik nekega marijo-netnega gledališča si je bil naročil pri lekarnarju eksplozijsko mešanico pepe-like in žvepla, ki jo je rabil za detona-cijske efekte pri svojih predstavah. Dva uslužbenca lekarne sta si zapomnila recept in sta začela na skrivaj na svojo roko pridelovati to snov Mešala sta jo v velikem porcelanskem loncu. Med tem, ko sta manipulirala ž njo, se je snov vžgala in se razletela po vsem laboratoriju. Nešteto steklenic in ste-kleničic je treščilo na tla, strop laboratorija je bil ves preluknjan, kakor po strojni puški. Nekega dečka, ki je bil ravnokar ystopil y lekarno, ja zakičtf zračni pritisk na ulico — za srečo ne-ranjenega. Strašno pa sta bila zdelana oba uslužbenca. Enemu je odtrgalo obe roki, uničilo desno oko, levo težko ranilo, poleg tega mu je lobanja počila. Drugi uslužbenec je bil poškodovan le malo manj nego prvi. Kdo ga bo razumel? Na Bavarskem velja vse, kar ni na Bavarskem doma, za «Prusa» ali «Ru-sa». Razume se, da se čuti tudi najbolj butasti Bavarec visoko vzvišenega nad obema. Vendar je dosti inostraucev. ki radi zahajajo na Bavarsko, ne nazadnje tudi zato, ker tamošnje ljudstvo navzlic kakšni napaki ni napačno. Tako je bila tudi neka gospa iz Rige, ki je pred vojno svoje počitnice rada preživljala ob Schlierskem jezeru. Vojna ji je te vsakoletne posete ustavila in šele letos se je zopet odpravila tja. Vse je bilo pri tej kmečki rodbini po starem, samo nekoč še čisto majhna prva hči je bila vzrasla v krepko dekle. •Pomislite«, je začela tožiti kmetica, nje mati, »dobila bo otroka*. «No,» je odvrnila gospa, «kakšna nesreča pa je to?» «2e prav, ampak dobila ga bo po nekem Rusu.* •Tudi to ne bo nesreča, če bo oče Rus.» Na kar jo je pogledala kmetica s prestrašenimi očmi in menila: •Kaj pa mislite! Rus! Kdo bo pa potem otroka razumel!?« Da jo zakrijejo očesu javnosti V Freisingu so imeli škofje konferenco, na kateri so govorili med drugim tudi o krvavi pot poteči konners-reuthski svetnici Tereziji Neumannovi. Sklenili so, da je treba še bolj poostriti kontrolo nad njenimi obiskovalci Javnost do nje sploh ne bo imela dostopa, le redkim in «resnim» posameznikom, in sicer na izrečno priporočilo iz kon-nersreuthskega župnišča sme izdajati škofijski ordinarijat v Regensburgu — če se mu bo zdelo primerno — dovoljenje, da si ogledajo ta neokusni čudež od blizu. Ta strah duhovniške gosposke pred skepticizmom 20. stolet-ia ne potrebuje pač nobenega komentarja. _ Od kod zobna gniloba? Neki skandinavski učenjak je ugotovil, da v severnih deželah zobne gnilobe ne poznajo. Nasproti prejšnjim teorijam, ki so iskale vzroka za ta pojav v higijenskih praktikah Dancev, Švedov in Norvežanov ali pa v posebnih klimatskih okoliščinah teh dežel, pa je postavil svojo teorijo, ki trdi, da so gnili zobje samo posledica pivovarniškega kvasa, ki ga v južnih deželah uporabljajo za mesenje kruha. Ta kvas daje hrano bakterijam, ki uničujejo s proizvajanjem kislin tudi najbolj zdrave zo- Najboijše. najtrajnejše. zato 1? najcenejše' be. A zadostuje že najmanjša neod-stranjena količina tako skvašenega kruha v zobovju, da pričnejo bakterije svoje uničevalno delo. Tega kvasa se na severu ne poslužujejo in zato zobne gnilobe ne poznajo. Zimski vozni red S 1. oktobrom stopijo v veljavo nasledi, nje spremembe: Na progi Grobeln&Rogatec vozijo od 1. okt. 1928 dalje dnevno redno naslednji vlaki: Vlak §t. 8132, odh. Grobelno 8.25, pri. hod Rogatec 9.30; vlak št. 8138, od. Grobel. no 15.58, prih. Rogatec 17.03; vlak št. 8140, odh. Grobelno 20.42, prih. Rogatec 21.47; vlak št. 8162, odh. Grobelno 9.10, prih. Ro. gatec 11.25; vlak št. 8121, odh. Rogatec 5.23, prih. Grobelno 6.33; vlak št. 8133, odh. Ro« gatec 12.10, prih. Grobelno 13.22; vlak šte* vilka 8137 odh. Rogatec 17.23, prih. Grobel. no 18.35) vlak št. 8161, odh. Rogatec 5.00, prih. Grobelno 8.00. Na progi J eseniccBistrica Boh. jezero izostane vlak št. 916, odh. Jesenice 17.10, prih. Bistrica Boh. jezero 18.02 ter vlak št. 913 odh. Bistrica Bohinjsko jezero 8.28, prih. Jesenice 9.23. Na progi Ljubljana gl. kol 'Kamnik iz* ostane nedeljski vlak št. 8439, odh. Kamnik 20.07, prihod Ljubljana gl. kol. 21.20 z ozi» rom na to, da vozi vsaki dan, torej tudi ob nedeljah vlak št. 8465 z odhodom iz Kam« nika ob 18.25 in prihodom v Ljubljano gL kol. ob 19.55. Vnovič opozarjamo, da vozi ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane gor. kol. v Kamnik vlak št. 8468, z odhodom iz Ljubljane gor. koL ob 7.00 in orihodom v Kamnik ob 8.20. Potniki iz gostaje Ljublja* na gl. kol. se lahko poslužujejo gorenjskega vlaka št. 912 (odh. Ljubljana gl. kol. ob 6.50) ter morajo na gorenjskem kolodvoru pre» stopiti na kamniški vlak. Na progi JesenicesKranjska gora izosta« ne vlak št. 8620, odh. Jesenice 7.50, prihod Kranjska gora 8.34 ter vlak št. 8613, odh. Kranjska gora 8.43, prih. Jesenice 9.18; na* dalje vozita vlaka št. 8617—8618 na progi Jesenice=Planica le ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki. Vlak št. 8617 odhaja iz Planice ob 18.10 ter pri* haja na Jesenice ob 18.55 in vlak št. 8618 odhaja z Jesenic ob 21.22 ter prihaja v Pla* nico ob 22.23. 5 7. oktobrom 1928 stopijo v veljavo na* slednje spremembe: Na progi Zagrebzgl. kol.sZidanl mosf-Mat ribor gl. kol.tDunaj izostane brzovlak št. 8, odh. Zagreb gl. kol. 20.50, prihod Maribor gl. kol. 0.25 in prih. Dunaj 6.41; vozi mesto tega brzovlak št. 10 z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 23.25 in prih. v Maribor ob 3.10, kjer ima zvezo z brzovlakom Trst=Dunaj, ki odhaja iz Maribora gl. kol, ob 4.00, ter pri* haja na Dunaj ob 9.36. Na progi Vel. Kaniža*Kotcriba;Pragert sko^ Ljubijana-Trst izostane brzovlak šte« vilka 210—1101—501—602—705, odh. Velika Kaniža 23.25, odh. Ljubljana gl. kol. 5.26 in prihod Trst 9.41 vozi pa zato brzovlak šte* vilka 204—1103 z odhodom iz Vel. Kaniže ob 23.05 ter prihodom v Pragersko ob 1.55, kjer ima zveza z brzovlakom Dunaj*Trst, ki odhaja iz Pragerskega ob 2.16 in iz Ljublja* ne ob 4.57 in ki prihaja v Trst ob 9.05. Na progi TrstsLjubljana gl. kol.sMaribor gl. kol.sDunaj izostane brzovlak št. 710—603 —504—D188 odh. Trst 20.30 odh. Ljubi j a* na gl. kol. 1.21, odh. Maribor gl. kol. 4.45 in prih. Dunaj 10.15, teT vozi mesto tega brzovlak št. 708—601—502—D188 z odho* dom iz Trsta ob 19 05. iz Ljubljane gl. kol. ob 23.56, iz Maribora gl. k. ob 4.00 in s pri* hodom na Dunaj ob 9.36. Potniški vlak št. 612, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 9.25 proti Dunaju, bo odhajal pričenši s 7. oktobrom 1928 že ob 8.55 iz Maribora gl. kol. Potniški vlak št. 528, ki odhaja iz Jese* nic ob 18.02 proti Celovcu, odn Beljaku, bo odhajal iz Jesenic ob 17.40. Stenski vozni redi avstrijskih zveznih železnic, veljavni od 15. maja 1928, bodo nadomeščeni z novimi, veljavnimi od 7. ok< tobra 1928. 1,200.000 Din ie zadel... ali pa: 60. 80, 100. 200. 300. 400 aH 800 tisoč Din je zadel ta in oni čitate vedno v novinah. ko se vrši žrebanje v V. (milijonskem) razredu državne razredne loterije. Vsakdo zavida tem srečnežem dobljena bogastva in marsikdo vzklikne: „Da bi jih zadel jaz". Da tudi vi zadenete tak dobiček, je potrebno, da si kupite našo srečko drž. razredne loterije kajti, še nihče ni prišel do dobitka brez srečke. Milijonski razred prične z žrebaniem že prvega novembra, zato je zadnji čas za naročitev srečk. Imamo le še nekaj neobnovljenih srečk, ki iih bomo poslali onim, ki bodo srečke takoj naročili do spodnji naročilnici. Tako boste igrali že v IV. razredu. Žrebanje tega razreda se bo vršilo že 5. oktobra. Naročilnico izstrižite in jo natančno izpolnite. V kuverti jo odpošljete na naslov: Zadružna hranilnica r. z. z o. z, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Naročilnica. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Pošljite mi takoj sledeče srečke IV. razreda drž. razredne loterije in sicer i __celih po Din 400*— ___polovičnih po Din 200*— ___četrtinsklh po Din 100-— Pošljite mi poštno položnico, da vam znesek takoj nakažem. Podpis in natančen naslov. Razločno pisati! Sinclair Gluck: Zlati panter ii »Ti papirji so bili tu, pod zloženim načrtom newyorškega mesta, fc zdaj ležijo vsi zmešani pod obtežilnikom. Mapo sem našel tnkajle in _ vraga! celo načrt ste razgrnili in ga nato napak zložili Ko-Ekrat sem vam že rekel, da pustite mojo mizo pri mani?« »Bogme, gospod, kotnem se vam, da mi ni prišk) niti na ran!« se je ustrašil Larry. »Morda ste pozabili, kako so ležaie stvari.« »Tako?« sem zategnil. *3og mi je priča, da se nisem ničesar dotakni!« >Ce je to res, Lanr, tedaj se je dotaknila draga roka!« sem dejal. »In ste mi rekli, da se ni nič zgodilo! Ali ni bil vendarle kdo ta?« »2ive duše ni bilo!« ».Al ste biH ves čas doma?« sem vprašal. »Ves čas, gospod, samo včeraj popoudne sem šel malce na iz-prehod in pa zvečer sem bil zunaj, da sem kupil kruha in mesa.« Nikoli še nisem bil zasačil Lairy;a na resni laži in tndi zdaj sem bil uverjen, ca govori resnico. »Prav, Larry, saj ni tako važno,« sem dejal. In Larry, ki je čutil, da je moral biti med njegovo odsotnostjo nekdo v stanovanju, je ves potrt in skesan odšel iz sobe. To je bilo vsekako treba zvečer povedati Moaren. Nedvomno je nekdo brskal po mojih papirjih; na srečo so bila samo brezpomembna pisma h računi Pisal sem gospe Furaeaujevi ter jo vprašal, aB ie zvedela kaj novega in če jo smem posetiti; pripomni! sem, da sem s svoje strani izgubil vse upanje. Upiralo se mi je sicer, da sem začel svoje delovanje baš pri njej, ki je nikoli nisem imel za zmožno zlega de- janja, A šefovo cezae*>snje Je trfcegnfio Mfl vendar!© opravičeno in pametno se mi je zdedo, da najprej posetim njo, ki je b&a prva priča Margaretmega nestanka. Pozneje sem povedal Lanrju, da se bodo poizvedbe z Mooreo-vo pomočjo nadaljevale. Naročil sem mu, naj spusti Moorea vsak trenutek v stanovanje, če bi ga pa srečal na ulici, naj se napravi, kakor da ga ne pozna. Larrrjeve oči so se zabHska&e. »Oh,« je vzkliknil zk)voljno, »baš ta je pravi! Rajši bom drugič pazil, da ne pripetje spet kakega morilca s seboj.« »Ne, dragi Larry,« sem dejal, »ta mož uri je dober prijatelj, zato se morate tudi \1 sprijazniti z njim. Zapišite si to za uho in glejte, da ne pozabite. Ne upirajte se, brezpogojno Je treba, da pomagate Moorea, kakor le veste in znate. Razumete?« Larry je prestopil z nose na nogo. »Saj nisem mislil tako hudo,« h zamrmral z bedastim nasmeškom in se splazil iz sobe. Ob osmih zvečer sem dobil Moorea v resioranu. Povedal sem mu, da sem našei svoje papirje v neredu in da sem pisal gospe Furaeaujevi. »Nu, Clayton,« je tzpregovoril nato, »jaz sem med tem najel v sosednji hiši majhno stanovanje. Na žalost je vaše v osmem, moje pa v drugem nadstropju, tako da bomo imeli z napeljavo nekaj težkoč. A nadejam se, da bomo ponoči nemoteno položili vnanji vod.« Sedela sva v oknjaku. Pristrta svetloba je sevala na mize. Ostali prostor je bil skoro neosvetijen. Med tem, ko sva govorila o telefonu, sem zdajci op ari, da stoji kitajski natakar tik za Mooreom. Govorila sva zek) tiho, tako da me to ni vznemirilo. A pozneje sem se še spomnil tistega Kitajca. Rnnfe potom sva vsak posebej odšla iz restorans in vsak Izmed naju je ribral drugo pot proti Mooreovemu novemu stanovanju, da se tam lotiva napeljave svojega zasebnega telefona. To je b3 obrambni ukrep pred napovedjo vojne. Zakai vzlic Mooreovim opozorilom še vedno nisem razumel, da sta bEa nesrečni poset predzadnje noči in snocoja premetačina mojih papirjev že prava napoved vojne s strani najinih nasprotnikov, V. POGLAVJE. Najina prva opora. Moore, k! je b3 prvi prispel do hiše, je čakal pred vrat!, da ml zaradi obče draginje razdeljena na več stanovanj. Povedal mi je, da stanuje v podzemlju neki branjevec s svojo ženo in dvema otrokoma. Vse prvo nadstropje je imel mlad zdravnik, a drugo nadstropje je bilo razdeljeno na dve manjši stanovanji po tri »be, ki sra iroeii skupno kopainico. V sprednjem izmed teh dveh stanovanj je žive! vpokojen oficir s svojo prepirljivo prijateljico; Moore je bil najel v tem nadstropju dvoriščni stan s spalnico, majhno kuhinjo in družinsko sobo. Tretje nadstropje, ki je bSo enako razdeljeno kakor drugo, je bilo prazna Obe stanovanji sta bili vsako zase in dobro osvetljeni Skupna kopalnica, ki je ležala med stanovanjema, je dobivala hič skozi ozek svetlobni predor. Vhod v Mooreove prostore je bil tik zraven stopnic in je vodil naravnost v družinsko sobo. Ta, kakor tudi spalnica za njo, je imela razgled na tako zvani vrt Ozka kuhinja je bila zraven družinske sobe. Vrata v stanovanje so snela varnostno ključavnico. i V kopalnici je bilo troje vrat ena na hodnik, druga v sprednje stanovanje in ena v Mooreovo sedanjo spalnico. Izmed vseh treh so b2a porabna samo osa s hodnika, zakaj ostaja so bila zabita. Hadio Izvleček iz programov Petek, 25. septembra tLfS3LJANA 12.: Godba in borzne ve« ft_ « IS.: Francoščina, « 1S.30: Predavanje o ljudski umetnosti. « 20.: koncert radio« kvarteta. — ZAGREB 17.: Popoldanski koncert. * 20.35: Koncert italijanske glasbe. — PRAGA 17.: Popoldanski koncert. « IS.: Ariie. s 19.20: Končen godalnega orkestra. • 19.30: Prenos iz Brna.. « 22.20: Lahka god* ba. — BRNO 17.: Popoldanski koncert. • 15.: Pevsk: koncert « 19.: Beethovnove skladbe. • 19.30: Dramski večer. « 21.: Kon« cert z razstave. — VARŠAVA IS.: Lahka glasba. « 20.15: Simfoničen koncert. — DU» NAJ 11.: Dopoldanski koncert. « 16.15: Koncert orkestra. « 1733: Glasbena akade* mi;a. « 33.05: Poljuden koncert solistov in orkestra. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. » 21.: Orkestralen koncert lahke godbe. — FRANKFURT 20.15: Program iz Šruttgarta. • Lahka glasba. — LAN G EN« BERG 17.45: Godba na zgodovinskih in« strumentih. « 23.: Orkestralen koncert. • 2'. : O »posebnih izdajah«, « Lahka godba. STUTTGART 20.15: Koncert tenorja m fil harmoničnega orkestra. — BUDLM.PE« STA 17.45: Orkestralen koncert. « 19.: Prenos iz opere. « 22.3*3: Giganska godba. — LONDON 15.45: Kreislerjeve Violinske skladbe. « 19.45: Koncert na čelo. « 20.: Or» kestralen in pevski koncert. — RIM 21.: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 15.20: Koncert na^ bannoci« ko. « 20.: Koncert solistov in orkestra. Sobota, 29. septembra LJUBLJANA 12: Godbe in borzne ve« s t i. > 15.: Nemščina. » 15.30: Predav an je o filozofiji. « 33.: Koncert ge. Ribičeve in akademskega okteta. » 21.30: Lahka glasba. ZAGREB 17.: Popoldanski koncert. >"2035: Ruski večer. — PRAGA 19.15: Godba na pihala. * 23.10: Zabaven večer. « 2133: Kon« cert tamburaškega zbora. « 22.25: Lahka godba. — BRNO 18.10: Pevski koncert « i0.: Po»;uden koncert orkestra. » 20.40: Ve» sele pesmi » 21.: Koncert z razstave. — VARŠAVA 33.30: Koncert operetne glas« be. — DUNAJ 11.: Dopoldanski koncert « 16.15: Koncert orkestra. » 15-20: Schuman« nove in Beethovnove komorne skladbe, • 33.05: Fallova opereta eDolarska princesa*. « Lahka godba. — BERLIN 3030: Dramski večer in orkestralen koncert. — FRANK« FL'RT 33.: Operete in valčki Joh Straussa. « 21.: Mešan večer — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert « 20.: Millockerjeva onereta eZakleti grad*. « Lahka godba. — STUTTGART 33.15: Mešan večer. — BU« DLMPEŠTA 17.45: Popoldanski koncert. « 20.: Orkestralen koncert. • 23.: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Poljuden pev« ski in orkestralni koncert. • 21.50: Mešan večer. — RLM 17.: Vokalen in instnnnen« talen koncert « 21.: Massenetova opera cManon*. — STOCKHOLM 20.15: Kaba« remi večer. za notranja dela v šoli Senovo — R8]henbnrg sprejme inž. Dubic in drag Delo do pozne jeseni. n m SE3BI ■! ■ at aj ■ a a ja ja ja ia"ja"!a" ■7T .a JB : a"ia"lai Za stavbe po znižanih cenah •sakovrs-.en suh. tesae in žagan le« — Vsaka množina v zalogi 2azan;e odoadid od lesa. drva. Dostava tndi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna tadustriia te trto risa. oarna žasra LJUBLJANA Doletiiska cesta 12 5699 Trapistovstfi str rarpo=i.:e po po?n -n železnic po primera cen: tn ekama U. Pjevalica Ckučo ni. Pozor Amerilsascii Prodam kmečko posestvo z gospodarskim poslopjem in vsem kmečkim orodjem za nizko ceno vsled družinskih razmer. Cena po dogovoru. — Peter Pantar, Podlož št. 15 pošta Lož. 11099 Suhe gobe (jur6ke) in divji kostanj kupuje po najvišjih cenah Ve H. Rohrmatin L'hM1sm, S r. Petra a »tip it 27. BangMO proti takoJiaieaNi plačila gozdne parcele, bukove In hrastove hlode Kakor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv. Ponudbe z navedbo cene in količine ca V. BBAS, Ljubljana, St. Petra cesta žtew. 2. m* Ure* ObEia* L«b.M>b» Bre* po.»dif>f» bitti»eS>. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predobra in iskreno ljubljena v Marija Cerne danes, dne 27. t. m. ob četrt na 1 pop. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se vrši v soboto, dne 29. septembra 1928 ob 3. uri popoldne od doma žalosti Pod Rožnik št. 1 na pokopališče na Viču. Pod Rožnik, d^e 27. septembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Prepričali so se o njegovi moči, prostornosti in lepi zunanjosti, v praksi pa se je tudi izkazalo, da je ekonomičen v obrata in trpežen, kar pomeni sijajno investicijo Z zaupanjem si izbirajo dnevno 4000 ljudi CHE» VROLETov voz. ki je dobaven takoj Skoro 700.000 letošnjih posetnikov avtomobilskih razstav so si izbrali CHEVROLET-a. Nikdar preje niso našli tako udobnih in prostornih vozov pri tako nizki ceni, kateri bi bili poleg teza še tako odlične zunanjosti Po poskusnih vožnjah nekoliko £so3 kilometrov so se prepričali o prednostih mnogih CHEVROLET-ovii vrlin. CHEVROLET-ov motor je zavarovan proti prahn s sitom za olje in čistfkem za zrak, vsled česar še vedno deluje tedaj, ko potrebujejo drogi vozovi že popravilo. DUCO barve ostanejo trajno lepe in sveže. Čeravno je CHEVROLET laglji, enostavnejši v konstrukciji in ekonomičen v obrata, je vendar izdelan povsem po vzorcu velikih vozov. G'ede opreme, izdelave in vseh vrtin, ki dopuščajo udobno, varno in zanesljivo vožnjo, ga je primerjati edino le z da« k ko dragocenejšimi vozovi a Totiring Din 54000, Coach Din 65.000, Roadster Din 54jOOO, Coupe Din 65.000, Sedan Din 74.000, Imperial Landau Sedam Din 76.000. Zastopniki t vsej Jugoslaviji. C H EVROLET Prolzrod General Motorsa Glavno zastopstvo to zaloga rezervnih delov V. & 61. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice Marne ulica M. — TeL 27-44 LJUBLJANA Diraaiska cesta 12. — TeL 2292 Kreditni zavod za trgovino in industriio LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopja) ====— ti* Obratovanja vlog, nakup fn prodala vsakovrstnfc vrednostnih papirjev, de. vtz b valut borzna naročila, orodnimi in krediti vsake vrsta eskomot In in-kaso menic ter nakazila v tn- In inozemstvo safe - rf®»*>sfts Itd Itd. Brmhr»k»r KmtK Lfab^ua. — Telefon a 9MQ 2451 8548: tntornrbas 2706 2806 m šoferja k tovornemu »viomobilu. ki mora biti vseli |>o- pr&vil avtomobila, trezen in pošten ter samski. sprejmem takoj Hrana in stanovanje v hiši Ponudb« t zahtevo plače tt» navedbe dosedanjih alužbovauj je poslati na oglasni oddelek .Jutra, pod šilro »Soter« 33385 Mesar, pomočnika verziraiiega v vseh delih, sprejme Jožef Jt»ih, me<*ar y Medvodah. 33507 10 mizarskih pomočnikov dobro vsvežbanih. samostojnih v izdelavi finega pohištva, se rabi za Zagreb Služba »talna, plača dobra Pismehe ali u*t mene ponudhe »prejema iz prijaznosti A. Ebero-panger. Dunajska cesta 19. 33499 Navijalko (fpularioo) sprejmem. Na-»lov pove oglasni oddelek •Jutra«. 33493 Trg. pomočnik z dežele, dober prodajalec, posebno izvežb*n v manu-fakturi kakor tudi špeee-riji in usnju, dobi službo v trgovini mešanega blaga Florjan Gajšek, Lota pri 2u-mu. 33489 Kovaškega učenca močnega. sprejme Franr Krajnik. kovač. St Jurij ob juž. žel. 33481 Vrtnarja mladega, oženjenega — a brez otrok — žena bi opravljala po'*i hišnice, takoj sprejme S a r k a n y. Zagreb. Tuškanac št 18-a 33487 Prodajalko prvovr-tno. za d a m s k o konfekciio. ki je kot taka t" delj časa delovala, dobro verzirano v tej stroki, »preimem takoj Naslov v oglasnum oddelku «Jutra». 33500 Gospodinjo simpatično. vai^no in po-Uteno. ni oddelek »Jpt-ra« pod šilro »Dober mehanik«. 33536 • Julr»« 33136 Metoda Berlitz Pouk francoščine angle ščiue. italijanščine itd pc profesorjih dotičnih dežni - Vsak profeso? poučuj, -dmole » »voji materinšč.io Prijave »»mo v viSji drž realki (Vegova ulica) pritličje. I A razred. 801 Francoščino in nemščino poučujem po najholjSi me-todi in ugodni ceni. Stari trg 3111. desno. 33354 Diplom, učiteljica poučuje francoščino, nemščino in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3a509 Akademik za nemško in francosko konverzacijo, se išče za petoSolca. — Ponudbe pod »Stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 33544 Cehano perje »zj.u4lJJa.lL t*. DO I let J t naiaisnj 6 kg (Ki Um 88 k t '.Koristite uriliko loklei raj« taloga L Brozoflt '»gret. llici« 92 kemifn* tisUlmr* (**rj» 188 Tehtnico terimalko prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33446 Motorno kolo prodam ali zamenjam za dirkalno kolo Na#lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33409 Motorno kolo popolnoma novo, znamke Aiglon. nerabljeno.. 350 ccm po zelo nizki ceni proda Viktor Bohinec, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 21. 33141 RočnF voziček z diro, pripraven za trgovca. naprodaj. Naslov pove uglasili oddelek »Jutra«. 33497 Kočije, vozove in konjske opreme prodam vsled nabave avtomobila. Tozadevne informacije v vinski trgovini Bolalfio. Ljubljana. 33498 Črno jedilnico ^rasnu tn elegaliiUu telo loltr« ohranjeno prodam v tmerni ceni. Naslov » •glasnem oddelku »Jutra« 33383 Železno posteljo in omaro poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33372 Spalno opravo enosobno, iz mehkega lesa. kompletno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33505 2 starinski postelji ali pa dvojno postelj z 2 nočnima omaricama v bi-dermajersfcpm ?logu. kupim Piedtneti morejo biti sicer že rabljeni, a v dobrem stanju. Ponudbe na naslov Frkovič i drug, Zagreb. Mesnička. ulica 5. 33490 Kuflirn Fotoaparat 6 % x 9, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod šifro »Motiv 37« na oglasni oddelek »Jutra«. 33495 Bukova drva suha, zdrava, kupim več vagonov Plačilo pri nakladanju Mangart, poštni predal 43. 33515 Železen štedilnik kupirti. Ponudbe na ogla«. oddelnk »Jutra« pod »Štedilnik«. ' 33519 Kapital za I. in U. hipoteko n« razpolago — Upravuištvo »Merkur«, Večna pot št 5. 33552 10—12 % obresti nudim* ta vloge na tekoči račun Upravništvo »Merkur«, Večna pot 5. 33553 Največja posojila na dragocenosti, briljante. zlato, vrednostne papirje itd ll|>ravništvo »Merkur«, Veina pot 5. 33554 m Enonadstropno hišo piuiiain. — bciu štev. 33513 Kovačijo izvrstno vpeljano na prometnem kraju prodam. — stanovanje, pohUtvo, orodje in nekaj zemlje, vse v dobrem stanju na razjio-lago. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 3iHB£ Kovačijo združeno z majhnim posestvom za rejo dveh krav. želi kupiti kovaški moj-ter Vzame tudi za daljšo lobo kaj podobnega v najem. Kraj nj rfrogo vezan. Najemnina ali prodajna cena po osebnem dogovoru. — Resne ponudbe je staviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kovačija«, kjer se izve tudi naslov. Plača se ta-boj. ■ 33541 Krasno vilo enodružinsko, komlort, r najl&pši legi Ljubljane prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vila je užitek«. 33545 Pisarno z inventarjem in souporabo telefona, v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 33317 Lokal s skladiščem na Starem trgu oddam — Naslov pove oglae. oddelek »Jutra*. £9331 Kavarno že 50 let obstoječo, ■ popolnim, dobro ohranjenim inventarjem prodam Re-flektanti naj se obrnejo na naslov: Lujo Gradi? kavarna «Lloyd» — Sisak 33491 Novo spalnico prvovrstno de'o. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33542 Jedilnico prodam za 6500 Din Večna pot 5/L 33555 Znamk SHS "imo večje vrednosti kupim vsako množino — Po nudbe > ceno in navedbo količine na n*«lov: E Seji rilatelija. Subotira 28185 UškMmImPa 500 Din nagrade tistemu, ki preskrbi s 1 nktobiom v meotu boljši vdovi z odraslo hčerko stanovanje 1 velike - ali 2 manjših sob. kuhinje in pri-i:klin Cenjene (»onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Mir in či«t.ofc»» 33S40.a Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam takoj v Rožni dolini, cesta 12 — pod Streliščem. 33531 Stanovanje 2 sob oddam. —< Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33548 Stanovanje i sob in kuhinje iščeta novoporočenoa. Ponudbe na ugla.-ni oddelek »Jutra« pod »Novoporočenca«. 33389 Gospodična ii(e majhno »odo in kuhi nju Kdorkoli ima tako majhno stanovanje za od-lati naj pošlje «voj na-•lov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko «St» novanje za mirno stranko« 29553 Stanovanje sobe, kabineta in kuhinje takoj oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33520 Stanovanje 3 sob. event. « kopalnico, v sredini mesta za takoj ali z novembrom išče soliden trgovec brez otrok. Ponudhe na ogl»> oddelek »Jutra« pod »Snažno«! in red». 33463 Brivsko obrt dobro idočo, v večjem kraju Slovenije pod ugodnimi pogoji vzamem v najem, odnosno kupim. De-tajlirane ponudbe z navedbo kraja, donosa itd je poslati čim prej na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Brivska obrt«. 33543 Dijakinjo v vestno in dobro oskrbo sprejme boljša rodbina v Ljubljani. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33496 DUaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33550 i 2 opremljeni sobi t električno razsvetljave — vsaka t posebnim vhodom, blizu cestne železnice oddam solidnemu gospodu ali gospodični takoj ali s 1 oktobrom Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 33451 Gospodično sprejmem v vso oskrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33440 Opremljeno sobo s po-ebnim vhodom na ulico, oddam gospodu ali go-s[>odični. Rozman, Rožna ulica 3/1. 33438 Sobo z eno posteljo zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mesta iščem, event s hrano Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Posebni vbod 25«. 83399 OprerrHeno sobo oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 29332 Prostorno sobo oddam Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 29677 Sobo s hrano oddam solidni gosipodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33511 Dva gospoda sprejmem kot sostanovalca v lepo sobo. z elektriko, na hrano in stanovanje v centru mesta, po 650 Din Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« 33508 Lepo prazno sobo oddam na Gosiposvetski c. št. 4. levo. 33502 Sobo oddam gospodu. Naslov ▼ oela»nem oddelku »Jutra«. 33524 Prazno sobo lepo, v centru oddam za pisarno. Naslov v ogla--, oddelku »Jutra«. 33522 Lepo sobo takoj oddam Nas.ov pove oglasni oddelek »Jutra« 33479 Prazno sobico oddam gospodu ali gdfi. v vili »Stadion«, Dunajska c. 33527 Sobico event. s hrano oddam gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33517 Svetlo sobo parketirauo * električno razsvetljavo oddam dvema ooljSinu gospodoma Na--lov i«ove oglasni odd.-l«k »Jutra«. 33136 Opremljeno sobo lepo, veliko in zračno, z 2 oknoma. parket in elektr. oddam na Rimski cesti št 7/11, levo. Ogleda naj se med 10. in 16. uro 33534 Lepo solnčno sobo z elektr. razsvetljavo posebnim vhodom oddam 1 ali 2 osebama, event z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33532 Sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez nje išče soliden gospod Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasnj oddelek »Jutra« pod »Soba« 33558 Sobo oddam takoj 2 osebama — Istotam sprejmem gdč kot sostanovalko Sv. Petra nasip 43. 33557 Gospoda sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33551 Znanja z mladenko naobraženo. iz ugledne in dobro situirane hiše. do 27 let staro, želi premožen trgovec v dobri poziciji Lepota značaja in bogastvo plemenitosti predpogoj — Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V jeseni 192S« 33397 Mlad trgovec na deželi, želi znanja z inteligentno gospodično — staro do 24 let Samo resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srčna ljubezen«. Diskrp-cija zajamčena. 28507 V oglasnem oddelku «Jutra» V DIRKAH v najtežjih evropskih cestnih dirkah. Le Mans ! V konkurenci z najmočnejšimi in najznamenitejšimi športnimi vozovi. 24 ur v nepretrgani vožnji. Na dobrih in slabih cestah. Na strmih klancih in ostrih zavojih. Chrysler tretji in četrti. Dovrši dirko v perfektni formi. Vsakdo ga občuduje: njegov popolen komfort, tih tek in mogočno akceleracijo. Spa! Zopet 24 ur nepretrgane vožnje. Chrysler drugi in tretji v celotni klasifikaciji. Prvi, drugi, tretji in četrti v svoji kategoriji. Pet Chryslerjev na startu, pet Chryslerjev na cilju. Chrysler ne izdeluje dirkalnih automobilov. Vsak Chrysler ima iste odlične lastnosti, kot ti zmagoviti modeli. Hitrost, akceleracija, močan motor, komfort, šestcilinderski stroj z gredjo v sedmih ležajih, hidravlične zavore na vseh štirih kolesih, vzmeti v gumijevih blokih. Chrysler—ki je daleč prekosil ostale znamke. Chrysler 72—znameniti zmagovalec v Le Mans in Spa. Chrysler 62—famozni Chryslerjevi uspehi v lažjem, cenejšem modelu. OGLEJTE IN PREIZKUSITE CHirmER /E DAME/T GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. SMYTH, BEOGRAD. ZASTOPNIŠTVA : LJUBLJANA — AMERICAN MOTORS, LTD. - ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR - AMERICAN IMPORT CO.—ZA MARIBORSKO OBLAST. Chrysler Sales Corporation, Detroit, U.S.A. je dvigniti sledeča pisma: Agitacija. Agilen in zanesljiv. Akcija 67, Alleva, Brez konkurence 27762, Brez konkurence 33.344, B agajna, Brivnica, Cena ............... nizka, Centrum, Čimprej Oko, Sluga. Samostojna 8. cena. Opeka 609, Obrt 83, Poštenih staršev, Pekoveki pomočnik, "avla 567, Poštena 55, Pridna 29350. Pla-čam takoj 29440, Pošteaia 69, Prolesor 10, Poceni 77, Poštena, Pomoč v gospodinjstvu. Podganar, Pridna 83, Parcela. Redka ugodnost, Rabimo, R. Z. 26. Središče mesta 56. Sigurna eksistenca. Solzno je 664, Čudak Ljubljana-oko-lica, Cevljar-invalid, Cez teden 807 Dolenjske 12, Dobra harmonija 30. Dober zasluži k Dekle 23 let. Dobra hrana. Dobra gospodinja 3300. Dobava dvakrat na teden. Dober 200. Dobra kuharica 128. Dom 1928, Denar takoj. Dober delavec, Eksistenca. Elegantna soba 7, Gorenjsko posestvo. Gostilna 29676. Hočem, Hi Soča. Soba 200. Seno 22. Suho 40, Simpatija. Suho, Soliden, Soba 13. Paša. Selitev v jeseni, Sejutember. P. V.. Švicar, Stelaže. Ta koj 80, Trajni zaslužek. Tovarna. Takoi 477. Tajnost strogo zajamčena 215. Takoj 14. Takoj ali slej. Takoj. Takojšnje plačilo. Takoj 600, Tehnik 29240. Trgovina. Takoj 90. Takoj I, lTgX)dno 33. Upeljan 90, šica takoj, Hrastovi brzo- j Varna. Vesten gostilničar, javnj drogi. Huda 4, Iz- J Vila 88. Vera. Ljuba. Na-vrsten zaslužek. Izurjena j da, Vzgojiteljica 222, Vi-10. Idilično posestvo. Inž. j jolinist Vesten in zanes- Pra7no sobo lepo. parketirano. veliko, krasen razgled sredina me sta. nova stavba, oddam Gledališka ulica štev 12. stanovanje 12. III nadstr 33514 M., Jedilnica 10, Jelonoša, K trem otrokom. Kupim 29178. Kravate, Kompletno, Kmetska hiša. Kmet-sko dekle. Lea. Lokal. Selenburgova, Lepa jesen 30. Lipa. Modistka. Med. Mirna, Moste. Mesnica. Mesečnik. Mlad trgovec. Mo-distinja. Mira 7. Merkur, Mlajšj mlinar. Mikroskop, Ijiv, Velika gostilna 800. Višji uradnik. Vezalka. A. F \Veiss, Vinograd 32. Vedji promet. Zanesljiva. Zastonj fotoaparat. Zanesljiv 603, Zračno, Zanesljiva 18 Zanesljiv 424. Ziv-ljenska »ila. Zenitev takoj. Zelja 27110. Zenitev 143. 1 oktober. 1566, 88. 1000. 1000/8701. 50" 13. 100% ob- Natakarica. Nujno. Nizka restovanje. 9999. 40—50.000 Uif"' + I/ . T mi .11/ nO ' , : 28. Tako je avtomobil kmalu minil zadnje hiše in ie dospel v okolico mesta, ko je vosnik šele zapazil, da za njegovim hrbtom nekaj ni ▼ redu. Neutegoma ie zavrl in avtomobil se je ustavil. Toda Bobi je bil že šinil z njega in jo ucvrl po travniku. Smuk! je bil onkraj plotu. 29. Ljudje so s krikom in vikom pridrli za njim ter se jeli pripravljati, da bi preplezali plot. Ubogemu Bobiju je šlo za vrat. Toda po travniku se je pasel strašanski bik. Bobi. ne bodi len, si odveie rdečo ovrat-rioo, priveze jo na vejico, ki jo je našel v travi, skoči biku na hrbet ter mu iame mahati s svojo rdečo zastavo pred očmi. Dalmatinski mošt beli in rdeči, filtriran, iz otoka Paga, toči se v Krs-nikovj ul. št. 5 in na Vodnikovi cesti št. 17. Priporočata se brata Lasan 33537 GIoa&U Kratek klavir poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33535 Kromatično harmoniko dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodaim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od »50« 33539 Kratek klavir iščemo v najem ali ugoden nakup. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Klavir 150 — Šiška« 33547 Airedal Terrier čistokrvnega, pet mesecev starega in psieo, staro 3 leta, izvrt-tno dresirano — proda Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. &t. 5. 33494 Pridttki Iščem odjemalca za krompit. strd in druge deželne pridelke. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33488 Šivalni stroj t. starim folničkom prodam za 600 Din in železno posteljo z žimnico za 300 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33533 Bencin ali Diesel motor za 5 P S., za pogon električne centrale, prvovrsten izdelek kupim. Ponudbe na postni predal štev 216. Ljubljana. 33484 Flektromotorj«? 110/120 voltov istnmpr»*i tok. za 1—4 PH. kupimo. Ponudbe na »Uranus« — Ljubljana Krakovski na-sip št. 26. — Telefon 2509. 33516 Snežne čevlje >n galoše sprejema v popravilo .tvrdka M Trebar. Sv Petra cesta 6 29766 Lepo ložo v operi oddam uradniškim reflek-tantom za abonement B Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33441 Apel na dobra srca Delavec, že 3 leta težko ' bolan na pljučih, žena je | gluhonema, brez vsakega zaslužka — ee obrača do usmiljenih src. da bi mu priskočili na pomoč, bodisi v denarju ali blagu. Daro- . v« sprejema oglasni odde- ' lek »Jutra«. 33538 L. WHMS 5 MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga spre* hajainih palic Pozor občinstvo! Pristni dalmatinski mošt na drobno in debelo toči gostilna »PRI ŠTEFANU«, Miklošičeva cesta v Ljubljani. Za obilen obisk se priporoča IlOTo Buias in drug. o s .5 g > sil. kupite holandske čebulice, hijacinte, narcise, tulipane, irise. krokuse in anemone. SEVER & Komp. Ljubljana, Wolf'»va ulica 12. kannosefki moiste Ljubljana Resiw c°st'- vi, rojeni Francozi poučujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo pravi, rojeni švicarski Italijani poučujejo itall)anščino itd., za nemščino, španščino... Vsak profesor poučuj« izključno samo svoj materni jezik Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojenec edinole Jezik kd s« ga uči. Pouk za začetnike — Konverzacija. — Slovnica. — Literatura. — Trgovsko dopisovanje — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo takoj. Informacije in prlUve dnevno od 3. popoldne do 8. zvečer začasno (t. J. doklor se ne nastani v lastnih prostorih): V višji drž. realki (Vegova ul.), priti., I. A raz. Urejuj« Davoni/ K.**tjea. l/Daj* t* Konzorcij cJutra* Adotl Rjboifcat. Lm fturodoo u*k.aroo d, d. aot Cl3ka.ro v j a Prane Jezer&dc. Z* mseratm del jcodgovutet Aiojzij Novak. V« * LJubljai^