The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium V0LUME XVH. — LETO XVII. RAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 22, 1934 ŠTEVILKA (NUMBER) 249 PETRA »m V GOVER-I KAMPANJI Vet, za cijo da D, eran mnogih borb politično ak Poživlja tujezemce, ne podpirajo Martin L. avey-a pri volitvah v no-Vembru. Peter Sf EnakoPravnosti" Mr. eden« ' ki brez dvoma »W*5^6* P^tičnih o--sled . VClevelandu, akoravno doseJVo?° odkritosti ni nikoli Witt^' Političnih časti. številnih Pro-C, Političnih pokretov v kipISter vsaki prili-Iti 1 J,Jen neusmiljeno uda-fnem šarlatanstvu ? «aSt0Prr.kampanje j'av- lvšega v Protl kandidaturi Vv-a SgreSmana Martin L. Vu ip' + , °J'e jen je o Da- ? tofcem ? Witt ob^zložiI V S ,Sh°du- takrat je krtin i Skal Poetični rekord Cev iVeyja' d°kazal V K^kozi dolgo let ljub-Nbolj ori,Kltux Kana, kar je I0t 4 knm° POkazaI' k0 * predložil , ?gresa držav S* ^aSriČno Davey-Pal-SapSf0 Podlogo, ki je NSTVprvi vrsti p™* sbai P edlo^a Pa je bila ta-J koi^^Jonarna, da je Nnfa atiVCi v demokratko?..11180 hoteli podpirati G ^ zgodilo, da ' ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI —Pretresljiva družinska tra-*- gedija se je odigrala dne 9. ok- OBTOŽENI RADI UGRAB-tobra v družini slovenskega ru- LJENJA ŽENSKE, darja Antona Seme v Leadville.j LOUISVILLE, Ky., 20. okt.— j Colo. Seme, ki je bil 46 let'Velika zvezna porota je danes! Mala ententa preiskuje umor kralja Vlada bo zgradila 12 mest "a. Hr je pro- N^zV6^ dalj časa raz-i' politični Simkom o obstoje-; %vil1 fUaciji v 0hio ^r 2> ^'oben l P° njeg°vem >kega .ben državljan tuje- hn°v%b^V°ra in oben delavec • aveyja Se smel voliti za >c6 Stranko- da pa je S W je repkan- ] v0 P:otovernerjaj s svojo iz_ J^Nh privatnih oa ima hrbte adevno je Mr. Witt If ^Sebn ^orej0on,e«orem videti, ka- T . se smel voliti ^avil je tudi da sena- te vesy katoliški državljani S-a 1 P°dPiratr Martin L. L ^tir PomisliJO na nje-Nati u!' Poetični rekord. te Njih«? tUdi morali' da iH J, nska verska ,, * fei?e bodo V, vpražanj^in h-bi se ^esar pridobili, > k šolam dalo pod- ^ *a 'aVne blagajne, kajti > ver "krat odprlo vrata bi 5S* P?OŽaj kot bif proti v ga zaved ZUmni katobčani Sedati. Mi >Z,e.aajo. oziroma bi se star, je omenjenega dne zjutraj na svojem domu najprej ustre lil ženo, ki je bila iste starosti kot on, potem pa je orožje nameril še na sebe in izvršil samomor. Ko so počili streli ni bilo nikogar v hiši in direkten vzrok tragedije ni znan. Otroci pravijo, da sta se oče in mati prejšnji večer prepirala, da pa je zjutraj izgledalo kot da sta na spor pozabila. Seme je bil že zadnje tri ali štiri leta brez dela. Zakonca sta se poročila leta 1907, ko sta bila oba po 19 let stara. Otroci, ki jih zapuščata, so: Anton, 26, Ludwig, 12, Frank 24, Frances 10, Pauline 14, (Mrs. Mary Cosseboom 16, Mrs. Josephine Smail 20, in Mrs. Angela Holmes, stara 22 let. Seme je bil doma iz vasi Slivnice pri Grosupljem na Dolenjskem, njegova žena pa iz Št. Jerneja na Dolenjskem Seme ima tudi bratranca v Cleve-landu. —Louis Adamič se zelo živahno udejstvuje v ameriškem tisku. Mesečna revija "Harper's Magazine" za november prinaša njegov članek "Thirty Million New Americans," v katerem razmotriva problem tukaj rojene mladine inozemskih naseljencev. V tedenski reviji "The Nation" pa je izšel Adamičev članek "What Next in Jugoslavija," ki se nanaša na, obstoječi politični položaj v Jugoslaviji. —Michael Glad piše v "Pro- letarcu" iz Detroita: Društvo k Slovenski narodni dom je najelo poleg svojega stavbišča nfal lokal, ki nam služi za shajališče in nekak družabni centrum. Posebno ob sobotah in nedeljah je živahno, pa tudi čez teden jih prihaja precej skupaj. Stavbi-šče služi zdaj v zabavo balin-carjem. Najeti lokal seveda ne zadošča potrebam detroitske naselbine. Mi bi rabili moderen dom. Vprašanje, ali si ga more detroitska naselbina postaviti, še obstoji. Jaz mislim, da bi si složnosti tu naperila obtožbo ugrabljenja proti Thomas Robinsonu, njegovi ženi in njegovemu očetu. Obtoženi so ugrabljenja Mrs. Alice Stoli. Robinsona oblasti še vedno niso zajele, dočim se njegova žena in oče nahajata v rokah oblasti. Članice male entente in balkanske države hočejo odgnati odgovornost za A-leksandrovo smrt ter preprečiti enake zločine v bodočnosti. Clyne poskusil izvršiti samomor e , šol b /v "rivatnm ,ga lahko zgradila, le složnosti jI a3 Poka/:, ?™ blaSaJ" bi bilo treba, pa bi se premagalo M)- . dl- oa ima hrbte- i-/\Xn*T/\ 'l^ii tmnwtn mialim 1/Q _ Odvetnik William Patrick Clyne, za katerim se je v petek zvečer začel velik lov, potem ko se je dognalo, da je on pripravil 20-letno natakarico Mrs. Marie Nickoletti k podaji lažnjive zaprisežene izjave, češ, da je ona smrtno povozila rojakinjo Mrs. Mary Kovačič, je bil v soboto najden v Mount Sinai bolnišnici s prerezano žilo na roki. Policija je postavila ob njegovo posteljo stražo, da se mu prepreči nov samomorilski poskus s skokom skozi okno bolnišnice. Clyne je zelo mrk ter je zahteval, da se umakne detektive iz njegove sobe, toda policija je dobila ukaz, da ostane na straži, razen če bi zdravniki izjavili, da navzočnost detektivov ogroža njegovo okrevanje. Kar se tiče rane na roki, ni toliko nevarna, da bi mogla povzročiti smrt, pravijo zdravniki. Kadar Clyne okreva, se bo moral zagovarjati še radi tega, ker je Mrs. Nickoletti pripravil h krivi prisegi, razen tega, da se že sedaj nahaja pod obsodbo na zapor od 1 do 10 let radi ubojstva Mrs. Kovačič. BEOGRAD, 20. okt. — Članice male entente in balkanski narodi so danes začeli skupna preiskavo umora kralja Aleksandra v Marseillesu, v interesu miru in pa v svrho prepre-čenja sličnih zločinov v bodočnosti. Tako se glasi uradni komunike, ki je bil objavljen danes. Sklep za skupno akcijo so podpisali zunanji ministri Jugoslavije, Čehoslovakije, Romunije, Turčije in Bolgarije. V komunikeju je rečeno, da so za dvojni atentat v Marseillesu odgovorni "zli vplivi", ki so bili na delu izven Francije, kjer se je. zločin dogodil. Brezpogojno potrebno je, pravi komunike, da WASHINGTON, 19. okt. — Stric Sam namerava stopiti brez odlašanja v akcijo in zgraditi 12 malih mest, v katerih domove se bodo naselili oni nesrečniki, ki si niso sposobni ali nima-|jo prilike si delati eksistence v velikih mestih. To poročilo je dal v javnost danes Harry L. Hopkins, upravitelj relifa, ki je dejal, da bo vsako izmed omenjenih mest zgrajeno, da sprejme v svoje hiše med 150 do 700 družin. Ta mesta se bodo nahajala v raznih krajih Združenih držav. V načrtu je 50 takih mest, toda za enkrat ni denarja na razpolago, da bi se vse zgradilo "Jaz sem prepričan, da se bo vsako izmed teh mest, ki jih bomo zgradili, samo izplačevalo in vzdrževalo," je dejal Hopkins. Do sedaj še ni odločeno, ali se bodo domovi prodali posameznim družinam ali samo oddani v najem. V vsakem ozi Roosevelt nastopi kot sov-ražnik radikalizma? Bizniški interesi spoznavajo, da je New Deal njih prijatelj v primeri z "ekstremnim ra-dikalizmom," ki se pojavlja v deželi. MELLONOV BRAT UMRL PITTSBURGH, 20. okt. — Tu je danes umrl James Ross Mellon, starejši brat bivšega za-kladničarja Zed. držav Andrew Mellona, ki je bil star 88 let Umrli je bil predsednik City Deposit Bank and Trust Co. \ vse države nastopijo skupno, ru bo stanovanje v teh hišah ze- da se dožene odgovornost za a-tentat in da se prepreči slične zločine v bodočnosti. ^Cfc!* P^Pričanju bodo 'Okvii w 0S volili neodvisno." zaključku. °W ;drzav b°do posla- ^tci __1 SST Vic Donaheyja'za tv Pa bodo izvolili rowna." w — 0S ' Vo*nik umorjen S^i roparjeV je bil u- eK Harry Rieger, C 3417 E- nest! ki ^treljen v glavo v Pred hišo na bbzu Cedar Ave. QW Ca ^no in dva maj- težave. Tu imamo mislim kakih 12 društev. Ce bi se članstvo teh zavzelo, bi bil domu obstanek zagotovljen." —Svetovno razstavo v Chica-gu so pretekli teden obiskali Frank Gregorin ml., iz Little Falls, N. Y., Frank Klun ml., iz Chisholma, Minn., in Frank Per iz Girarda, O. —Strupen oseben napad v zvezi s smrtjo kralja Alexandra je vprizoril na pisatelja Louis Adamiča new-yorški "Glas Naroda." Dotični članek sta ponatisnila "Ameriška Domovina" in milwauški tednik "Obzor," katerega lastuje Rado Staut. —V staro domovino se je v pondeljek podal Jože Jenič iz Vancouver, Kanada, kjer je živel šest let. Na poti v domovino se je ustavil v Milwaukeeju pri svojem bratu Franku. Jenič se vrača na Pristavo pri Novem mestu, kjer ga pričakuje žena in pet otrok. Mladinski zbor V torek 23. oktobra ob 6. uri zvečer se vrši preizkušnja glasov in seja staršev za Mladinski zbor v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. Dosedaj se je priglasilo že preko 50 otrok, v torek imajo pa še ostali priliko, da se vpišejo. Starši so pro-šeni, da pripeljejo otroke točno ob 6. uri. Štirje ubiti Avtomobilski promet v Cleve-landu je preko nedelje zahteval štiri smrtne žrtve, število ljudi, ki so bili ubiti na ulicah, je s tem za to leto narastlo na 184. V petih resnih nesrečah so av-tomobilisti zbežali s pozorišča in doslej je bil še samo eden aretiran. Policija je izvršila 43 aretacij radi kršitev prometnih regulacij in dobila je ukaz za brezobzirno vojno proti brezbrižnim in pijanim voznikom. Charlie Chapi "radikalizem" Rooseveltove administracije. Vzpriča vsega tega najbržo ! sploh ne pride do generalnega napada na New Deal od strani bizniških interesov, ko se snidq novi kangres, o katerem je bijo v zadnjih mesecih toliko slišati. Vse kaže, da konservativci sklenejo z Rooseveltovo administracijo premirje Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Jack Smrtna kosa Poznani Joško Birk, ki ima gostilno na Addison Rd., je pre- Tomšič, 15823 Trafalger Ave.:,jel žalostno vest iz domovine, da se je zadnji četrtek zglasila teta; lnu je umrl stari oče Michael štorklja in pustila krepkega j Birk po domače Koželov oče, sinčka, prvorojenca. Mati in;v starosti'85 let, posestnik v deček se nahajata v Lakeside Dobu pri Domžalah. Pokojni bolnici ter se dobro počutita, i zapušča dva sinat jos. Birka st., Čestitamo! lei je Clevelandčanom dobro v | spominu izza časa ko je imel gostilno in "Birkovo" dvorano na E. 60th in St. Clair ave., po* zneje pa na Addison Rd., ter iMichaela, ki gospodari na po« Vse igralce v komediji "Štiri sestvu. Oba sinova sta v do« tedne v nebesih" se prosi, da Imovini. Pokojni zapušča tudi S. N. Doma, I pridejo nocoj točno ob 8. uri k \ štiri hčere. Vsem prizadetim; Kultura DRAM DR. IVAN CANKAR kjer bo dobila svojega. vaji. Režiser. ; naše iskreno soialje. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 22. oktobra, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI J> "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by m AMERICAN JUGOSLAV PTG. A rUB. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Karued Every Day Except Sundays and HoUday* VATRO J. GRILL. Editor fo rarnaialcu t Clevelandu, za celo leto ........ »5AO Xa t mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1.50 Po poitl v Clevelandu za celo leto .............. »6.00 te > mesecev ...... »3.25za 3 mesece ........ 12.00 Ea Zedlnjene države ln Kanado za :elo leto ---- $4.50 te t mesecev ....... $2.30;za 3 mesece ........ $1.50 te Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ■a 8 mesecev ....... $4.00 &a celo leto ........ $8.00; ^Entered as Second Class Matter April 26th, 1018 at tha Post-Olflce at Cleveland, Ohio, Under tha Act of Congress of March 3rd, 1879.. c^gJU.104 Nacionalistična bolezen Pod tem naslovom prinaša "Prosveta" z dne 17. oktobra naslednji članek, ki se nanaša na atentat kralja Aleksandra v Marseillesu: "Ameriški tisk se že teden dni, kar je bil Aleksander Karadžordževič ubit v Franciji, veliko bavi s Hrvati v starem kraju. Poročila in članki opisujejo Hrvate kot druge Irce, ki silno trpe pod srbskim režimom v Jugoslaviji. Pisci kličejo v spomin umor Radiča in dveh drugih hrvaških poslancev v belgrajski skupščini in kon-sekventne progone ter potlačitev vseh o-pozicionalnih strank v Jugoslaviji. Ta potlačitev demokracije, kolikor je je bilo, je provocirala teroristične akcije, iz katerih se je izcimil marseljski atentat zadnji teden. "Ameriški listi so tudi objavili izjave nekega Košutiča na Dunaju, ki je rekel, da Hrvatje ne bodo mirovali, dokler ne dobe absolutne neodvisnosti. Zadnjo nedeljo so Hearstovi listi objavili članek Lloyd a Georgeja iz Londona, ki je bil med svetovno vojno ministrski predsednik Anglije in ki je pomagal skovati fa-mozno versajsko mirovno pogodbo. Kar je Lloyd George napisal o pokojnem A-leksandru in Hrvatih, ne bo všeč vladi v Belgradu; George pravi, da j2 Aleksander uničil svobodo Hrvatov. "Čikaški dnevnik Daily News je nekje pobral, da so Hrvatje zelo prepirljivi ljudje. "Ko bodo živeli zadnji trije Hrvati, bodo še imeli štiri politične stranke"... Daily News je mnenja, da federativna republika bi bila še najboljša rešitev Jugoslavije. V očeh te sodbe o Hrvatih bi tudi federativna republika nič ne pomagala! Da ameriški Hrvatje dosledno mlatijo starokrajsko slamo — sodeč po njihovem časopisju — je res; ameriško življenje ignorujejo in neprenehoma "rešujejo" staro domovino. Njihova telesa so v Ameriki, ampak njihove misli so noč in dan v Zagrebu. In kakršni so vdditelji in uredniki, takšna je večinoma masa naseljencev, ki se že starajo; kakšna je njihova mlada generacija, ne vemo, slutimo pa, da je velik del hrvaške mladine prešinjene z nacionalističnimi idejami svojih očetov. „ "Pri ameriških Slovencih ni dosti bolje. Avstrijski šovinizem se je po vojni pretvoril v jugoslovanski šovinizem. Lani je tudi med nami zadišalo po starokraj-skem separatizmu. Klerikalni "punktaši" v Sloveniji so imeli dovolj pristašev med tukajšnjo duhovščino, toda ameriški "punktaši" so se kmalu potuhnili. "Med vojno je Prosveta sodelovala za jugoslovansko republiko. Ko pa smo videli, da so bili Jugoslovani ogoljufani za republiko in ko smo dalje videli, da se ljudje v starem kraju ne brigajo dosti za to reč, smo opustili vsako zanimanje za starokrajsko politiko. "Naše energije in sredstva v Ameriki morajo predvsem veljati našim tukajšnjim potj-ebam! Tu živimo in tu bomo večinoma umrli, torej naj bo naša naloga. ; da se zanimamo za pošteno delavsko politiko v Ameriki in skušajmo t:i izboljšati | svoje tukajšnje življenje, kolikor je v da- ! nih razmerah mogoče. Jugoslavijo pa pre- 1 pustimo Jugoslovanom V starem kraju ! —Kdor se hoče boriti za Jugoslavijo, (S * (Dalje v 6. koloni) vt . , I Zanimive vesti iz stare domovine ^ Otrok je izvrši! ropar- j Nova pošta na Gorenjskem slav Jošt, predsednik zagrebške Delavske zbornice in vodja ti-skarniških delojemalcev v Jugoslaviji. Pokojnik se je rodil j v hrvatskem Zagorju 11. febru- Že dolgo se je poudarjala potreba, da se vse severno ozemlje pod Kamniškimi planinami oddvoji od kamniške pošte in . ..... da se za te kraje, ki so oddalje-:arJa Je bl1 ^h in ni od 3 do 10 milj od Kamnika, j P_okoJnik otvorjena nova poštna edinica. ski napad sebno se je občutila oddaljenost kamniške pošte zadnja leta, ko se je pričel razvijati tujski promet. Vsled tega je bila v Stra-hovici s 1. oktobrom, kjer je se di napisal štiri drame iz delav skega življenja, ki so jih predvajali delavski odri, dalje je napisal stotine člankov in socialnih razprav. Sodeloval je tudi Devetletna cigančica je v družbi dveh enako nedoletnih ciganč-kov naskočila bogatega Američana Ki:i;i;niii:immiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiium« »»mitiitmiiimimmtttJiiiiiiiiiiitgg«« Pri neki železničarski družini v Bršljinu nedaleč od Novega mesta se je pred tednom nastanil 761etni Američan Polikar Franc, rojen v Zelenikih. občina .. . pri raznih listih in bil urednik !škofja Loka. Petični mož, kiitatlc- Med nJim in sodnikom nima sorodnikov, se je zadržal! je razvi ta e razgovor: . , , , . , .. m I Rnnnik ■ kmiPr tnrei nekaj tednov v Dolenjskih ro- Pred sodnikom je stal mlad plicah, odkoder je prišel v bliži- dež občine Kamniške Bistrice/j mnoSim delavskim listom, osnuje nova poštna edinica. Po-| V Moravčah je umrl dalsč na Poštni lokal ie nameščen v veli-.okrog znani gostilničar in po . ki sobi poleg znane Malenškove.sestnik Franc Orehek, nazvan!no NoveSa mesta- da si ogle-] gostilne in je bil ob otvoritvi "Kaukov oče," ki je dočakal vi-!da" Delal Je v okollC° vsa1' danl lepo okrašen. Direktor Janko Soko starost 86 let. Pokojni je izPrehode" V sredo si je izbral j Tavzes je v lepem govoru otvo-jbil med ustanovitelji moravškeiza izPrehod romantično pot za ril novo poštno edinico. Novi posojilnice, mlekarske zadruge, IKrko' P° katen meBcam m me"j poštni okoliš tvori 35 vasi. j kmetijske podružnice in gasil-!ščanke radi hodlJ° V Precno-' ,, 0 .... nega društva, v katerih je mno-|kjer imaJ° leP° farno ceikeV S Napredek šolstva v Južni Srb,j..; Jet vljal odborniška me. priprošnikom sv. Antonom. Sodnik: "Knjig torej niste u-k radii?" Jesenski vpisi učencev v juž-(sta. no-srbske osnovne šole izkazuje- Dečko: "Ne, gospod sodnik!" Sodnik: "Gosi tudi ne?" Dečko: "Ne!" Sodnik: "Kokoši?" Dečko: "Ne!" Sodnik: "Torej ste oprošče-!" Dečko: "Hvala, gospod sod-i nik! Kar bal sem se že, da boste Nenadno pa so se na tej poti j vprašali za race. pred Američanom pojavili trije j g 53,178. Še več povedo statistični podatki: V južno - srbskih krajih je nepismenost do konca ki spadajo v področje ministr stva za trgovino. Kongres zveze slovanskih lekarnarjev. Dne 2. oktobra je bil v Belgradu otvorjen kcngres slovanskih lekarnarjev. Kongres se je nadaljeval v Zagrebu, kjer se je zaključil 7. cktobra. Lekarnarji iz vseh slovanskih držav so v Zagrebu proslavili 50 letnico farmacevskega instituta. okužile kakega moškega. Vseslovanski sokolski /let Varšavi. Načelrrištvo Slovanske sokol- Poleg hrvatskih lekarnarjev jeiske zveze se je sestalo 29. sep- medtem ko je bilo po Američa-n o vi' izpovedbi v listnici prej vseslovanskim kongresom lekar-.stopala podnačelnik SKJ Josip! :Jeras in savezna načelnica E1-' za Skalarjeva. narjev. Novi g/obovi. Koliko časa že uporablja svet uro? Na Rakeki; .so položili v grob-1 nico k večnemu počitku Tonco' Hmelakovo, veleposestnico in I Obsodba pred sodiščem za zaščito države. Državno sodišče za zaščito Dandanes si že sploh ne mo- remo predstavljati življenja' lastnico znane Žagarjeve tvrd- države v Belgradu je 2. oktobra'brez ure in ventlar natančno Naziranje, da ima velik trušč ke. Dočakala j< .starost 43 let. izreklo razsodbo, po kateri ob-1 merjenje časa ni še tako zelft!sposobnost za proizvajanje dež-zapušča poleg moža dva sinova, Isoja Bojana Kuglerja zaradi\staro. Podoba je, da so ^sircijf' 1Zvira iz 8,ednje&a V(?ka-mater in širok krog sorodnikov, zločina po točki 4. odst. 1. zako-'ki so izumili nekoi takeea koti S° °teU deŽ Priklicati z zvo" na o zaščiti iavno varnosti n J g njenjem. Med vojno so menili, V Ljubljani, na pokopališču;na ° zašcltl javne-varnosti uni to je razdelitev dneva v od. d .J t0U0vski ' i na Flandr ; «„ Kril,, , nnb.^H t«. reda v dlzavi dosmrtno ie- , ............... ,aAJ( loP 'vsKi ogenj na hlandi- pri Sv. Križu no pokopali ta- ™ v u,iilvl ,lil uusniri"° Je petnika Janka Dejaka. V Zgor- čo m traJno iz«ubo častnih njem Kašlju je umrl IgnacijiV1C" Z lsto razsodbo je sodišče Mercina, trgovec, posestnik in obsodll° Evšena Kvaternika. gostilničar. Doaegel je lepo|0hsodbe kom starost 71 let. delke. Uporabljali so vodne'skem bojišču kriv obilnih pada- ure, velike cilindraste posode, iz' vin v Južni Angliji. Toda raz- katerih je voda odtekala skozi jiskovalci so ugotovili, da so bile majhno luknjo in katere so im- P^ine tu | 1915 in 1916. si-unistov v Bolgariji i polnm vsakih 6 m, Vodno ur0|cer za 21 odst. obilnejše nego , , q, , . Iz Sofije javljalo, da ie vo- V Poljcanah n umrla 81 let- . .. 1, „ „ ... ,. , . ,.. jasko sodišče v Plovdivu dne 1. na učiteljeva vdova Julijana ... . ,. „ . J . . . oktobra izreklo razsodbo v veli- Kroparjeva. Mei vojno je iz- . . . , f, J . . . . . . . kem komunističnem procesu, gubila svojo tri sinove, tako da n . , ' / . . j)Devet obtožencev je obsojenih na starost ni imela nikogar od svojih ob strani. so bile v starem veku dolga stoletja v rabi in od Asircev so jih dobili še drugi narodi. Nekako za časa Karla Velikega so začeli uporabljati peščeno uro, podob- jpovprečno, 1. 1917., ko je bil to-Ipovski ogenj še hujši, pa je presežek znašal le 7 odst. L. 1912., ko ni bilo absolutno nobenega topovskega streljanja, je bilo leto posebno deževno. na smrt, 36 na 5 do 12 in pol vodnim- samo du se Je mesto let ječe, dva obtoženca sta po-|vode uPorabljal pesek. Trajaloj K temu bi bilo omeniti, da po- V Ptuju je umrl po krajši bo- gojno obsojena na leto dni za-jJe še dolgo časa- da 80 začcli de-(skuSajo v Ameriki in posebno -zni Alojzij Pograjc, šolski u-'pora, 41 jih je bilo pa oprošČe- lttt i ure' Podobne današnjim, j v Rusiji neko novo vrsto proiz-ra vitel i v nnknin in nrauwtnik! nih. [švicarska urarska industrija se vajanja dežja z nekimi kemič- jje pričela 1680 in približno ob nimi snovmi in meglami, pravitelj v pokoju in posestnik i nih. v Kicarju. Rojen je bil pred 66 ra leti v Križevcih na Murskem °krožno sodišče v Slivnu v istem času je Anglež Hooke izu- metoda je baje učinkoviteljša polju. Služboval je kot učitelj BolSariji Pa Je istega dne po J mil prvo vzmetno uro. Ta izum'in kar je glavno, poceni. Vendar po raznih krajih 37 let. petdnevnem procesu obsodilo 22 so izpopolnjevali v 18. in 19. pa podrobnosti še niso znane, komunistov, obtožencev od 3 stoletju in v 20. so vpeljali elek-' zlasti ne to, da bi se bili posku-V Zagrebu je preminil Bogo-, let do 22 let ječe. trično uro. si izvršili v velikem obsegu. Morje, najčudovitejši laboratorij Neizmerna bogastva raztopljena v uaorju Odkar je kapitan James Cook leta objadral svet in prvič meril globino nežna. morij ter ugotavljal biološka odkritja nja v morju, so se domneve o skrivnos ^ življenju v morju morale vedno bolj u® znanstvenim izsledkom. Na stotine ekspeQ1^ iz najra zličnejših civiliziranih dežel je 0 ^ daj raziskovalo morske, skrivnosti. ustvarila priprave, s katerimi je mogoče ^ najrazličnejša morska živa bitja, tako manjša, ki merijo komaj nekaj tisočink » metra, kakor tudi največje kite, ki so do 30 metrov in tehta jo včasih celo nad kilogramov. e Še danes doživljajo znanstveniki P čenja, ko raziskavajo morje. Največja ^ nost morja pa je v vprašanju: iz česa Je ^ stavljena morska voda. Na prvi pogled se ti, da bi topovski ogenj, ki zavzema seveda vedno le razmeroma najhne obsežnosti, ustavril za deževanje potrebne pogoje. Celo če bi bilo nebo pokrito z oblaki, bi ničesar ne dosegli, kajti dež nastaja tako, da se neskončno majhni delci vode v oblakih združijo skupaj, granate pa tega stanja ne morejo iz-(zvati." . , Na Krtini pri Domžalah so i ., .. , m . jo, da se je število šolarjev V| . mladeniča L- etfl pir; cigancki in ga zaprosil za milo- Tujec: 'Povej mi, mali, kako zadnjih treh letih pomnožilo za nata" domače Kebrovega ki'dare" Ker so mU blh VS1 tnJe, Pridem najhitreje na železniško se je smrtno ponesrečil pri 'po- všeč' se Je mož izkazal ^režiji- postajo?" žaru na Studencu. Pogreba se|ve^a in -1im Podan vec tu' ^ "Teclte!" j , j j'iev. Pri tem ie 9 letna Malka if _ je udeležilo nad 1500 ljudi, med J J . i , * vojne znašala 95 odstotkov. Do katerimi je bilo 150 uniformi-BraJ eva °Pazlla' da irna 'Ne vem, kaj naj naredim, ko leta 1932 je padla na 69 odstot- ranih gasjicev meričan v zadnjem hlačnem že- me tako zebe! Kaj naredite vi, kov, sedaj pa je že znižana naj ' B pu debelo listnico. Hitro je sko-|kadar vam je mraz?" 65 odstotkov. Ker je vsa Juž- Pobijanje spolnih bolezni. čila za Američanov hrbet, izvle-' "Jaz se takrat po navadi tre- na Srbija glede na šolstvo pred-j jkla debelo listnico in zbežala, sem." stavljala po osvobojenju najtr-i Dne 1. oktobra o polnoči je1 proti bršljinskemu gozdu ko sr- šo ledino, so tudi uspehi sred-jstopil v Jugoslaviji v veljavo|na Seveda sta tekla za njo tu- njih šol razmeroma prav dobri, zakon za pobijanje spolnih bo- dj ostala tovariša, 9 letni cigan- Srednjih šol je 15 s 178 razredi lezni. Pravilnik se tiče pred- ček in 14 letna ciganka. in 358 učnimi močmi, v 14 me- vsem policijskega nadzorstva' . ščanskih šolah pa je 54 razre- nad javno prostitucijo. S tenr Ves osupljen je American sto-dov v katerih poučuje 107 uč- dnevom so zaprli v Jugoslaviji;^1 mal° hltreJe za njimi m ta- liksni men po nekih delih sveta, nih moči Od let- 1918 do letoš-'vse javne hiše, v kolikor so še ko Prišel do brfiljinskega kam-[je znova pospešila prizadevanja, njega šolskega leta so zgradili'obstojale, in je bilo ukinjeno! noloma. kjer sta drobila kame-! po katerih bi bilo mogoče proiz-v iužno srbskih krajih 573 o- policijsko nadzorstvo nad pro- nJe dva odrasla cigana, Andrej, vajati dez, kadar bi ga človek snovnih šol' Med srednjimi šo-' stitutkami. V glavnem so se o- Karo1 Brajdič. Mož ju je pro-1 potreboval. Tako so pred krat-lami pa niso vštete vse one šole.'hranile do tega dne javne hiše sil za Poraoč naJ izsledlta za do-.kim poročali o poskusih na juž- v Sarajevu, Osijeku, Novem Sfj- |bro nagra(io tatinske cigančke. j nem Japonskem, kjer so hoteli du, Subotici in nekaterih dru-' Ponudbo sta sprejela in stekla dež z neba "pristreliti." Prvi gih manjših mestih. Okrog v Žabjak, kjer ima 491etna ci-i veliki poskus te vrste je ostal 5000 prostitutk so poslali v nji- Sanka Marija Brajdičeva po-;brez uspeha, pri drugem se je hove domovinske občine. Nad stavljen svoj šotor. Iz šotora; vi i 1 po izstrelitvi 1500 granat njimi ne bodo izvajali posebne-'sta cigana v resnici prinesla za- triurni dež, toda sklepati so bili ga nadzorstva, pač pa bodo po- čudenemu Američanu listnico, v priprečani, da je bilo vse skupaj stavljene pred sodišče, čim bi kateri pa je bilo samo 4200 Din, gol slučaj. Umetni dež Suša, ki je vladala letos v to- Tudi na Angleškem, kjer so že prej "streljali" dež, je večina 8000 Din Za storjeno uslugo znanstvenikov mnenja, da je to je hote American oba cigana | najdražja in obenem -manj nagraditi se z 200 Din. To pa | uspeSna metoda ZH dosego veli. so preprečili orožniki, k, so bili kega gmotra Tako zayrača takoj na mestu. Aretirali so prof Bi,ham ^ vsak drugi kakor tudijpogkug za proizvajanje dežja> iganko Marijo Brajdice-, "v-zrnk Hp^ia if. inU-oti v mv karnarjev iz Srbije in Bolgarije je je bil določiti sokolski zlet za|vo kateri so otroci izročili denar! J J v tem institutu dovršilo svojejtembra k seji v Tyrševem do-'0ba podjetna cigana študije tudi veliko število le-j mu v pragi. Glavni predmet se- j staro ciganko Marije karnarjev iz Srbije in Bolgarije, j je je bil določiti sokolski zlet za|v0 kateri so otroci izročili denar, nih t ■ ih „ „ • Riluom „. fi Farmacevtsk i j je bU otvor-! prihodnje ^eto.^ ^ SklenUi so. da ^ ga je skrila v gozdu nekam j ^ki se mzširajo^^reko' obsež jen ze v zimskem semestru | se vrši s letu 1935 VsesokolskiJ pod mah. Vse tri zvite cigane! nih delov neh}. v«He 1882 in praznuje tako institutlzlet v Varšavo na Poljskem.|so orožniki odvedli v novomeške1 že 52 letnico svojega delovanja.; Razne tekme,% ki se bodo vr- 7ap0re. Proslave 50 letnico zato niso ho-j šile na tej pr ireditvi bodo tra-teli prirediti ob pravem času. jale od 29. junija do 8. julija, da so jo sedaj lahko združili z! Jugoslovansko Sokolstvo sta za- j to vprašanje odveč in smešno. Saj bi z ^ ličnejšimi pripomočki oborožena znanos rala to vprašanje že zdavnaj rešiti. Ven mu ni tako in podatki o najraz^" ^ skrivnostih morske vode so še danes II manjkljivi. Tako so najnovejše Pre1, morske vode dognale, da je v njej 32 e sk^ tov od okrog 90 različnih elementov, ki s" • nHi v zemlji. Mnogi elementi so v morski voa ^ malenkostnih količinah, da se jih da."®ja je ti le s spektralno analizo. Ko so odki ^ v morski vodi raztopljeno tudi zlato, s° ^ kemiki začeli poskušati, da bi pridobiva ^ ^ iz nvrja. Izkazalo pa se je kmalu, 0 stroški pri na ta način pridobljeneni mnogo večji, kakor vrednost P j,- v "v8" zlata in vsi lepi načrti so v resnici pad tio V morju je tudi raztopljeno srebro • ra^ računali so, da presega teža v morju ^ Ijenega srebra 13 milijard ton. Ta ve ^ množina je 46.700 krat večja od mn0Zl v te^ bra. ki so ga na vsem svetu pridobili zadnjih 400 let. Kljub temu pa se celo P ^ vanje srebra iz morske vode ne izplaca pa so zpdnje čase ugotovili, da se da ^ ^ pridobivati iz morja dragoceni bron tovarno, ki bo izločala bron iz niors 'e ^ grade sedaj v Združenih državah n8 v Atlantskega oceana v bližini Wito^ drža\i Carini. ^ g DOčim se kemikom in inženerjem ^ ^ vo posreči, izločiti posamezne elemente ^ ske vode, so različna živa bitja v niofJ poigrajo rešila te probleme. Tako je n^,a)ia# maj najti sledove železa, cinka, joda. barija in bora v morski vodi, vendar ^ elemente razne ribe, mehkužci, raki ^ ------------ ----------- ., ne v velikih množinah v svojih teles" • ^ 0r bilju. Najvažnejši element za najrazllici^. ^ ganizme pa je jod. Čeprav je v in<)1^e ^ silno razredčen, saj pride na tri ftiikj® • # vode «ele en sam del joda, ga °a l nali. ^ aki, mehkuži in gobe v velikih mj' ^nf Igah užitnimi prebivalci morja imajo jn precejšnje količine joda v sebi. V & skih gobah se nabira jod v takih nlllt ^ob^ jih uporabljajo pri industrijskem I v nju joda. Tako raste neka goba ve jod8 ., ostrig in ima nad pet odstotkov čiS.tJ\ujej(> ^ Mnoge druge morske živali 1 ., jjj i0^ morske vode zase tudi kalcij, 0k°st'''. i'r, ki jih rabijo za zgradbo sVO-iefL0, it Mnoge gobe izločajo kremečevo ki9 d^' dbe; tere grade drobne nitkaste zgra' ciJ ,, uporabljajo v ta namen celo stu" ; K/ V mnoge morske živali v svoji imajo sesalci v krvi mnogo železa. ^ jsi" ..........mrzh «rv rt, rs« s>ti< iifitri.il — vaimuij. r m **■•—<=• z&koj j. bivalcih pa znanost še ni ugotovila- , rajo razmeroma velike količine raz ^j-ij^, tov. Tako ni znano, zakaj od!af k'-at v'eJ svojih telesih razmeroma 10.01M' ^ ^ v n ka in 1000 krat več bakra, kakor g ski vodi. = j, Vse morje je velikanski kemic ^e^ rij, ki d.-la noč in dan. Najrazlien'M^^: (f izločajo morski prebivalci v sv°-lj^ka pa poginejo, padejo na dno in m01 t!1 it«" la S prosom "ftigi Dotičm.'i i« i j .. i stiti, vse sobe so stalno smrde oknom,i nipononarija in zakonjie po desinfekcijskih sredstvih.1 skozi okno. sklonjen pod vzdigne zdaj svojo palico kvi-i ... šku in gospodinja mu natakne\ŽWCna zenska m godna za za" na palico pripravljeno klobaso, j k0ns1f0 ™vl3enie Vse to se izvrši, ne da bi drug! - drugega kaj videla. Ko odide! Londonski trgovec Henry J' ko je požet v kozolec, da Posuši dotlej, ko je goden za A ne tako s prosom. mora biti takoi prvi dan' opravila. In otroci, no, otroci M streho. 1 prvi, že potreka drugi in to se godi potem ves večer. Zgodi se večkrat, da se tudi kak imovitejši vaščan posluži bobljanja. Seveda le za šalo. A darovalci klobas so tudi na to pripravljeni in gre večkrat družine Poželo, eden, še raje pa kar dva izmed In če nima dovolj!se vesele okusnih klobas; kdo1 družine skrivoma pokukat izza da bi se do večera vse bi tudi zameril kaj takega mla-! oglov, kdo trka na okno. In če Pridejo na pomoč tudi dim želodčkom. | zapazita, da prosilec ni revež, ]e t lJe ^enske> kar jim pozne- j Klavec pride navadno zjutraj I nego samo šaljivec, jo ubereta et seveda ob svojem času' in tedaj pridejo tudi najbližjij za njim. proso se vozi sosedje, da pomagajo zvezati Ej, s kakšno! prašiča in pripraviti to in ono. vzame potem doma z vo-', Potef počakajo dotlej, da polo- Požeto iT d0I*°v. častjo J"aP<* Prvi snop ter ga po-i že prašičevo mast na tehtnico, jj 1 v Popolnoma nJ (pod). ■Ponajve prazni ske-;To je namreč najbolj važno. Zatem začno dru-: Meso, koža in druge pritikline ^lih J*eČ otroc*' segati po o-i ne pridejo toliko v poštev. Glav-. ^opihterjih nositi hlap-j no je mast. Čim več je masti Scu ^ P°stavlja trdo in po- j tem bolj je vesel gospodar. Zla-traja prvega snopa. To|sti pa je na to ponosna gospo- Prosn dolgo, dokler ni vse! dinja, kajti zasluga, da je pra-v skeden Če jima srečno unese pete, je prav, če ga pa ujameta, se vrneta z njim nazaj in ga tirata v hišo, kjer mora med splošnim smehom plačati za liter vina. S>U " SKeaenJ obsega jočem j šič lepo rejen, je pravzaprav ^ torej prosena kopica, j predvsem gospodinja. Na pra-Prižene gospodar na kopi-j šicerejo polagajo Gorenjci mno- Zato se živo zanimajo in vasi Rastlina, ki je izgubila duh Muškatna zel, mimulus mo- 1 njena, ker za prašičerejo skrbi scata' Je rastlina, ki jo je ves svet poznal kot zelo močno dišečo rastlino, kar je razvidno P^konj ter jih goni po celi1 go. ' "edno naokoli, da t< lcljo kopita odločijo in iz-;ho imel letos najdebelejše pra 'nJska Vfdn° na°koli, da težka! ugibajo že naprej, kdo v V-^Je zrne iz latovja.; šiče. Nat živi'?1; hiti družinaj Večino mesa, zlasti V ^koliko da b° Plečeta klavec primerno ^dar i! C Prej večer-ia' Je kje kopica, ve za to1 gnjati in plečeta klavec primerno razse-| ka, nasoli in vloži v velik, za to 'Vas pripravljen škaf. Meso ostane f^in^Z Tidej° SOSed",v škafu nekaj tednov, da se do->clar in na Pomoč.|bro nasoli tem se izobegi vskedni gosP°dinja se dela' 1 bežita 1° VeČerji navadno ne rabi Bi C' r ' " " vesta, da bo dru- v dimnik, za Nekaj mesa pa po-mesene, takozvane kranjske klobase," ki se isto-tako spravijo v dimnik. Glavo ; in parklje razseka na primerne > se b Ječ kot dovolj. In res ^ proti S družina s svetiljka- iaSla« ednju, jo že pozdrav-! 7 ---------X" .....T" ^dih ijudi, ki is*katere gospodinja potem ACdtem zbrali v skednju.'Uha wn4°mlfdŠe Vedn° d°ha-'temu pridevlje razrezan . ' mlade moči. Nato1 • . , , . . So KaJo fanfn- . ipir, repo, kolerabo in korenje. da je kopic.1-1630 za kosilo razen petkov i vsak dan, dokler ne poide. K krom- s dekleta Vi! se Siovr°.g kopice ter Pfično S kaL in stresati sla- šaro." Prašičjo kožo gospodar proda, ali pa jo da u- 1 strojiti in preskrbi s tem sebi postavijo ;in družini obutey_ ltwJ 111 raztresa1:i sla-',,. Nad vse imenitne pa so krvave klobase ali ternice, kate- ta.. ^antie rih naredi klavec kar po par ^kake je delajo iz te slame ;škafov. Breztehsi rači. Sn°Pe. ki Vi i, *enda zato ker so o ____ ____ ~ pravega Jim Pravijo klanja nm migliti ni Te vrste tudi iz njenega imena. Doma je v Severni Ameriki, 1. 1826 so jo prinesli na Angleško in od tam se je razširila po vsem svetu. Okrog 1. 1909 se je zgodila s to rastlino čudna sprememba. Na Angleškem so opazili, da je izgubila svoj vonj, zaradi katerega je bila tako priljubljena. To bi se dalo na zadnje razložiti s tem, da so nanjo vplivale sčasoma spremenjene razmere za rast. Toda najbolj nepričakovano je bilto to, da se je ista sprememba zgodila z vsemi rastlinami te vrste na svetu. Celo v njeni prvotni domovini, Severni Ameriki, ni mogoče dobiti divje rastoče rastline z nekdanjim vonjem. Do Novega Ze-landa, kjer so jo prej močno gojili, so iskali dišeče rastline, a je niso našli. Je res čudno, da se je mogla! neka rastlinska vrsta skoraj istočasno in brez vidne zveze spremeniti tako temeljito po vsem svetu. Znanost si že dolgo beli glavo, da bi prišla tej skrivnosti do dna. Leard je te dni dosegel, da so mu ločili zakon. Ko se je pred dvema letoma poročil z bivšo že no so ga vsi zavidali zaradi njene izredne lepote. Toda že po nekoliko dneh mu je bilo žal, da sta se vzela. Irena, tako se imenuje mlada žena, je tako živčna, da mora spraviti vso svojo okolico v obup. Najmanjši ropot ji je povzročal glavobol, malo močno loputanje z vrati jo je spravilo v krčevit jok. Kadar si govoril z njo, si moral strašno paziti na svoje besede. Vsi dogodki so se je tikali tako rekoč osebno. Poplava na Kitajskem, potres na Japonskem, že-j lezniška nesreča v Južni Ameriki—takoj jo je vrglo na bolniško posteljo. Pri tem se je pal grozno bala bacilov. Denarja se ni dotaknila, če ji ga niso prej oprali in razkužili,; a tudi bankovce. O vseh boleznih, ki je o njih slučajno slišala, je! menila, da se kažejo na njej.) Čitanje romanov — obvladala je j razen angleščine dovršeno tudi francoščino, nemščino, italijan-, ščino — ji je dajalo dovolj sno-'vi za liipohondrična samoopazo-vanja in psihoanalitične eksperimente. Leard je sodniku izjavil, da ljubi ženo kakor prvi dan in kakor ga ona ljubi, toda življenje ž njo je nemogoče. In tako so ta zakon ločili. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAB IN PAPIR AR Se priporočani Slovencem in Hrvatom Oglašajte v Stanovanje so ji morali neprestano snažiti, zavese in pre- "EL +"1 proge vedno znova kemično či-i fcnaKOpravnOSTI vsega OM- zrnia R v i klobase sestoje iz sesekljanega O v°z, ki il 'Q ,ra°e me1 Prašičjega droba, krvi, kuha-skedm 1 Je zapeljan prav » ,. .J T, C(ltV)a. 1 J p 'nega psena ali nza. Ko so go- •tak^ftič, ki inr itove, jih najprej polože v velik SS?nenj0 do katnerePir^eed!!!0te1' kjer 86 Prekuhaj° ali deklet, ** !bar'j°' Nato jih pobero ven in SS 8lai»o bitr se vstopi takoj 12 njenih rok. To Sobo se odda v najem za enega fanta. Spodaj na 1121 E. 66 St. m ''BlPZita.jeno šepeče po jih zlože eno tik druge na hla-,den prostor, da se shlade. Po-I. Dobra prilika Proda se dobroidoč prostor za S: »ftia že n*u°PaZlj°-in drugi tem so šele dobre za na raženj.jbeer garden in stanovanje s 7 dvi erače ema Ji se je vezal, med bo pa nekaj Juha, v kateri so se obarjaleI sobami. Proda se ker je lastnik ni vezanje sla-do štiri ure, a ven- kakor mladini pač bolJ P° „ . ravno na kopici, iMC l' se raduje in ša- C je v JG ljUb° in dra" s^dni,Sa Slama sPravlje- CJ0 d L p?rmej° po- Jvami vred v drugega dne, i!1, kjer Vs IJ 1 se Z P0Čaka J(!iio ^e tudi tn Se Prikaže z delo oprav-iz veže go- Vajene ° Skledo do- delež klobase, je zelo mastna in po-njo pridejo revnejši vaščani. da si na nji kuhajo kašo, ki jo imenujejo "godlo". Ko je klavec opravil svoje delo, so že tudi jetrnice pečene in gospodinja jih postavi poln raženj na mizo. Sedaj pride skupaj vsa družina in začne se pokušnja. K tej pokušnji so povabljeni tudi oui sosedje, ki so zjutraj prišli klavcu na pomoč. Isti večer se razdele tudi koline, ki sestoje iz koščka mesa, par jetrnic in ene mesene klo- j base. Koline dobi učitelj in če! je v vasi pošta, jih je navadno1 sam in ne more voditi trgovine. Cena nizka. Podrobnosti se po-izve pri John Bonfich, 19005 St. Clair Ave. M m ^ v PA! N-EXPF.LLER iiMi M»* >H l . k. .-»k O«. Zoper nevralglčne bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine zen tudi poštar. Tudi ne-i to . -ji V..„lv, . kase-! kateri sosedje dobe koline, ka C gtod JO 8 edo ' ' ^V^do'^t^^!-^0"! V vaseh nad Kranjem, tako Naklu, Strahinju, imajo na ta dan roi 'g V > nje že lnjtere pa ob svojem času vrnejo, "a vrt, kjer po-! »a tla in posede-!na primer v Gospodinja je|Besnici zopet pri njih in i, itd., C 8adie 12 ,prcdpasnika do-' ^ed Gospodar pa po- ln |)osebno originalno navado. Ime- Je ^ žganja, ka- ^ nujejo jo bobljanjo. Tu namreč napravijo kakih trideset za vaške reveže, katerih m<5ne kre Jim Pa ne razdele kar tako eno- J bilJe kmalu x e'H;anje- Go" i stavno, nego si morajo reveži k, z« -v kraju. Seveda j klobasice pribobljati. To se go- način: Ubožec, ki C PH^eŠal 2 niedom. Na- > 11 Žf. • % cas u- ^ ------1 !>no • 1 sli Počivat, di na sledeči v "'"O goHo ■ e do Vlu Se razviJ° w- si poželi klobase, gre v mraku, Rod,. "nca" Ni ču"!oborožen s palico, pod okno do-"Je iv, ki od daleč t«,! ^ »konč; o-;tične hiše, kjer koljejo. Tam čaka, da bi i poklekne ali pa se skloni tako cana, stopi ka-j globoko, da ga skozi okno ne tal v sked astel iz ^ gosti V SKedenj I morejo videti. Nato potrka s Set ntje ' h 8ame POBkočni-1 palico na okno. Gospodinja, ki So tV 8keden i ta zbežo je na to že pripravljena, odpre r Plešejo-"0 Urn° Spri' ckrL0 in Pomoli na palici ali pa m rajajo po!na dolgi kuhavnici nataknjeno WE ARE NOW OPEN We are awfully sorry we made you wait. Our 4 brands of Draft Beer are now 30 days older. GREETINX Točno, zadovoljivo in poceni vam popravijo čevlje sle- I v«v I« •• deci čevljarji: ANDY OGRIN FRANK DACAR 18508 SHAWNEE AVE. 17308 GROVEWOOD AVE. Prvovrstna z modernimi stroji opremljena popravljalnica Popravimo vaše čevlje trpežno in čevljev lično, da boste gotovo zadovoljni. FRANK ANTON MARZLIKAR ZUPANČIČ 16209 ST. CLAIR AVE. 530 E. 152 ST. Popravljamo stare čevlje ter pro- Prinesite k nam popraviti čevlje dajamo novo moško obutev naj- enkrat in prinesli jih boste boljše vrste. tudi drugič. MATH MIKE UREK ZABUKOVEC 18613 ST. CLAIR AVE. 16817 WATERLOO RD. Mi vam popravimo vaše čevlje, Popravilu čevlje, da boste lahko da boste gotovo zadovoljni. Toč- hodili in jih dolgo nosili. na postrežba cene zinerne. JOHN J. ANTON ROŽAR GABRENJA Slovenski čevljar 839 E. 222 ST. 15406 CALCUTTA AVE. fcdini slovenski čevljar v Eu- Moderno opremljena popravljal- clidu. Vedno prvovrstno delo. nica čevljev. Dobro delo — Cene zmerne. Cene zmerne. JOHN FRANK KONCHAN URANKAR 1391 E. 55 ST. 7226 ST. CLAIR AVE. Prvovivliia popravljalnica čev- Electric Shoe Repairing ljev. Se priporočam m l'očna postrežba in prvovrstno naklonjenost. delo. R. KOZAN 6530 ST. CLAIR AVE. Dobil sem nagrado, kot trot ji najboljši barvar čevljev > Z. D. Delavnice so odprte: Vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ob sredah od 8. do 1. popoldne, ob sobotah od 8. zjutraj do 9. zvečer. Zadružna razprodaja od 22.do 27. oktobra, 1934 Oktober je Zadružni mesec—čas zadružne kampanje za nove odjemalce. Potom razprodaje nudimo priliko spoznati kvaliteto in postrežbo Zadruge. Poslužite se prilike in postanite njeni stalni odjemalci. n o ARISTOS MOKA, 24% funtov________19 RED STAR MOKA, 24 '/2 funtov ______$1 V|9 KROMPIR* 10 funtov__________________13c KROMPIR, 100 funtov_______________$1.09 ZADRUŽNA KAVA, 2 funta za_________45c BOKA JAPONSKI ČAJ, «/2 funta________\5c MILO (žajfa) komad funt, 6 za________27C WHITE EAGLE SOAP CHIPS, 5 funtov - 28C LA FRANCE POWDER, 3 zavoji za______25C RINSO, Regular Size, 3 za_________________25C Large-----------------------------gjc LUX, 2 za____________________________J 9c SILVER BAR GRAH, 2 za______________27c O CONTADINA TOMATO PASTE, 3 za _ 20C FRANCKOVA CIKORIJA, 3 za_________§5C SANTOS KAVA, 2 funta za_____________g9C ARGO GLOSS STARjCH, 3 za _________25C LIGHTHOUSE CLEANSER, 3 za________j QC SUNBRITE CLEANSER, 6 za___________25C TOILET PAPER, 6 za_________________25C LIFEBUOY SrfOAP, 3 za ____ _______1QC LUX TOILET SOAP, 3 za______________f g^ LUX, Large___________________________g -J q v D n o POSEBNOSTI! BEST SALAD OLJE, št. 77, galona —89$ DOMAČE XISLO ZELJE, 2 funta za __ j 1 q Od četrtka naprej: DOMAČE RAJŽEVE KLOBASE! D o o SLOVENSKA ZADRUZNA ZVEZA 667 EAST 152nd STREET. GLenville 6316 16721 WATERLOO ROAD 712-14 EAST 200th ST. KEnmore 1248 KEnmore 3562 V soboto 27. oktobra ste vljudno vabljeni na zabavni večer Ženskega odseka v Slovenskem Domu na Holmes Ave. D O 0 [OKO ZAMENJITE vašo hranilno vlo^o na posojilnici za pohištvo, radio, pralni stroj, peči in grelce na premog, pri The Krichman & Perusek Furniture Co. 15428 WATERLOO ROAD. — Trgovina je odprta vsak večer. ill sis =!= I its HI KAJ SE JE ZGODILO El? ■ i ■ti ajS m I sli I Iti ■ ■ 31 Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 m ali Ht M 1 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 22. -oktobra, 19«. I I 1 i 'j 1 t » ? Y Y r v v Y I T T v f ? Sosedov sin ROMAN SPISAL JOSIP JURČIČ XXI. Priprave za svatovščino pri Smrekarjevem Antonu so bile pastirja, čestitljivega sivca, ki je pol far§ krstil in poročil ter poznal starost in mladost svoje končane. Franica je hodila ves i črede vse vpreko. čas tiho, nekako za vse neobču tljiva, okrog hiše, kakor bi se vse, kar se dela, pripravlja, govori in godi, nje ni najmanj ne dostojalo. Ljudje so med seboj z glavo zmajevali, oče je dejal, da se je hči udala, da bo zopet kmalu vesela, mati pak se je spominjala, da je bilo tudi njej pred poroko grozno težko pri srcu in se je vendar pozneje vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, če tudi se ji je hči v srce smilila in je prav pogosto jezično govorila s hčerjo o tej in oni stvari, da bi jo na druge misli obrnila. In prišel je naposled določeni dan. Bil je malo oblačen, žalosten jesenski dan. Solnce se je sicer videlo na prepreženem ob-nebju, ali žarki niso bili tisti, kakor o zorenju rumene pšenice. Hladna burja je brila črez vaške vrte in poslednje hruške z drevja tresla; drdraje je hre-ščal majhen klepetec na najvišji' jabloni Smrekarjevega vrta, počasneje in z debelim basom pak mu je pritrkaval večji klepetec na lesniki pred Brašnarjevo hišo. Pa Štefan ta dan ni klepetcev poslušal, ni delal, — da niti ni hotel gledat iti svatov, ki so se pred Smrekarjevo vežo zbirali in vozove zasedali, da se k farni cerkvi odpeljo k poroki. Pipo, iz katere je kadil, vrže na tla, prekorači vrt, podere plot in gre dalje ven iz vasi. Kam gre, sam ne ve. Nad vasjo je bila hosta. Borovje in raznovrstno pritlikavo grmičje je tam rastlo. Resa je bila pokošena, tla gladka in, Štefan, ki je preko hoste kora-čil, z rokama na hrbtu in pogledom v tla obrnenim, gotovo ni gledal, kje bi se za steljo kosilo ali grabilo. Leže črez nekaj hoda na tla in dene komolca za vzglavje. Zre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi, trikrat se prevali in popravi, a naposled pozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči pokonci. "Kaj delaš, Štefan? I ko ne greš svatovat?" vpraša ga stara nagubana ženica, ki je imela s trto povezano butaro suhih drv na glavi. Štefan ji ne odgovori ničesar. Ali kakor stisne pesti in kakor starko pogleda, bilo je videti, da bi jo najrajši zadušil, zadavil za vselej, A vendar mu starka nikdar ni bila nič žalega storila. Ženica se ga menda zboji, kajti hitro za grm zavije in odide. Štefan se nasloni na staro brezo in gleda za babo. Kmalu je ni bilo videti ni slišati. Začul pak se je od daleč z doline mili glas zvona farne cerkve. Mež-nar vabi k sveti maši, po sveti maši bode poroka Smrekarjeve Franice. XXII. Okoli farne cerkve je pokopališče. Po grobeh zelena trava raste in naznanja, da je v mali fa-•ri samo malo mrličev. Redki leseni križi spominjajo pozabljivosti tega sveta ali morda, da tukajšnji ljudje stavljajo svojim dragim mrtvecem spominke samo v srcu, ne na grobeh. Pred cerkvenimi vrati tik vhoda na pokopališče steza stara že črvojednasta lipa svoje veje, kar jih ni poslednjo pomlad žalpstno usehnilo ter jih mežnar ni oklestil. Pod lipo sto- je svatje in čakajo duhovnega sramote ne, tega ne, "Že gredo!" reče eden svatov, ki se je črez zid stezal. "Fajmošter? Prav je," odgovori ženinov oče. Franica je bila davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, dasi v lice bledejša nego kdaj. Ko vidi fajmoštra po kamenih stopnicah proti pokopališču stopati, zardi se, zažari se ji o-ko in obrne se vstran. "Kam greš?" vprašata dve ženi. "Hitro pridi, da te ne bodo čakali," reče druga. Franica izgine za cerkvijo. Vsi menijo, da je za trenotek odšla, pa da se povrne in ob-stopijo fajmoštra, kateri nekaj besedi s svati pregovori in po tem odide v cerkev, da bi se za maševanje pripravil. Trenotek mine, mine drugi, Franice ni bilo nazaj. Dve ženi, sorodnici Smrekar-jevim, gresta za cerkev za njo, priganjat jo, naj hitro pride, Tam je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketa, orgle zapojo, maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! — "Kaj je to?" reče tovarišica in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo tako dolgo za cerkvijo. V tem hipu prideta oni dve nazaj. "Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim glasom. "Jezus! kaj je?" vzkliknejo vse ženske. Franičine matere ni bilo on-di. Ostala je bila doma in pripravljala na svatovščino ter jokala, menda sama ni vedela zakaj. Oče Smrekar je bil tam. Pre-bledel je, ko je slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk na oči pomaknil in šel — iskat, šli so malone vsi, ogledali povsod, klicali in ljudje, ki so se bili na pokopališču in v cerkvi zbrali, da bi pri poroki zijali, prišli so tudi ter pomagali iskati daleč okrog in blizu, nekateri to in ono pri-stavlje. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi drugih ljudi nihče ni mislil, da bi molit šel; da, še iz cerkve so vreli. Naposled je samo nekaj gluhih starih bab ostalo. Neveste ni bilo nikoli nikjer najti ni doklicati. "Domu je šla, domu!" Tako so ljudje obsodili in tako je tudi oče Smrekar verjel. Mož ni nobenega človeka pogledal. Sram ga je bilo in jeza ga je trla, da so ga barve spre-metale. V krčmi, kjer so bili vozove pustili, naglo je napregel in sam se v diru domu peljal. Kako bi hčer kaznoval, kako bi jo tepel, tega niti misliti ni mogel, vse je vrelo v njem. Drugi svatje so nekaj časa zmajevali, sešli se potem v krčmi, napili se, kleli, smejali se in šale zbijali, da take poroke še niso nikoli dočakali. Celo Pogreznikov Peter se je napil in naposled vesel bil, da je s svojo staro teto plesal ter s petama ob tla tolkel. XXIII. Doma Smrekar hčere ne najde. Misli si, predno solnce zaide, sama pride in kaj potem! Kako bi bilo oprati to sramoto! Pol imenja, vse imenje! pa te o čemer bodo treh far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je to slišala. Mislila si je, da hčere ne bode nikdar več videla, bala se je, da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila, Bog ve kam, in vse sosede, ki so se zgrinjale, niso je mogle utolažiti. "K rodbi je kam šla!" tako sq se žene naposled pogovarjale, ko je nikakor ni bilo domu. Materi se je to verjetno zdelo in potolažila se je malo. Kjer je koli vedela za kako sorodno in znano hišo v obližju in daljavi, povsod je razposlala ljudi, enega tja, enega sem, da bi pozve-del, ali je Franica tam. Vsakega je dobro plačala, vsakega je za Boga prosila, naj leti, naj brž pridirja nazaj. Iz bližnjih krajev je kmalu od vseh strani prišlo poročilo, da je ni nikjer. Neki star mož jo je videl pol ure od cerkve; potem ni živ človek več povedal, da bi jo bil videl. Nazadnje so se vrnili vsi posli, nekateri že ponoči, nobeden pa ni prinesel glasu, kakršen bi bil ustregel. Smrekarjeva hiša je bila dva dni kraj nesreče in žalosti. Kaj je pomagalo bogastvo, kaj denar! Edinega otroka ni bilo. Smrekar je bil prvi dan ves divji in jezen zaradi sramote, katero mu je hči pred svetom naredila, ker je zatrdno mislil, da se je samo kam odtegnila, da pa zopet pride, potem je bil tih, klavrn, ni govoril, ni kadil iz pipe, ni jedel. Na obličju se mu je bralo, da trpi on toliko, kolikor mati, četudi ne joka. Štefan ki se je ljudem odtezal, zvedel je šele drugi dan kaj se je zgodilo. Poskočil je in prvi čut je bilo veselje, radost. Saj je bil ta dogodek dokaz zanj! Druga misel pa je bila: če je treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo moram, govoriti moram ž njo! Da bi morda več živa ne bila, kakor so nekateri drugi ugibali, to mu ni precej prišlo na misel, a vendar pozneje in ta misel mu je bila strašnejša od sladkosti vsega veselja, kar ga je kdaj užil. XXIV. Dva dni je tako minulo. Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčevalka s kuretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preve-selo novico, da je Franica v mestu pri tisti ženici, pri kateri je nekdaj stanovala v svojih o-tročjih letih, ko je v šolo hodila. In takoj za njo je prišel Štefan Smrekarjevi materi skrivaj povedat, da je dosti sveta obhodil, da je naposled zvedel in našel, kje je Franica; da ji ni nič hudega; da bi v mestu bil rad govoril ž njo, samo upal si ni od-kraja, in potem ko je hotel, ni mu k njej priti dovolila žena, pri kateri je. Ta vest je bila Smrekarici na veliko tolažbo. A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton govoril od tega trenotka, kar je zvedel, da je hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves žalosten, potrt in pobit; ni govoril z nikomer, ni tolažil, ni grajal plaka-joče in obupane matere, ter sploh se je kazalo, da on ne more biti neobčutljiv oče. Zdaj se vsa stvar hitro spremeni. Smrekarjev Anton je zopet stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da je Franica v mestu pri ženi pri kateri je stanovala, ko je bila v mestni šoli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet oživi; poprej tihi mož zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom in domačim. Kakor je dozdaj rad na enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo z notranjega nemira zdaj pa zdaj genii in hodil časih tja, kamor ni bilo treba, časih sem brez namena, tako zdaj samosvestno stopa in ukazuje, — huduje se na vse, ter ženo osorno kara, če jo vidi jokati. Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi. "Pojdi ponjo!" reče mati. Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo sedi ter zopet vleče iz svoje navadne srebrnokovane pipe, nekaj časa molči, a potem odgovori: "Jaz ne!" "Če oče ne pojde, kakov ljudski tudi ne pojde!" odgovori mati jezno. "Sama je zamešala, sama naj zajema!" "To ni beseda, kakršno božjai zapoved očeta uči!" reče mati. "Kaj? Božja zapoved?"—huduje se oče. — "Baba, veš katera je četrta? Kaj je bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, pa bodo ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali: zakaj je tvoje dekle od oltarja zbežalo? Ako bodem polič vina pil jaz pri eni mizi, pri drugi mizi bodo mežikali in dejali: to je tisti, ki mu je hči izpred poroke ubežala! In če ses stari možje na cesti doidejo, rekli bodo v pogovoru: eno dete je imel,, pa še to ga je na smeh spravilo ter ga jezikom dalo; on mora velik tepec biti. — Veš, babnica, kaj je to? Vraga veš! Jaz ti povem, da dokler bodem živ in bode, moj mazinec^ hočem biti gospodar v Jusi. jo je silil k poroki? kaj mi poslednjo uro w da me vsak berač in vsa* har gleda in s? mi smeje je sram med ljudi iti? ™ zdaj ponjo? A potlej, kaj ser tie j?" ' Jwj (Darje prihodnjič) TELLS HOW SH« TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OffjgL m „BJES OP In 40 days by taking ^ tort Cl "rs. Helija Blaugh of ,nChes g educed 26'/. 4 ^ e» hivs. 3 inches o: f i bust a«al>Tltf younger.' . c( df' •> To got rW "'lijnf ble hips, 118» opPfi on vaij'SY t. on «a'|t £ arms . without dlsc»e tlBs j J-*ML Will" "' - ,lll5 "" ___ at the fodiiirM build up glorious health »1» ^ £ vivaciousness-to J -uiofV, feel it—take a half te«sP'> { hot «» schen Salts m ;i C»bre»Jrfwt every morning before W|»d costS^j One jar lastsi 4 ueeksaj - trifle at any "run- trrw- JU ssss^tS over. Wsure ^.tfcK«V because It's SAFEj. satisfied. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ljubiienega soproga in očeta FRANK JUSTIN-A Pokojni je bil rojen leta 1883 na Igu in umrl 23. septembra, 1934 v Lorain, Ohio, po dolgotrajni bolezni, katero si je nakopal ponesreči na lovu leta 1925. V Ameriki je bival nad 35 let, ter se pečal z obrtjo gostilničarja. Bil je aktiven član kulturnih ustanov, društev ter raznih športnih klubov. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, kateri so nam bili v pomoč in tolažbo ob času smrti soproga — očeta. Prisrčna hvala vsem onim, kateri so podarili cvetlice v zadnji pozdrav in sicer: Lorain Rifle and Hunting Club; Euclid Rifle and Hunting Club; Barberton Hunting Club; društvu "Bled", št. 17, S. N. P. J.; društvu Sv. Alojzija, št. 6, J. S. K. J.; društvu "Ameriški Slovenci", št. 21, S. D. Z.; Direktoriju Slov. Nar. Doma; Elks Lodge, ter Eagles Lodge. Nadalje sledečim družinam: J. C. Reising; Elyria, O., -T. Machutas, J. Piškur, Ant. Bre-sak, Louis Lieb, Gene Lieb, S. Weber, August Nitz, F. G. Carek, Earl Whalen, J. E. Jenkins, T. J. King, Sydney Rosenfeld, W. LaFever, in Fr. Maticic, vsi iz Lorain, Ohio. Dalje družinam: F. Janchar, Steve Babitt, Fr. Justin, Rudolf Perdan, J. Smajdek, John F. Perko, družini Sepec in Furlan, vsi iz Clevelanda, ter družini Kuhel Iz Lakevvood, O. Celi Lnmley družini, kakor tudi družinam Jack Hughes, Robert Hornig in Clifford Derby iz Vermilion, O. Dalje družini J. F. Babitt, Wellington, O.; Mr. in Mrs. Ivan Pike, Conemaugh.Pa.; družini Zrimc, Detroit, Mich.; in Mr. J. Foster Phillips, Long Beach, Cal.; Personal Finance Co. Lorain, O.; Forest City Fi- Pnfti« fllfly^ll^ nance Co., Cleveland, O., Kishman Fish Co. Vermilion, ^^^^graH^gji, \ O.; Cadets Orchestra, Cincinnati, O.; in Laekland Fa- ' culty, Lackland, Ohio. Naša iskrena zahvala vsem onim, kateri so darovali za sv. maše pokojnega, kot družinam: J. Machutas, J. Urbas, J. Svete, J. Perusek, John Tomsic, F. Durja-va, Ant. Cernilee, J. Cerne ml., Louis Kos, Mrs. Longar, Mrs. Baitz, Dr. Cari Pu-stay ter Miss Margaret Griffin, Lorain O. \ Najlepša zahvala Rev. Ludwig J. Virant. Madison, O. in Rev. Victor Virant Cleveland, Ohio, ravno tako družinam F. Justin, Dr. Ant. Skur, družini Jerry Grdi-na, Mrs. A. Kuhel, družini J. Smajdoyak, Mr. in Mrs. Setina; Mrs. Janchar (mati), Mr. in Mrs. A. Jeric, Mrs. Rose Urbančič, družini Zrimc, družini Duncan, družini Kramer in Rose Wheeler, Cleveland, O., družini Gams, Warrea O., ter Angela in Rose Gams, Warren, O., družini Anton Seme in družini Skufca, Ashtabula, O. in družini L. Justin, Garrettsville, O., ter Community Welfare Club, Cleveland, O. Posebno se zahvaljujemo Jos. Breščaku, ki je bil pokojnemu v veliko pomoč. Najlepša zahvala vsem prijateljem in znancem za uslugo, katero so izkazali nam z razpolago svojih avtomobilov, kakor tudi iskrena hvala nosilcem pokojnega k večnemu počitku. Nadalje se iskreno zahvaljujemo Rev. Ludwig J. Virantu in, Rev. Milan Slajetu ter Rev. V. Virantu za lepe cerkvene obrede, Mr. John Bruce in ostalim za lepe nagrobne govore, ter vsem onim, katerih imena niso morebiti vključena. (Ampak ne namenoma izpuščena.) Ti, dragi soprog in oče, pa v miru počivaj! Bil si dober in skrben in mi se bomo vedno spominjali na Te z ljubeznijo in spoštovanjem. Žalujoči ostali: ELLA, soproga; Joseph, Ella, Frances in Theresa, poročena Lnmley, otroci. Pokojni zapušča štiri sestre, eno v Lorainu, eno v Elyria, eno v Clevelandu in eno v stari domovini. Anna Jezersek, Jugoslavija, Ljubljana; Mary Reiserg, Elyria, O., Johanna Machutas, Lorain, O., Theresa Janchar, Cleveland, Ohio. Lorain, O. October 17. 1934. AKO IZVESTE NOVICO, • v. ker b® ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam» gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v ur pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 Si Za Collinwood, Nottingham, Noble:: John Stebla j, 16009 Waterloo R* Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St- ords were brok'*et# year when SEVENT^ SOLID TRAINLOADS were told In * lei6* ,:„,„ tisti » ^ mehanizem, Wl stane manj, i' >" jete kot pa da N orgeRoUatorW sa današnjo 1llZ'° in tafcoj boste V hraniti denar- r U in postre^a W ^ se bodo nadaljev^ za dnem, leto i* • -.t'O* Nov Norge model je močna ledenica ^j^oj stoma. Norge ledenice kupite, ako vplačate nekaj, ostalo na primerna 0 v čila. NORGE SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 SUPERIOR AVE. •PRI NAS SI PRIHRANITE DENA&