LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 97 UDK: 630*862.2 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Dolo~anje velikosti lesnih iveri Determination of wood particles size Sergej MEDVED* Izvle~ek V ~lanku bomo predstavili razli~ne metode dolo~anja velikosti iverja, njihove prednosti in pomanjkljivosti ter podatke o velikosti iverja razli~nih lesnih vrst, dobljenih z opisanimi metodami. Velikost iverja smo dolo~ali štirim lesnim vrstam, in sicer iverju smreke (Picea abies Karst. L.), bukve (Fagus sil-vatica L.), hrasta (Quercus robur L.) in topola (Populus nigra L.). Velikost iverja smo dolo~ali s sejalno analizo, merjenjem z mikrometrom, s slikovno analizo in z absorpcijsko metodo. Najhitrejša metoda dolo~anja geometrije je sejalna analiza, vendar s to metodo dobimo tudi najbolj pomanjkljive podatke. Najbolj primerna je slikovna analiza, saj pri tej metodi dobimo najve~ informacij o geometriji iverja. Primerni metodi sta tudi merjenje z mikrometrom in absorpcijska metoda, vendar je merjenje z mikrometrom prepo~asno, pri absorpcijski metodi pa kot podatek dobimo samo specifi~no površino iverja. Ugotovili smo, da se z manjšanjem odprtine sita manjša tudi debelina iverja, ve~ata pa se specifi~na površina in vitkost iverja. Ugotovili smo, da se z ve~anjem prostornin-ske mase uporabljene vrste lesa ve~a debelina iverja, manjšata pa se specifi~na površina in vitkost iverja. Z ve~anjem debeline iverja se specifi~na površina in vitkost iverja manjšata. Klju~ne besede: iverje, debelina iverja, specifi~na površina iverja, vitkost iverja, sejalna analiza, merjenje z mikrometrom, slikovna analiza, absorpcijska metoda Abstract In following article we will present different methods for determination of particle size, their advantages and disadvantages and data of particle size obtained with described methods. Particle size was determined to four wood species; spruce (Picea abies Karst. L), beech (Fagus silvatica L.), oak (Quercus robur L.), poplar (Popu-lus nigra L.). Particle size was determined with sieving analysis, measuring with micrometer, image analysis and absorption method. The fastest method for particle size determination is sieving analysis. With this method we get very little information about size of particles. The most appropriate method is image analysis, where we get the most information’s about particle size. Appropriate methods are also measuring with micrometer and absorption method, but the measurement with micrometer is too slow, while at absorption method we get only information about specific surface of particles. We determined that the thickness of particles decreases with decreasing mesh size, while specific surface and slenderness ratio increases. We have also determined that with increasing of density of wood species used the thickness of particles increases, while specific surface and slenderness ratio decreases. Specific surface and slenderness ratio of particle decreases with increasing particle thickness. Keywords: particle, particle thickness, specific surface of particle, slenderness ratio of particle, sieving analysis, measuring with micrometer, image analysis, absorption method 1. UVOD V zadnjih letih v svetu izdelajo najve~ trislojnih ivernih ploš~, ki so sestavljene iz dveh zunanjih in enega srednjega sloja. Srednji sloj sestavlja predvsem bolj grobo iverje debeline med 0,4 in 0,8 mm, zunanji sloj pa bolj fino iverje debeline med 0,1 in 0,3 mm. Lastnosti ivernih ploš~ (upogibna trdnost, modul elasti~nosti, razslojna trd- * mag., univ. dipl. in`. les., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana nost in debelinski nabrek) so odvisne tako od parametrov izdelave ploš~ (oblepljanje, natres, stiskanje) kot tudi od velikosti iverja (debelina, dol`ina, širina). Dolo~anje velikosti iverja je zaradi raznolikosti iverja zelo te`avno. Na~inov, s katerimi lahko dolo~imo geometrijo iverja, je ve~, vsak pa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Najhitrejši in najenostavnejši na~in dolo~anja velikosti iverja je s sejalno analizo, dolgotrajnejši pa z merjenjem debeline, dol`ine in širine iverja z mikrometrom. Poznamo pa tudi sodobnejše na~ine, in sicer s slikovno analizo in absorpcijsko metodo. Pred izbiro na~ina se moramo zavedati prednosti in pomanjkljivosti, ki jih imajo posamezne metode. Velikost in specifi~na površina ter vitkost iverja so povezani z uporabljeno lesno vrsto. Iverje lesnih vrst z ni`jo prostorninsko maso ima ve~jo speci-fi~no površino in ve~jo vitkost kot iver-je iz lesnih vrst z višjo prostorninsko maso. Poleg lesne vrste vpliva na spe-cifi~no površino iverja tudi velikost odprtine sita, iz katerega je bilo iverje odvzeto, kar lahko vidimo tudi na sliki 1 (Niemz in Wenk (1989)). LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 98 Slika 1. Odvisnost specifi~ne površine iverja od odprtine sita (Niemz in Wenk (1989)) Posamezne lastnosti trislojne iverne ploš~e so odvisne tudi od stanja posameznega sloja, kot npr. upogibna trdnost in modul elasti~nosti od zunanjega sloja ter razslojna trdnost od stanja srednjega sloja. Najpomembnejša surovina pri izdelavi ivernih ploš~ je les. Ker pri proizvodnji ivernih ploš~ ne uporabljamo samo eno lesno vrsto ampak mešanice le-teh, lahko zaradi nekontrolirane uporabe nastanejo razlike v nekaterih njihovih mehanskih in fizikalnih lastnostih, ki so posledica raz-li~ne geometrije uporabljenega iverja. S posebej zasnovanim eksperimentom smo ugotovili, kako uporaba razli~nih lesnih vrst vpliva na geometrijo iverja, pri ~emer smo uporabili razli~ne metode dolo~anja geometrije iverja. 1.1. METODE UGOTAVLJANJA GEOMETRIJE IVERJA 1.1.1. Sejalna analiza iverja V industriji in raziskovalnih laboratorijih je sejalna analiza najpogostejši na~in dolo~evanja velikosti iverja. Pri tem sicer lo~ujemo iverje po velikosti, vendar je to lo~evanje zelo grobo in omejeno s številom frakcij, oz. raz-polo`ljivih sit. Lo~evanje iverja je mo`no samo po debelini (vertikalni sejalniki) ali po dol`ini iverja (horizontalni sejalniki). Sejanje poteka obi~ajno pri naslednjih pogojih: * ~as sejanja: 10 min, * masa iverja: 100 g, * vla`nost iverja: 10 %. Sita imajo odprtine razli~nih velikosti in glede na velikost odprtine dolo~imo sestavo iverja. Velikost odprtin in število sit sta odvisna od naših zahtev. Sita imajo lahko obliko kvadrata, kroga, šestkotnika ali trikotnika. Sejalna analiza je resda najhitrejši na~in dolo~anja velikosti iverja, vendar pri tem ne dobimo podatkov o debelini, dol`ini in širini iverja, ampak dobimo samo vpogled v dele` iverja, ki ostane na posameznem situ. 1.1.2. Merjenje dimenzij iverja z mikrometrom Preprost, vendar zelo dolgotrajen na-~in dolo~anja velikosti iverja je merjenje debeline, dol`ine in širine iverja z mikrometrom in kljunastim merilom. Pri tem si lahko pomagamo tudi z lupo, ki ima merilno skalo. Takšno merjenje je zelo zamudno, saj je potrebno izmeriti veliko koli~ino iverja, da dobimo zanesljive podatke. 1.1.3. Slikovna analiza iverja Od naštetih metod je slikovna analiza najbolj uporabna. Ne samo da s to metodo dobimo natan~ne podatke o debelini, dol`ini in širini iveri, pa~ pa dobimo tudi nata~nen podatek o specifi~ni površini, vitkosti, obsegu iverja in faktorju oblike. Pri podatkih o debelini ne govorimo ve~ o najve~ji debelini posamezne iveri, ampak govorimo o njeni povpre~ni debelini. V zadnjem ~asu se pojavlja vse ve~ metod za ugotavljanje vitkosti in spe-cifi~ne površine iverja, ki temeljijo na slikovni analizi iverja. Leta 1985 je firma SCHENK predstavila napravo za slikovno analizo geometrije iverja in sicer VISTA sistem slikovne analize iverja. Naprava je sestavljena iz CCD kamere in mikroprocesorja za obdelavo slike. Da so lahko izmerili vse tri dimenzije, so iverje osvetlili pod dolo-~enim kotom in posneli tako dobljeno sliko. Iz projekcijskih površin iverja so nato izra~unali dimenzije iverja in kasneje specifi~no površino in vitkost iverja (Arnold (1986)). S slikovno analizo iverja so se ukvarjali Niemz in Fuchs (1990) in Plinke (1998), vendar so se omejili le na dvodimenzionalno analizo slike iverja (dol`ino in debelino). Poleg klasi~ne metode z “ro~nim” merjenjem dimenzij iverja in prera-~unavanjem specifi~ne površine ter slikovne analize je za dolo~anje speci-fi~ne analize primerna tudi absorpcijska metoda, ki temelji na vpijanju absorpcijskega plina na površino. Pri absorpcijski metodi dobimo kot rezultat celotno površino iverja (tako zunanjo kot notranjo površino), ne dobimo pa podatkov o dol`ini, debelini in širini iverja. 1.1.4. Absorpcijska metoda dolo~evanja specifi~ne površine iverja Absorpcijska metoda temelji na vpija-nju plina - dušika v površino iverja, pri ~emer se plin vpije tudi v pore, torej tudi v notranjo površino in ne samo na zunanjo, o~em vidno površino. Naprava za merjenje površine ima dvojni sistem. Eden je sistem z vzorcem, drugi pa je tako imenovani izena~evalni sistem. Oba sistema sta povezana med seboj (slika 3), in s pospeševalnikom plina, ki rabi za analizo. Stopnja dotoka plina je kontrolirana glede na koli-~ino plina, ki ga vpije vzorec. Izravnalni sistem in sistem z vzorcem sta izpostavljena enakim pogojem. Da so pogoji v obeh identi~ni, skrbi sistem izena~evalnih ventilov. V komori, v kateri je konstantna temperatura, sta tako za izravnalni sistem kot tudi za sistem z vzorcem rezervoarja (A), na- LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 99 * r0 prostorninska masa absolutno suhega iverja v g/cm³. Pri tej ena~bi domnevamo, da je iver-je pravilnih geometrijskih oblik, kar pa je zelo redko, oz. skoraj nikoli. ^e `elimo to napako odpraviti, moramo izra~unati geometrijo iverja po naslednji ena~bi: (2) debelina iverja v mm, dol`ina iverja v mm, širina iverja v mm, prostorninska masa absolutno suhega iverja v g/cm³. kjer je: *t *b1 *b2 *r0 Pomemben dejavnik, s katerim lahko opredelimo velikost iverja, je vitkost. Vitkost iverja l v mm/mm je razmerje med dol`ino in debelino iverja in jo izra~unamo po ena~bi (Meinecke in Klauditz (1962)): (3) Slika 2. Shematski prikaz naprave za dolo~anje specifi~ne površine - GEMINI 2360 (GEMINI - Analysis technique...1998) kjer je: * t polnjena z enako koli~ino plina, ki rabi za analizo vzorca. Izravnavo koli-~ine in tlaka plina v rezervoarjih uravnava regulator koli~ine plina (F) med rezervoarjema. Plin iz rezervoarjev potuje po izravnalni epruveti in epruveti z vzorcem. @eleni tlak v epruveti z vzorcem se uravnava prek regulatorja tlaka (B). Z vpijanjem plina v vzorec tlak v epruveti pada. Tlak v epruveti z vzorcem se uravnava z izravnalnim ventilom C, v izravnalni epruveti pa z izravnalnim ventilom E. Razlika med tlakoma v epruvetah se uravnava prek izravnalnega regulatorja tlaka D (Gemini - Analysis technique...1998). 2. MATERIALI IN METODE Za izvedbo eksperimenta smo uporabili iverje štirih lesnih vrst, in sicer: * smreke (Picea abies Karst. L.), * bukve (Fagus silvatica L.), * hrasta (Quercus robur L.) in * topola (Populus nigra L.). Prav tako smo uporabili iverje za zunanji sloj, ki je bilo odvzeto iz redne proizvodnje pred strojem za obleplja-nje. To iverje je bilo sestavljeno iz 77 % smrekovine, 7 % bukovine, 2 % hrastovine, 1 % drugih iglavcev in 13 % drugih listavcev. Velikost iverja smo dolo~ali na štiri na~ine, in sicer s: * sejalno analizo, * mikrometrom, * slikovno analizo in * absorpcijsko metodo. Iz podatkov o debelini iverja lahko izra~unamo specifi~no površino iverja A v m²/100 g po ena~bi (Meinecke in s Klauditz (1962)): (1) dol`ina iverja v mm, debelina iverja v mm. Problem, ki se pri tem izra~unu pojavi je tudi neto~no dolo~ena debelina iverja. Ker iverje ni pravilnih geometrijskih oblik, ne smemo pri~akovati, da bo debelina po celotni dol`ini iveri enaka. Ker opravljamo meritve debeline z mikrometrom, izmerimo pravzaprav najve~jo debelino iverja in ne povpre~no, kot bi `eleli. 2.1. SEJALNA ANALIZA Sejalno analizo iverja smo izvedli pri obi~ajnih pogojih opravljanja sejalne analize (glej poglavje 1.1.1.) Za izvedbo sejalne analize smo uporabili 1 kg iverja za zunanji sloj iz proizvodnje ter 1 kg iverja posamezne vrste lesa. kjer je: * t debelina iverja v mm, ** Izbrano koli~ino iverja smo enakomerno porazdelili v krogu premera okoli 30 cm, le tega pa smo nato razdelili na štiri enake dele. LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 700 2.2. MERJENJE DIMENZIJ IVERJA Z MIKROMETROM Po kri`ni metodi** smo 100 g iverja za zunanji sloj razdelili na štiri dele. Iz vsakega dela smo nato naklju~no izbrali 25 iveri, ki smo jim z mikrometrom izmerili debelino. Iz dobljenih podatkov smo nato po ena~bi 1 izra-~unali zunanjo specifi~no površino, po ena~bi 3 pa vitkost iverja. rjih Brunauer, Emmett in Teller). dele` ostanka na sitih z odprtinami, (GEMINI - Analysis technique...1998). manjšimi od 0,6 mm, kar je vidno tudi na sliki 4. Ve~ji dele` ostankov na sitih 3. REZULTATI IN DISKUSIJA z odprtinami ve~jimi od 0,6 mm je posledica ve~je specifi~ne površine pri 3.1. SEJALNA ANALIZA smrekovem iverju. Pri sejalni analizi iverja za zunanji sloj 3.2. MERJENJE Z MIKROMETROM iz proizvodnje lahko opazimo najve~ji dele` pri frakcijah, manjših od 0,6 Podatki o debelini in zunanji specifi~ni mm. površini so prikazani v preglednici 1. 2.3. SLIKOVNA ANALIZA IVER- Pri izvedbi sejalne analize iverja smo JA ugotovili, da ima iverje smreke, glede na druge lesne vrste, ve~ji dele` Slikovno analizo iverja smo izvedli z ostanka na sitih z odprtinami, ve~jimi mikroskopom. Debelino in dol`ino od 0,6 mm, medtem ko imajo druge iverja smo merili za vsako frakcijo po- tri lesne vrste, glede na smreko, ve~ji sebej. 100 g iverja posamezne frakcije smo razdelili po kri`ni metodi na 4 dele. Iz vsakega dela smo naklju~no izbrali pet iveri, skupaj 20 iveri za posamezno frakcijo. Izbrane iveri smo nato namestili pod mikroskop. Sliki iverja, ki je bila projicirana na okularju, smo izmerili debelino in dol`ino. Iz dobljenih podatkov smo izra~unali specifi~no površino in vitkost iverja. Glede na dele` posamezne frakcije v sestavi iverja za zunanji sloj smo nato izra~unali povpre~no debelino, dol`ino, vitkost in specifi~no površino iverja: Preglednica 1. Debelina in specifi~na površina iverja Smreka Bukev Hrast Topol t v mm 0,28 0,36 0,34 0,30 As - zun v m²/100 g 1,67 0,81 0,91 1,65 i ~~ 2-1^j ' XJ (4) kjer je: *X lastnost iverja posamezne lesne vrste, kjer je “i” smreka, bukev, hrast ali topol, dele` ostanka na situ, kjer je “j” velikost odprtine sita lastnost iverja (t, b1, l, As), kjer je “j” velikost odprtine sita. 2.4. ABSORPCIJSKA METODA Za dolo~anje specifi~ne površine iverja po absorpcijski metodi smo za vsako vrsto lesa uporabili gram iverja (meritve smo ponovili trikrat). Tudi to iverje je bilo izbrano naklju~no po kri`ni metodi. Iverje smo nato štiri ure sušili pri temperaturi 90 °C. Po kon~a-nem sušenju smo iverje namestili v epruveto v napravi GEMINI 2360. Specifi~na površina iverja se izra~una po ve~to~kovni BET metodi (po avto- Slika 3. Sejalna analiza iverja za zunanji sloj iz proizvodnje Slika 4. Dele` ostankov na posameznih sitih glede na uporabljeno vrsto lesa LES wood 52 (2000) 4 Raziskave in razvoj 7 OJ Slika 5. Debelina iverja glede na velikost odprtine sita in lesno vrsto Debelina in specifi~na površina iverja sta mo~no odvisni od lesne vrste oz. od njihove prostorninske mase. Ugotovili smo, da se z ve~anjem prostorninske mase lesne vrste ve~ata tudi debelina in specifi~na površina iverja. Najtanjše iverje z najve~jo specifi~no površino dobimo z uporabo smrekovine, tej sledita topolovina in hrastovina. Najdebe-lejše iverje z najmanjšo specifi~no površino pa dobimo pri uporabi bukovine. Razlike bi bile opazne tudi, ~e bi bilo iverje vseh lesnih vrst enake debeline (glej ena~bo 1). 3.3. SLIKOVNA ANALIZA IVERJA Debelina iverja in z njo povezane lastnosti iverja (A , l) so mo~no s odvisne od lesne vrste oz. od prosto-rninske mase uporabljene lesne vrste. Razen pri specifi~ni porabi lepila, ki se z ve~anjem prostorninske mase ve~a, se druge lastnosti z ve~-anjem prostorninske mase manjšajo (preglednica 2). Preglednica 2. Povpre~na debelina, dol`ina, vitkost in speci-fi~na površina glede na vrsto lesa Smreka Bukev Hrast Topol t v mm iverja 0,35 0,44 0,40 0,36 b v mm 1 iverja 2,02 1,91 1,99 2,00 A s - zun v m²/100 g 3,49 2,46 2,48 2,65 l v mm/mm 6,64 4,81 5,30 6,15 Slika 6. Vitkost iverja glede na velikost odprtine sita in lesno vrsto Slika 7. Specifi~na površina iverja glede na velikost odprtine sita in lesno vrsto Debelina iverja je poleg prostornin-ske mase odvisna tudi od velikosti odprtine sita, iz katerega smo vzeli iverje. Z ve~anjem velikosti odprtine se ve~a tudi debelina iverja, kar vidimo na sliki 5. Specifi~na površina iverja se manjša z ve~anjem odprtine sita, vendar to ve~anje ni linearno, medtem ko je vitkost iverja skoraj enaka ne glede na velikost odprtine sita (glej sliki 6 in 7). Samo pri lesnih vrstah z ni`jo prosto-rninsko maso ugotovimo, da se z ve-~anjem velikosti odprtine sita (pri smreki od dna proti odprtini sita 1,5, pri topolu pa od odprtine sita 0,237 do 1,5) vitkost iverja manjša, medtem ko ta soodvisnost pri iverju bukve in hrasta ni razvidna. LES wood 52 (2000) 4 Korelacije med debelino, dol`ino, specifi~no površino in vitkostjo iverja so med drugimi ugotovili `e Mainecke in Klauditz (1962), Niemz in Wenk (1989), May in Stegmann (1966), med velikostjo frakcije (velikostjo odprtine sita) in geometrijo iverja pa Niemz in Wenk (1989). Kljub temu pa lahko ugotovimo, da med njihovimi in našimi ugotovitvami obstajajo razlike. Razlike, ki so nastale, so posledica uporabe razli~nih vrst lesov ali/in raz-li~nih podro~ij (dr`av), iz katerih so bile te uporabljene lesne vrste. Tako debelina kot tudi do`ina, speci-fi~na površina in vitkost iverja so odvisne od prostorninske mase uporabljene vrste lesa. Z ve~anjem prostorninske mase uporabljene vrste lesa se debelina iverja ve~a, medtem ko se dol`ina, spe-cifi~na površina in vitkost iverja manjšajo. Dol`ina iverja je odvisna predvsem od dol`ine lesnih vlaken. Pri uporabi lesnih vrst z daljšimi vlakni (smreka, topol in tudi hrast) bodo tudi iveri daljše. Debelina iverja pa ni odvisna samo od debeline lesnih vlaken ampak tudi od dele`a in velikosti lumnov. Ugotovili smo tudi, da se z ve~anjem velikosti odprtine sita ve~a tudi debelina iverja. Tako pri posameznih frakcijah kot tudi pri povpre~nih vrednostih smo ugotovili, da se z manjšanjem debeline iverja specifi~na površina in vitkost iverja ve~ata. 3.4. ABSORPCIJSKA METODA Podatki o skupni specifi~ni površini so prikazani v preglednici 3. Preglednica 3. Skupna specifi~na površina iverja Smreka Bukev Hrast Topol A v m²/100 g 65,00 51,00 57,00 68,00 s Tudi pri dolo~anju specifi~ne površine po absorpcijski metodi lahko opazimo, da je specifi~na površina iverja mo~no odvisna od prostorninske mase uporabljene vrste lesa. Ker z absorpcijsko metodo dolo~amo skupno specifi~no površino, lahko ugotovimo ve~je vrednosti kot pri podatkih, prikazanih v preglednicah 1 in 2. Raziskave in razvoj 4. SKLEPI Ugotovili smo, da se povpre~na debelina iverja manjša z manjšanjem velikosti odprtine sita, medtem ko se spe-cifi~na površina iverja ve~a. Vitkost in specifi~na površina iverja se ve~ata z manjšanjem debeline iverja. Debelina iverja se ve~a z ve~anjem prostorninske mase uporabljene vrste lesa, medtem ko se specifi~na površina in vitkost iverja manjšata. Ne glede na to, za katero metodo merjenja debeline iverja se bomo odlo~ili, se moramo zavedati njihovih prednosti in pomanjkljivosti. ^eprav je sejalna analiza najhitrejša metoda dolo~anja geometrije iverja, moramo vedeti, da pri tem ne dobimo nobenih podatkov o debelini, dol`ini, specifi~ni površini in vitkosti iverja. Pri ro~nem merjenju dobimo podatke o geometriji iverja, vendar pri tem kot rezultat debeline dobimo samo podatke o najve~ji debelini izbrane iveri, prav tako pa pri izra~unu domnevamo, da je iver pravilne geometrijske oblike, kar praviloma nikoli ni. Problem je lahko tudi potreba po velikem številu iveri in ~as, ki je potreben za izvedbo meritev. Najbolj natan~ne vrednosti lahko dobimo s slikovno analizo iverja (ra~u-nalniško ali “ro~no” - z mikroskopom). Problem, ki se pojavi pri slikovni analizi, je cena opreme in posamezne meritve ter veliko število iveri. Tudi z absorpcijsko metodo dobimo natan~ne vrednosti. Prednost te metode je tudi v tem, da dobimo podatek o skupni specifi~ni površini iverja. Pomanjkljivost te metode pa je v tem, da s to metodo ne dobimo podatkov o debelini, dol`ini in vitkosti iverja. Izbrana metoda je odvisna tudi od tega katere podatke in v kakšen namen te podatke potrebujemo. 5. LITERATURA 1. ARNOLD, D. 1986. Vorteile digitaler Bildverarbeitung für Spananalyse. Holz als Roh- und Werkstoff, 44, 7, s. 249-252 102 2. KOLLMANN, F./ KUENZI, W. E./ STAMM, J. A. 1975. Principles of Wood Science and Technology - Volume II: Wood Based Materials. Berlin, Heidelberg, New York, Tokyo, Springer-Verlag, s. 312-550 3. MAY, H. A./ STEGMANN, G., 1966. Kontrollmaßnahmen zur Überwachung der Rohstoff-Ausbaute bei der Spanplattenherstellung - Erste Mitteilung: Methoden zur Bestimmung der Spandimensionen und zur Beurteilung von Sichtvorgängen. Holz als Roh- und Werkstoff, 24, 7, s. 305-311 4. MEYER, B., 1969. Zum Problem der Bestimmung der specifischen äußeren Oberfläche von Holz und Holzpartikeln. Holztechnologie, 10, s. 168-172 5. MEINECKE, E./ KLAUDITZ, W. 1962. Über die physikalischen und technischen Vorgänge bei der Beleimung und Verleimung von Holzsänen bei der Herstellung von Holzspanplatten. Westdeutscher Verlag, Köln und Opladen, 120 s. 6. MOSLEMI, A. A. 1974. Particleboard - Volume 1: Materials. Amsterdam, London, Southern Illinois University Press, s. 7-19 7. NEUSSER, H./ KRAMES. U./ HAIDINGER, K./ SERENTSCHY, W. 1969. Der Spancharacter und sein Einfluß auf die Deckschichtqualität von Spanplatten. Holzforschung und Holzverwertung, 21, 4, s. 1-14 8. NIEMZ, P. 1982. Untersuchungen zum Einfluß der Struktur auf die Eigenshaften von Spanplatten -Teil 1: Einfluß von Partikelformat, Rohdichte, Festharzanteil und Fastparaffinanteil. Holztechnologie, 23, 4, s. 206-213 9. NIEMZ, P./ FUCHS, I. 1990. Computer aided particle size recording. Drevársky vyskum, 35, 125, s. 51-61 10. NIEMZ, P./ WENK, S. 1989. Kenngrößen zur Beurteilung von Spangemischen und deren Meßbarkeit. Holztechnologie, 30, 3, s. 117-122 11. PLINKE, B. 1998. Bildverarbeitung und optishe Meßtechniken in der Holz- und Holzwerkstoffindustrie. Wilhelm-Klauditz-Institut, Fraunhofer, 5 s. 12. GEMINI - Analysis technique, 1998, Micromeritics Instrument Corporation. 13. http://www.micromeritics.com/sa_gemini_at.-html (22.10.1998)