— 411 — Novičar iz slovanskih krajev. V v Iz Cernogore piše „Oest. C", da imajo Cerno-gorci še zmiraj terdnjavo Žabljak v svoji oblasti; Turki jo scer napadajo, Cernogorci pa jo junaško branijo. Ne-ktere vjete turške topničarje so prisilili, da jih morajo učiti vojniškega strela s topovi. Selim Redši, bivši zapovednik turške armade v ti terdnjavi, je bil oklenjen in v ječo veržen, ko je prišel v Skader, ker ga turška vlada obdolžuje, da je terdnjavo izdal; Selim Redši je pripravljen se nar ojstrejši preiskavi podvreči. Knez Danilo je še zmiraj v terdnjavi, ktero je ravno Skadriški paša obsedel; — tako si stojeta sedaj glavarja vojska ravno nasprot. 1% Krasa. Družba za pogojzdevanje Krasa šteje 200 udov, 400 gold. je nje letni dohodek. Vodji so gosp. Belussig, c. k. okrajni poglavar v Sežani, žl. gosp. Persa, predsednik Goriške kmetijske družbe, in. gosp. Čer ne, župan Tomajski. — 412 — lz Št. Jerneja na Dolenskim 19. dec. Tud pri nas imamo prijetno vreme, ki je bolj spomladanskima kot zimskima podobno. Ne le ljudje, ki v obilnim števila vsaki dan k zlatim (zornim} mašam in k spovedni-cam pridejo, temač tudi šolska mladina, ki v nedeljsko šolo perpihti, in cela narava se prijetnima vremena raz-veseluje. Ko sim se danes popoldan nekoliko po polji sprehajal in ljubo sonce za božjo gnado zahajaje ogledoval, se mi pridruži kmetic srednje starosti, ter mi perpoveduje, da že tri takošne adventne čase pomni, vendar je pa letošnji nar toplejši, ker vidil sim — pravi on — pre-tečeni teden v gojzdu skorej perst dolgo leskovo in kostanjevo mladiko iz germa rasti in zeleneti, in v nogradi nektero terto očevjeodga-njati.v Res čudo! Šent-Jernejsko polje se je z ozimno in ajdovo že-tcvjo še precej dobro obneslo, desiravno nam je spomlad slabo oznanovala. Vina se je scer malo dobilo, pa to, kar gaje , je dobro in se marsikteriga druziga ne vstraši, mende večidel zato, ker so naši vinorejci po svetu pametnih mož 14 dni pozneje kot Kerški in Leskovški oberali (tergali); zatorej so ga pa tudi prekupci že zlo pokupili (večidel po 4 gold. malo vedro), da ga že sko-rej nič več za denar dobiti ne bo. Lepstanski. *lz Ljubljane. Mesto nekdanjih „četertih klasov" so nastopile tako imenovane ;?realne šole" ali „realke", v kterih se učenci veliko več in bolj natanjko tistili vednost uče, ki so perva podlaga za prihodnje temeljito iz-učenje mnogoverstniga rokodelstva , obertnijstva in umet-nijstva, ktero dan današnji dobrim glavicam marsikaki košček kruha več ponuja kot nekdaj. Zato se v ti primeri praznijo gimnazialne šole, kakor se polnijo realne. Priča tega je tudi realna šola v Ljubljani. V pervo leto se je letos toliko učencov oglasilo, da celovsibza-volj pomanjkanja prostora niso mogli v šolo vzeti; 113 jih hodi v šolo, eden je privat. V drugim razreda jih je 48; v tretjim jih hodi 32 v šolo, eden je privat. Učenikov je 8, nov učenik risarstva se pričakuje, ker gre dosedanji dosluženi gosp. Huber v pokoj. Gosp. vodja Peternel uči naravoslovje, gosp. Lesar veroznanstvo in slovenski jezik, gosp. Vojska zemljo-pis in povestnico, gosp. Huber prosto risarstvo, gosp. Pirker računstvo in nemški jezik, gosp. Oblak risarsko zemljomerstvo , gosp. Pertout laški jezik, gosp. Centrich lepopisje. lz Ljubljane. V torek smo v našem gledišu vi-dili nemško igro, vzeto iz domače povestnice, ki jo je spisal g. Babnik pod naslovom „Erasmus Lueg-ger, der Geachtete" (Erazm Jamski v prognanstvu). Predmet igre je tista doba leta 1484, ko vojni stotnik Rau-ber obseduje Erazma v njegovem gradu, dokler ne pade naklepu izdajstva. Radovedni smo bili, kako bo gosp. Babnik to igro izpeljal, — radi rečemo, da dobro. Kdor pomisli, da igre tacega zapopadka iz starodavnega vitežtva niso kaj več vkusu sedanjega časa primerne, in da doba obsede ne zapopade obilo prigodb, ki bi se bile dale vplesti v igro, brez da bi bil pisatelj zgodovino zatajil, bo gosp. Babnik-u zasluženo hvalo, da je storil, kar se iz te zgodbe storiti da , tolikanj bolj prispo-znal, ker je beseda večidel lepa, pa tudi krepka,kjer okoljšine to naneso; popis Ipavske deklice o hvali mile njene domovine je posebno mičen. Se ve da brez pomanjkljivost tudi ta igra ni; boljši je pa gotovo, kakor veliko družin, ki so bile z veliko večjim ploskom sprejete. Teško je, da domač domačim vstreže,— ker v ta- cih primerih se vsak, kdor koli , vsede na visoki pre- ------------------------------------------ stol sodništva in — se sponaša zmerziega Minosa. Tudi Goldensteinove nove podobšine Malega in Jamskega grada bi bile zaslužile saj nekoliko očitniši pohvale.