Dopisi. Iz Ljubljane. (Grozen potres.) Take strašne noči, kakor je bila ona na velikonočno nedeljo, Ljubljana še ni doživela. Ob 11. uri 17 minot nas je vzbudil grozen potres iz spanja. Okrog tebe se je vse majalo, stene so pokale in sklepi v stenah se udajali. Slišal si ropotanje padajočih dimnikov raz strehe, pod teboj pa je grmelo podzemeljsko šumenje neznanih sil. Vsakdo je skočil po koncu ter hitel ven pod milo nebo, upajoč ondi rešiti vsaj golo življenje. HiSe so se izpraznile, in trgi, vrtovi, drevoredi so se napolnili z ljudmi. Med tem pa jih je potres zopet večkrat opomnil, da nevarnost še ni minola, prestFašil jih je ropot, ko se je tu in tam usul kak dimnik raz streho ali se vlomila kaka stena. Vojaštvo je bilo takoj na nogah, iz trnovske vojašnice so se morali izseliti, ker je zelo poškodovana; tudi gasilci so bili pripravljeni; hvala Bogu, da ogenj ni nikjer nastal. Na vseh javnih prostorih pa, kjer se je ljudstvo zbiralo, se je molilo mnogo in goreče, zlasti na cesarja Jožefa trgu, na trgu pred cerkvijo oo. frančiškanov, na trgu pred Sv. Jakobora, pri Sv. Petru in v Trnovem. Tako smo v strahu pričakovali belega dne, ki nam je pokazal grozne nasledke potresa. Lahko rečemo, da je ni hiše v Ljubljani, ki bi ne bila nič prizadeta, veliko pa je hiš z udrtimi strehami, razrušenimi stropovi, počenimi oboki, odstopivšimi stenami prav zdatno poškodovanih. Govori se, da je blizu dvesto hiš, iz katerih so se morali stanovalci preseliti, dokler se ne popravijo. Od zavodov in stavb so zelo poškodovani: Marijanišče, gimnazija, bolnišnica, gledališče, pošta, grad, hranilnica, stvari v Rudolfinumu, hiše po Krakovem, Gradišču, sv. Petra predmestju itd. Ljudje so v noči od 15. do 16. t. m. prebili večinoma zunaj hiš, ker so se bali novega potresa. Največ so irpele cerkve, in sicer Št. Jakobska, trnovska, Šent Peterska in frančiškanska, manj so prizadete stolna, uršulinska in cerkev Jezusovega srca. Pri Št. Jakobski cerkvi je od zunaj precej poškodovan prezbiterij, posebno hudo pa en zvonik, ki kaže zel6 hude razpoke in o katerem se ne ve, ali se bode dal zvezati ali ga pa bo treba velik del odnesti. Jednako hudo sta poškodovana zvonika pri trnovski cerkvi, katera bo najbrže treba vsaj deloma odstraniti in na novo pozidati. Frančiškanska cerkev je prizadeta zlasti na stenah, kjer so velike razpoke, najbrže bo treba tudi fasado zvezati s stenami. Stolnica kaže tudi več razpok, vendar ne posebno pomenljivih. Služba božja se z dovoljenjem škofovim opravlja pod milim nebom na javnih prostorih. Dne 15. t. m. popoldne je bilo sv. R. Telo izpostavljeno po farah: na cesarja Jožefa trgu, na trgu sv. Jakoba, na Mirji, v Zvezdi in pri kapelici poleg Št. Peterske cerkve, kjer so se opravljale cerkvene pobožnosti. Na istih krajih duhovniki tudi obhajajo sv. mašo, ker so cerkve zaprte, dokler jih komisije ne pregledajo, le v stolnici se mašuje, kjer brž ni nobene nevarnosti. Hvala Bogu, da nimamo uzroka poročati o mnogih nesrečnikih, ki bi bili v Ljubljani pri tej nezgodi izgubili svoje življenje. V Ljubljani je opeka ubila nekega stavca. Na barju je strop podsul in zadušil Strahovo šiviljo. Pač pa je mnogo ljudij več ali manj poškodovanib. Ljubljana je pri tem potresu najhuje prizadeta. Škoda v mestu se sme ceniti na sto in sto tisočev. — Žalostna so pa tudi poročila, katera nam dohajajo iz raznih krajev Kranjske. Vseh ne moremo objaviti, a toliko lahko posnamemo že iz njih, da je imel potres za Ljubljano in ljubljansko okolico do Loke in Kamnika najbolj žalostne nasledke. V št. viški fari je v gostilni »pri slepem Janezu« ubil obok, ki se je razsul, gospodarja in gospodinjo, otroka se je ljudem Se posrečilo rešiti. V Št. Vidu je mnogo škode pri cerkvi, kaplaniji in drugih hišah. Hudo zadeti so kraji in cerkve na Šmarni gori, v Šmartnem pod Šmarno goro, na Skaručini, v Vodicah, kjer je ubilo 3 otroke, v Komendi, v Modravčah, na Homcu, v Polji itd. Bog se nas usmili! Šibe potresa reši nas, o Gospod! Iz Slivnice pri Mariboru. (R az n o.) V političnem življenju še v obče spimo; bližina mesta na nravno življenje slabo upliva, majnka značajnosti, in v nekaterih vaseh zori tudi po zimi nemškutarjem pšenica. — Po božji previdnosti smo dobili pred 8 leti skrbnega, blagega, za čast božjo in zveličanje duš in za vsako dobro reč unetega č. g. župnika; za njih pastirovanja se hvala Bogu vse na bolje obrača. Farna cerkev je prenovljena kakor nevesta Kristusova, bratovšine so vsled njih priporočila na novo krepko oživele. Da bi se le vsi po njih naukih in zgledih ravnali! — Letošnje leto bo za našo faro redka, pa vesela in častitljiva svečanost. Meseca julija hodo vpokojeni bivši župnik žusemski, č. g. Jernej Ciringar, kateri na svojem posestvu v tukajšnji fari stanujejo, svojo zlato sv. mašo, č. g. Fr. Hirti, župnik, pa srebrno sv. mašo obhajali. Kakor se pridni otroci veselijo godu drage matere in ljubega očeta, tako se tudi jni hvaležni farani veselimo, da je ljubi Bog dodelil našemu duhovnemu očetu, č. g. župniku, to milost, da so dočakali svoje srebrne sv. maše. Bog nam jih ohrani v milosti in sreči, da bo njih delovanje nam in njim v večni blagor! Več faranov.