UŽIVANJE DROG IN NARKOMANIJA V SLOVENIJI: DOSEDANJI RAZVOJ IN POGLED V PRIHODNOST Darko Maver^ 1. Uvod Zdi se, da v zadnjem času zanimanje za problematiko uživa- nja drog in narkomanijo pri nas upada, saj je tem vpraša- njem namenjenih vse manj strokovnih člankov in publikacij, novic v dnevnem in periodičnem tisku pa tudi strokovnih po- svetovanj in preprečevalnih prizadevanj. Smo v nekakšnem zatišju, ki lahko navede na misel, da smo problem uspešno rešili, ugotovili in povedali o njem vse, kar smo mogli, in da nadaljnje \ikvarjanje z njim ni več potrebno. Vendar pa izkušnje kažejo, da je bila tudi v preteklosti toksiko- manijam namenjena različna, včasih večja, drugič manjša pozornost strokovne in laične javnosti, ki ni bila vedno odvisna le od dejanske razširjenosti in nevarnosti poja- va, temveč tudi od trenutne aktualnosti in angažiranosti posameznih dejavnikov za obravnavanje te tematike, zato prehitro sklepanje o situaciji, brez ustreznih empiričnih preverjanj, ni na mestu.^ Ne glede na to, ali gre za resnično stagnacijo uživanja (zlasti prepovedanih) drog ali pa je problematika zaradi manjše aktualnosti prešla v ozadje družbenega zanimanja in prepustila svoje mesto drugim, trenutno bolj perečim X Darko Maver, magister kazenskopravnih znanosti, raziskoval- ni sodelavec. Inštitut za kriminologijo. Trg osvoboditve 11, 6I000 Ljubljana, 1 Več o družbeni reakciji do uživanja drog glej: D, Maver: Pogledi nekaterih jugoslovanskih in tujih piscev na vpraša- nja uživanja drog in narkomanije. Anthropos, 1981, št.l. - 157 - vprašanjem, je treba pri načrtovanju dolgoročnega druž- benega razvoja upoštevati tudi ta pojav ter njegov vpliv na življenje ljudi in celotno družbeno dogajanje. Uživa- nje drog in toksikomanije so namreč tako individualni kot družbeni pojav, ki ima svoje notranje zakonitosti in glob- lje družbene vzroke, zato je pričakovati, da se bodo spre- membe v gospodarskem, socialnem, političnem in družbenem razvoju odrazile tudi na tem področju. Tako ni naključje, da smo na Inštitutu za kriminologijo v raziskavo "Alter- nativne možnosti razvoja nekaterih deviantnih pojavov do leta 2ooo", s katero smo se vključili v širši projekt "Dolgoročni razvoj Slovenije", zajeli tudi vprašanje tok- 2 sikomanij. Čeprav je uživanje alkohola (in zasvojenost z njim) v mar- sičem (zlasti še glede etiologije) podobno uživanju dru- gih drog, smo pri napovedovanju razvoja vendarle ločeno obravnavali "alkoholomanije" in "ostale toksikomanije", predvsem zaradi različnih družbenih pogledov na obe vrsti drog in različnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje. Pri tem smo izhajali iz prepričanja, da je odklonsko samo tisto uživanje drog (dovoljenih ali prepovedanih), ki je škodljivo in ki ga lahko označimo za "toksikomanijo" 2) Pri raziskavi so sodelovali: K, Vodopivec (vodja projekta), L, Bavcon, F. Brine, P,Kobe, D, Maver, J, Pečar in A,Šelih. Problematiko toksikomanij sva obdelala F.Brine (alkoholo- mani je) in podpisani (narkomanije). 5) Odločili smo se za naslednjo definicijo:"Toksikoman je ose- ba, ki je z dolgotrajnim in prekomernim uživanjem droge postala odvisna od droge (psihično,fizično ali oboje) in so se pri njej zaradi tega razvile zdravstvene (psihične in fizične) okvare in socialne težave, ki jih je mogoče diagnosticirati s klasičnimi medicinskimi in socialnimi po- stopki. Navedeni simptomi morajo biti prisotni in ni do- volj, da jih samo domnevamo in na temelju anamnestičnih po- datkov o prekomernem uživanju droge sklepamo, da bolnik bo- luje od toksikomani je." Brine F.,Maver D.: Toksikomanije,s._ - 138 - Ker pa je za oceno razvoja toksikomanij v prihodnosti treba upoštevati tudi vse tiste osebe, ki drogo tudi ob- časno uživajo (iz njih namreč izhajajo kasnejši zasvojen- ci), ter količno in vrsto dostopnih drog na tržišču ( do določene stopnje zasičenosti trga bo z naraščanjem koli- čine razpoložljivih drog naraščalo tudi število užival- cev), smo v raziskavo vključili tudi te podatke. Kot osnovo za napovedovanje smo uporabili podatke o dose- danjem razvoju uživanja drog in narkomanij v Sloveniji, dejavnike, ki po mnenju strokovnjakov vplivajo na oblike in razširjenost obeh pojavov, alternativne možnosti raz- voja naše republike do leta 2ooo ter nekatere drtige oko- liščine, ki lahko pospešijo ali zavirajo uživanje drog in zasvojenost z njimi, V pričujočem prispevku bomo sku- šali na kratko prikazati glavne ugotovitve raziskave in nekatere težave, s katerimi smo se soočali pri napovedo- vanju. 2. Dosedanji razvoj uživanja drog in narkomanij Za ocenjevanje razvoja uživanja drog in narkomanij je mo- goče uporabiti naslednje vrste podatkov: - statistične podatke o številu kaznivih dejanj in prekrškov v zvezi z drogami, ki se nanašajo na do- mače tržišče ( ne gre za tranzit); - statistične podatke o številu zdravljenih toksikomanov; - podatke organov za notranje zadeve o številu oseb,ki so bile v stiku z drogami, ter oceno o količini do- stopne droge; - anonimno anketiranje prebivalstva ( zlasti mladine) o tem, ali uživajo droge, kako ocenjujejo razširje- nost raznih vrst drog in kakšno je njihovo stališče do drog; - 139 - - podatke o posledicah uživanja drog (smrtni primeri, zastrupitve, samomori ipd.). Omenjene vire podatkov smo skušali uporabiti tudi v naši raziskavi, vendar smo takoj naleteli ha določene težave in omejitve. Številna dejanja v zvezi z drogami so namreč skrivna (temno polje je pri tej vrsti kriminalitete zelo veliko), zato je število prijetih in obravnavanih storil- cev bolj pokazatelj dejavnosti in uspešnosti organov odkri- vanja in pregona kot pa dejanske razširjenosti pojava. Tu- di ocene o številu potencialnih uživalcev niso zanesljive in ne dajejo popolne predstave o dejanskem stanju. Le ne- koliko boljše je stanje pri ugotavljanju števila zasvoje- nih uživalcev drog. V Sloveniji ne obstaja neka enotna evi- denca zdravljenih toksikomanov, zato nekaterih podatkov ni mogoče dobiti ali pa so nezanesljivi. Na razpolago so pred- vsem statistični podatki o hospitalno zdravljenih toksiko- manih, ti pa ne predstavljajo dejanskosti, saj se mnogo toksikomanov ne zdravi, ali pa so se zdravili ambulantno in torej niso zajeti v evidenco. Kljub temu smo na podla- gi dobljenih podatkov lahko nakazali razvoj in stanje uži- vanja drog in toksikomanij pri nas, ne da bi si delali utvare, da so zbrane ugotovitve popolnoma točne. Po mnenju številnih strokovnjakov in praktičnih delavcev v organih za notranje zadeve se je širjenje uživanja drog med mladimi pri nas pričelo v letih 1967/68. Do tedaj so bili zdravstvenim delavcem in kriminalistom znani le posamezni primeri klasične narkomanije. Število mladih, ki so priče- li z uživanjem drog, je nato iz leta v leto naraščalo. Po podatkih ONZ je bilo v Sloveniji v letih 197^, 1978 in 198o naslednje število možnih uživalcev drog:^ 4) Podatki za leta 1974 so povzeti po Čenčur, S. in iz po- ročila RSNZ o domnevni razširjenosti drog v letu 1978 in 198o - 1^0 - 3 - leto 197^ - 586 oseb - leto 1978 - 195o oseb - leto 198o - 2253 oseb Največ jih je bilo v Ljubljani, Novi Gorici, Mariboru, Kranju in Kopru. Uživali so predvsem mehke droge, in si- ! cer marihuano, hašiš in LSD. Nekaj uživalcev trdih drog (opij) je bilo v Mariboru in Ljubljani. Podatki o števi- lu ovadenih oseb od leta 1972 do 198o pa kažejo na dokaj- ; šnje nihanje, saj je bilo njihovo število: 25, 66, 86,llo,i 85,5^, ^9, 86, 118. Čeprav število v zadnjih letih spet narašča, ni povsem jasno, ali gre za resnično povečanje ali pa za uspešn-ejše odkrivanje. Zlasti v zadnjem času pa kriminalisti opažajo relativno stagnacijo ter preus- * merJanje na domače gojenje kanabisa. Opazili so tudi po- samezne uživalce heroina, nekaj pa je bilo tudi primerov organiziranega trgovanja z drogami. Kljub temu stanje ni kritično, kajti v nasprotju z nekaterimi drugimi jugoslo- vanskimi republikami pri nas vendarle daleč prevladujejo mehke droge.^ Drugi vir podatkov o morebitni razširjenosti uživanja drog so anoaimne ankete, ki so jih opravili med mladimi pri nas. Kolikor nam je znano, je bila v Sloveniji doslej opravljena le ena takšna anketa. Tako je Žmuc-Tomorijeva ugotovila, da je med populacijo srednješolcev okoli 7 % anketiranih že poizkusilo kanabis.^ 5) Petrovič M. idr.: Droga i mladi, s.14 in dalje 6) Žmuc-Tomori: Nekatere značilnosti populacije toksiko- manov v Sloveniji, s.91 - 141 - Ce bi to posplošili na število vseh srednješolcev pri nas v Sloveniji, bi imelo izkušnje s to drogo okoli 5.780 mladoletnikov. (Raziskava, ki jo je opravil v Za- grebu Hudolin, kaže podobne rezultate, saj je tam droge že uživalo 9 % anketiranih oseb.)"^ Zanimivi, čeprav časovno nekoliko odmaknjeni in zato manj aktualni, so izidi raziskave Inštituta za sociološka in kriminološka proučevanja iz Beograda. Njihovi strokovnja- ki so ugotovili naslednje značilnosti uživanja drog v g Sloveniji: -a* - Najvišjo stopnjo narkomanije ima Ljubljana (stopnja 2,4 na looo prebivalcev starih od 14-25 let)sledita pa ji Beograd (stopnja 1,9) in Skopje (stopnja 0,5). Anonim- na anketa je pokazala, da je drogo poizkusil mnogo več- ji odstotek mladih Ljubljančanov kot pa mladih iz drugih jugoslovanskih mest; - V SFEJ se droge različno pojavljajo po posameznih območ- jih.Medtem ko v Beogradu in Skupju mladi uživajo predvsem trde droge, so med mladimi v Ljubljani in Splitu bolj razširjene mehke droge, zlasti marihuana in hašiš. V več - jih mestih je uživalcev več kot na vasi; - Primerjalna študija o odnosu mladih do drog je pokazala, da kažejo Ljubljančani strpnejši odnos do drog in užival- cev, so do njih najmanj represivni, po drugi strani pa droge tudi bolje poznajo in sorazmerno mlajši zvedo za- nje. ...........4. . . 7) Hudolin: Odvisnost o drogama-bolest suvremenog društva, s.55. 8) Petrovič M. idr. s 14 in dalje - 142 - Podatki o posledicah uživanja drog so v glavnem omejeni na hospitalno zdravljene toksikomane. V Sloveniji je bilo od leta 1975 do 1979 zaznati upad hospitalno zdravljenih nar- komanov. Tako je bilo: leta 1975 - 88 bolnikov leta 1976 - 87 bolnikov leta 1977 - 6o bolnikov leta 1978 - 66 bolnikov leta 1979 - 59 bolnikov Starostna struktura zdravljenih toksikomanov kaže, da je bilo med njimi relativno malo mladoletnikov in relativno veliko starejših oseb, kar je nekako v nasprotju s splošnim prepri- čanjem, da se med toksikomani pojavljajo predvsem mladi. Vprašanje je, ali so mladi z drogo manj zasvojeni, obravna- vani na drugih mestih in torej ne pridejo med hospitalizi- rane bolnike, ali pa se posledice uživanja pokažejo šele čez čas, v zrelejših letih. Te podatke lahko dopolnimo še s podatki o pacientih Oddelka za mladostnike pri centru za mentalno zdravje Klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljublja- na, kjer je bilo od leta 1975 do 1979 na zdravljenju 29 mla- dih tabletomanov in 55 piitoksikomanov. Zanimivo je, da gre pogosto za zlorabo dovoljenih drog (se pravi alkohola in tablet), ali pa kombinacijo različnih vrst drog, ne pa za izključno uživanje ilegalnih drog. Smrtni primeri zaradi uživanja drog so še vedno redki, ven- dar se tudi pri nas že pojavljajo. Zdravstvenih podatkov o smrtnih primerih zaradi drogiranja sicer nimamo, pač pa poročilo RSNZ SR Slovenije navaja 12 takšnih primerov v zadnjih letih. Vse smrtne primere, ki so v zvezi z droga- mi, je težko odkriti, ker cesto ni pravega razloga za sum, da je smrt posledica drogiranja. - 145 - Lahko torej rečemo, da pravih podatkov o razširjenosti uživanja drog in toksikomanij nimamo, da so ocene le približne in da temeljijo na pomankljivih statističnih podatkih ali na splošni oceni tistih, ki se s pojavom \ikvarjajo. Če bi se s problemom sistematične je ukvarja- li in mu namenili več raziskovalne pozornosti, bi po vsej verjetnosti odkrili tudi večje število uživalcev in zasvojencev, čeprav pojav vendarle ni alarmanten in zaskrbljujoč, vsaj trenutno ne. ■* m 5. Dejavniki, ki vplivajo na uživanje drog Iz pregleda strokovne literature je mogoče o dejavnikih, ki vplivajo na uživanje drog in toksikomanije, potegniti dva pomembnejša zaključka. Prvič, vzroki za uživanje in za večjo popularnost enih vrst drog na račun drugih vrst so predvsem družbene narave, medtem ko izhajajo vzroki za zasvojenost predvsem iz osebnostnih in psihičnih de- javnikov posameznega uživalca in njegove interakcije z okoljem. Drugič, obstaja več vrst uživalcev in več vrst drog, ki se med seboj lahko docela razlikujejo, ali pa tudi dopolnjujejo, zato je težko podati enoten pregled vzrokov, ki bi veljali za vse vrste uživalcev in zasvo- jencev, čeprav je res, da je vsem skupna želja po takš- nem ali drugačnem učinku droge na zavest in počutje. Na splošno lahko ločimo štiri skupine dejavnikov, ki so tako ali drugače povezani z drogami in toksikomanijami in ki jih omenjajo domači in tuji strokovnjaki: A. Splošni dejavniki, ki vplivajo na uživanje drog: - skoraj vse sociološke teorije, ki obravnavajo in razlagajo vzroke za nastajanje človekove odtujenosti. - 14-4 - družbene dezorganizacije, anomije ipd. v neki meri razlagajo tudi različne okoliščine, ki lahko pogo- jujejo uživanje drog. Ker so teorije dobro znane, jih ne bomo podrobneje obravnavali, pač pa bi naš- teli nekatere konkretne okoliščine, ki vplivajo na uživanje drog; - družbene spremembe, kot so industrializacija in ur- banizacija, povzročajo migracije in prenaseljenost, s tem pa odtujevanje in osamljenost človeka, ki se novim okoliščinam težko prilagaja, zato prihaja do ^ njegove dezintegracije. Tedaj se lahko zateče k dro- ^ lit. 9 t-^ gam;^ - v novih življenjskih razmerah prihaja do razpada dru- žine, izginja nekdanja kohezivnost družine, upada *»' avtoriteta staršev (zlasti očeta), kar povzroča ne- gotovost in neodgovornost otrok;^° - vzroki adaptacije, ki so usposabljali organizem zgolj za boj ali beg, so postali nezadostni ali celo škod- Ijivi v času psiholoških in družbenoekonomskih pritis- kov moderne dobe. Vsa številna bremena so povezana s ' " povečanjem uživanja drog;^^ - nered, korupcija, hinavščina, zapletanje v vojne, be- da, zlaganost dela in kulture povzroča razpadanje člo- vekove skupnosti in potapljanje ljudi v osamljenost in 12 odtujenost; 9) Savič,: Droge i mladi, s.lo in dalje 10) Prav tam 11) 2muc-Tomori, op.cit. 12) Milčinski, L,: Droga-človek-družba, s.46 - 145 - - neprimerno delovno mesto in brezposelnost, nezmožnost uveljavljanja tako po zakoniti kot kriminalni poti (t.i. "double f ail\ire") - Akcijski način življenja, ki človeka sili v uspešnost 14 in nenehno tekmovanje z drugimi; - hiter razvoj farmacevtske industrije in široka upora- ba zdravil za zdravljenje;^^ o - enoličnost vsakdanjega družinskega in delovnega živ- ljenja, B. Posebnosti pri toksikomanijah mladoletnikov: i - posebnosti obdobja odraščanja, ki prinaša mladostniku nemalo preizkušenj: večja občutljivost, ambivalentnost do staršev in prijateljev, želja po osamosvojitvi, upor zoper odrasle in istočasno posnemanje; - neprimerni družinski odnosi oziroma odnos do očeta ali matere;^^ - mladoletnikov odnos do dela in ustvarjalnosti ter do sovrstnikov; - neuspeh pri iskanju lastne identitete in družbene vloge;^*^ 15) Clovrard in Ohlin, cit.po: Winick: A sociological study of the genesis s.4, 14) Modly, O.: Podmena o razširjenosti uživanja drog v Ju- goslaviji s,15 15) Prav tam, s,15 16) Žmuc-Tomori, op.cit, 17) Erickson, po Vodopivec, K.: Kdo bo iskal in našel mlade ljudi, s,83 - 146 - - ideologija hipijev in.njen vpliv na mlade: odpor do potrošniške miselnosti in načina življenja sodobne tehnokratske družbe, ki povzroča odtujevanje in je usmerjena v proizvodnjo in potrošnjo, znanost in teh- niko, racionalizem ipd., ne pa v izkustveno in čust- V. T . . 18 veno življenje. - odnos študentov do družbe: občutek nezadovoljstva z načinom življenja in vrednotami, želje po polnem in sproščenem življenju; - - vplivi sodobne glasbe in disko klubov, neorganizirano preživljanje prostega časa, nezaželenost participaci- .; Pa je mladih v družbenem življenju in dogajanju. C. Notranji dejavniki, ki vplivajo na nastanek zasvojenosti: - toksikomanijam laže zapadejo osebe, ki niso notranje trdne in jih vsaka napetost spravi v stisko, - osebe, ki želijo svoj manjvrednostni kompleks prikriti 21 z uživanjem droge; - osebe, ki so čustveno nezrele in potrebujejo topline 22 in spodbude, pa tega ne dobijo; - nevrotične osebe ter osebe z notranjimi konflikti, an- ksioznostjo, občutki krivice, agresivnosti, neadekvat- ne adaptacije, seksualnimi težavami, perverzijami ipd.^': 18) Roszak: Kontrakultura, s. 59 idr. 19) Carey: involvement in the Drug Scene,s.288 in 291 20) Vodopivec, K.: Kdo bo iskal in našel mlade ljudi, ki so v stiski, s.85 21) Berkeš: Narkomanije u svetu i kod nas, s.51 22) Žmuc-Tomori, op.cit. 25) Brikelič: Toksikomani je, s. 147 - 147 - D. Drugi dejavniki: - vplivi tiska, reklam in neadekvatnega opisovanja učin- kov drog, filma, TV in drugih medijev, - vplivi oseb, ki uživajo droge, - stanovanjski predeli z izrazito subkulturo mladih in velikim vplivom na izrabo prostega časa - organizirano trgovanje z drogami, - upadanje neformalnega družbenega nadzorstva in intim- nosti med ljudmi ,brezbrižnost do težav sočloveka in nezainteresiranost za njegova dejanja, v, - biokemično dogajanje v centralnem živčnem sistemu in metabolične motnje, ki lahko sprožijo fiziološko pot- rebo po določenih drogah. ©: C« Vse navedeno lahko vpliva na stopnjo uživanja drog in šte- vilo zasvojencev, vendar v medsebojni prepletenosti vseh |; treh vrst dejavnikov: družbenih (družba kot celota s svojim političnim, ekonomskim in socialnim sistemom, družina kot ožja celica oblikovanja človekove osebnosti in kot družbe- na skupnost, šola, delovno mesto, vrstniki in prijatelji xi ipd.), osebnostnih in priložnostnih (dostopnost droge, nje- na cena, sam učinek droge, vpliv uživalcev itd.).. V tem čudnem in medsebojno povezanem spletu dejavnikov se odlo- ča, kdo bo drogo poizkusil, katero drogo bo poizkusil, ali bo pričel z rednim uživanjem in ali bo postal od nje zas- vojen. Kje je odločilni vzrok za končni izid ni mogoče re- či, prav gotovo pa je postopek nastajanja zasvojenosti dol- gotrajnejši in ga ni mogoče pripisati samo učinkom droge, temveč številnim navedenim dejavnikom. Opozoriti je treba tudi na Tingerjevo hipotezo o povezanosti osebne deviant- nosti in vplivi okolja, ki prav tako prihaja v poštev pri - 148 - uživalcih drog (npr. v okolju, kjer je malo uživanja drog, mora biti osebna deviantnost posameznika večja, da bi pričel z uživanjem in postal zasvojen.)*^ 4. Alternativne možnosti razvoja v prihodnosti Pri predvidevanju razvoja toksikomanij v prihodnosti smo upoštevali dve možni varianti družbenega razvoja Slove- nije. Eno možnost razvoja so opisali sodelavci projekta "Slovenija 2ooo", druga možnost pa je nadaljevanje dose- danjega razvoja, V naši raziskavi smo upoštevali obe mož- nosti in tako izdelali dve alternativi prihodnjega raz- voja uživanja drog in toksikomanij, seveda glede na tiste dejavnike razvoja, ki so pomembni tudi za stanje na tem področju. Glavna gospodarska značilnost načrtovanega razvoja je prestrukturiranje gospodarstva. Prehajanje na selektivni gospodarski razvoj, ki je postopno in dolgoročno, bodo verjetno spremljali nekateri negativni pojavi, zlasti še prekvalificiranje večjega števila delavcev in s tem pove- zane osebne stike in krize posameznikov. Pri tem ne gre le za potrebo po ponovnem šolanju in usposabljanju za de- lovne naloge, privajanje na novo delovno mesto in nove sodelavce, temveč tudi za vprašanje prebivališča in vož- nje na delo. Zamenjava delovnega mesta je lahko povezana z zamenjavo prebivališča, kar sproža dodatne težave pri- lagajanja novemu okolju oziroma daljše vožnje na delo ali celo ločeno življenje. Pritiski na posameznika bodo tako nedvomjao nar9stli,^item. 24) Po: Goričar: Novejša teoretična stališča v zahodni sociologiji, s. 47 idr. - 149 - i življenja bo hitrejši, potreba po občasni (ali stalni?) ^ omami bo večja, j Daljše šolanje, ki naj zagotovi bolj izobraženo in kva-. j litetno delovno silo, prav tako spremljajo posamezni i stranski pojavi. Ob zahtevi po večji izobrazbi in stro- j kovni usposobljenosti bo narastlo tudi število t,i, « "drop out-ov", ljudi, ki niso kos zahtevam družbe in ki bodo zaradi svoje neuspešnosti in nezmožnosti prilagodit- ' ve skrenili v kriminalno delovanje ali se umaknili iz ^ realnosti s pomočjo alkohola ali,drog, | Večja zahteva po učinkovitosti in tekmovanje prav tako povzročata napetosti, stiske in konflikte, tako pri po- ; samezniku kot v družini. Konkurenčnost na delovnih me- i stih in, želja po uspešnosti se lahko odražajo tudi v po- > večevanju uživanja drog, ki omogočajo večjo učinkovitost in vzdržljivost, torej raznih vrst stimulansov. Takšen ekstenzivni sistem šolanja pogojuje daljšo eksi- stenčno odvisnost mladih, ki bodo v času šolanja najver- i jetneje živeli doma, zato se bodo kasneje osamosvojili i in ustvarili svojo družino. Glede na to, da se ima veči- noma družino _______ za preventivni dejavnik tako za vda- i Janje kriminalu kot tudi uživanju drog, se bo na ta način ', podaljšalo krizno obdobje, ko mladi lahko zapadejo uživa- i nju drog. Tekmovalnost za prosta mesta na univerzah in i višjih šolah bo po eni strani večala prizadevanja mla- , dih za študij, po drugi strani pa jih tudi silila v oseb- { ne stiske in življenjske poraze ob morebitnih neuspehih pri študiju, (primer za takšen tekmovalni sistem je današ-i nja Japonska). i - 15o - Če se bo urbanistično načrtovanje usmerilo v gradnjo manj- - šib atrijskih in podobnih hiš, z urejeno okolico in večjo toplino, lahko pričakujemo boljše živeljenjske razmere dru- žine in boljše odnose med člani družine. Manjše hiše da- jejo večji občutek zasebnosti ter povečujejo odgovornost in skrb prebivalcev za virejenost hiše in okolice. S tem odpade tudi večji del problemov izrabe prostega časa, saj urejanje okolice, drobno vrtnarjenje in razna hišna dela nudijo dovolj možnosti za zaposlitev tudi po obveznem de- lovniku. Takšna urbanistična ureditev onemogoča nastaja- nje večjih subkultur mladoletnikov ter olajšuje nadzorst- vo nad njimi. Hkrati pa lahko tudi predvidevamo, da bi po drugi strani sedanje stolpnice in brezosebna naselja sta- novanjskih blokov postali privlačni predvsem za revnejši sloj prebivalstva in bi tako prihajalo do nastajanja sta- novanjskih getov, kjer bi se narkomanija in uživanje drog zlahka razširjala. Z morebitnim skrajševanjem delovnega časa in s tem poveza- nim zvečevanjem prostega časa, se zastavlja vprašanje, kako ta prosti čas izkoristiti. Ob nadaljnem neorganizi- ranem preživljanju prostega časa, pasivnem športnem udej- stvovanju, obiskovanju lokalov in disko klubov bo verjet- nost zapadanja drogam in alkoholu večja. Postopek prekva- lifikacije delovne sile ter daljše in zahtevnejše šolanje, kakor tudi domače popoldansko delo vsaj za določeno obdob- je prilagajanja zmanjšujejo pomen prostega časa. Toda dol- goročno gledano, bi bilo treba več pozornosti nameniti po- speševanju kreativne izrabe prostega časa. Takšne so torej možnosti razvoja toksikomanij in uživanja drog po prvi varianti, se pravi ob upoštevanju preusmeritve našega gospodarstva. Če pa bo razvoj tekel po sedanji poti. " 151 - predvidevamo naslednje značilnosti na področju drog. Slabe gospodarske razmere ter upad življenjskega standar- da in kupne moči prebivalstva lahko vplivata na moralo ljudi, zlasti mladih, ki v takšnih razmerah ne vidijo per- spektiv in se jih zato vsaj nekaj obrne od kreativnega in angažiranega življenja v pasivno odmaknjenost, povezano z brezdeljem in uživanjem drog. Povečana brezposelnost ter slabe možnosti za zaposlitev mladih širijo krog tistih, ki so za uživanje drog najbolj dovzetni. To potrjujejo tu- di izkušnje nekaterih zahodnih držav,v katerih ugotavljajo povečanje števila uživalcev drog in alkohola prav med brez- poselnimi. Splošni gospodarski položaj vpliva tudi na nekatera druga področja, ki so posredno povezana z uživanjem drog. Stano- vanjske stiske in, s tem povezana neurejenost življenjskih razmer, prenaseljenost in nastajanje "stanovanjskih getov" vplivajo negativno na življenje mladih, ki bodo v takšnih razmerah raje zahajali od doma v družbo vrstnikov, se se- stajali na neprimernih krajih, ustvarjali svojo subkulturo in se tudi predajali uživanju drog. Pri odraslih pa neza- dovoljstvo na delovnem mestu, pogoste fluktuacije in izo- stajanje z dela otežujejo trdne življenjske orientacije, samorealizacijo in delovno vnemo ter povzročajo odtujenost, nezadovoljstvo, življenje iz dneva v dan, hedonistični na- čin življenja in podobno. Kakor po eni strani uvajanje celodnevne šole zmanjšuje pro- sti čas otrok in s tem tudi možnost zahajanja v slabo druž- bo, pa po drugi strani slabe možnosti za izrabo prostega časa za mladino in odrasle vodijo ljudi v pasivnost, vese- Ijačenje, uživanje alkohola in drog ter tako onemogočajo - 152 - sprostitev napetosti, utrujenosti ipd. Pasivno športno udej- stvovanje (gledanje nogometnih, košarskih in drugih tekem), zahaJanje v disko klube, lokale, na ročk koncerte in podobno je običajno združeno z uživanjem alkoholnih pijač in drog. Potrošniška miselnost, ki je bila že doslej eden od vzro- kov za upor mladih in uživanje halucinogenih drog, ter kriza vrednost, ki se kaže tudi v pomanjkanju jasnih in trdnih življe- njskih ciljev, ima pomemben vpliv na življenje ljudi, odnose v družini, pa tudi na zatekanje v uživanje drog in alkohola. Prav intimne krize in neuspehi v življenju posameznika so glavni mo- tiv in vzrok za nastajanje zasvojenosti. Uživanje drog je bilo doslej razširjeno predvsem v nekaterih večjih mestih (Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici), medtem ko v drugih predelih Slovenije tega pojava niso b^ežili. Z urbani- zacijo in policentričnim razvojem mest lahko dosežemo, da bo prišlo do bolj enakomerne porazdelitve uživanja drog v več ce- ntrih. Disperzni način naseljevanja omogoča torej manjšo kon- centracijo mladih, manj možnosti za nastajanje subkulture, pa tudi za organizirano tržišče z drogami. Naraščanje števila prebivalstva se bo odražalo tudi v povečanju absolutnega števila uživalcev drog. Daljšanje življenjske dobe in s tem povečano število starih ljudi, ki jih bolezni in dru- ge stiske silijo v uživanje medikamentov, pospešujejo prodajo in razvoj farmacevtske industije, to pa ima vpliv tudi na mla- de ljudi in na njihovo posnemanje odraslih. V navedenih življenjskih razmerah lahko pričakujemo porast števila uživalcev pa tudi zasvojencev z drogami. - 155 - Glede na majhno kupno moč prebivalstva, še zlasti mladine, bi lahko napovedali predvsem širjenje cenejših pa tudi doma pro- izvedenih drog. Tako lahko naraste uporaba doma pridelane marihuane (kar že kaže sedanja praksa ONZ), makedonskega opi- ja zlasti pa še analgetikov in alkohola. Med otroki se lahko širi vonjanje lepil, kot to že ugotavljajo v Beogradu in nekaterih drugih mestih. Čeprav zaradi slabe kupne moči ni pričakovati drastičnega povečanja uživanja heroina, se bo med otroki premožnejših občanov lahko pojavilo v večjem obsegu kot doslej. Pričakujemo lahko tudi več ponarejanj receptov in zlorab zakonito pridobljenih drog. Med zunanjimi dejavniki, to je tistimi, ki omogočajo uži- vanje drog in njihovo dostopnost, bi omenili zlasti mož- nost stikov s tujino, kajti čim več bo teh stikov, več bo možnosti za tihotapljenje kot tudi za popularizacijo drog. Povečanje števila tujih turistov, zlasti mladih, ki s se- boj prinašajo tudi droge, odhajanje naših ljudi v tujino, prihod zdomcev ter povečano število prehodov državne meje, zmanjšujejo možnost učinkovite carinske kontrole, s tem pa tudi možnost odkrivanja drog. Nasprotno se je pokazalo z uvedbo depozita za prehod meje saj je število potovanj mladih v tujino upadlo, s tem pa tudi tihotapljenje droge v našo državo. 5. Možnosti za omejevanje in zatiranje Že na začetku razmišljanj o možnostih preprečevanja tok- sikomani j se zastavlja vprašanje, kaj sploh preprečevati: uživanje drog ali njihovo zlorabo? Uživanje vseh vrst drog ali le določenih, za neko kulturo ali posameznika nevar- nejših drog? In ne nazadnje: jemanje drog v posebnih oko- - 154 - liščinah, na poseben način in med posebno subkulture ali uživanje (zlorabljanje) drog med ljudmi na sploh? Vprašanje je pomembno, ker smo že v uvodu omenili, da ob- staja več vrst drog, več vrst uživalcev in tudi več vrat vzrokov za uživanje, zato ni vseeno, kaj in kako bomo preprečevali. Zaradi različnega dojemanja in ocenjevanja nevarnosti posameznih vrst drog in uživalcev, tako pri nas kot v tujini; cesto priporočajo diferenciacijo preventiv- nih in represivnih ukrepov, predvsem glede na to, ali gre za dovoljene ali prepovedane droge. Zlasti pogosto se po- javljajo zahteve po ločenem obravnavanju alkoholizma in drugih toksikomanij. Takšno stališče običajno argumenti- rajo z dejstvom, da so prepovedane droge pač nevarnejše od alkohola in jih je zato treba zatirati z drugačnimi sredstvi in metodami. Glede na različen položaj drog v posameznih kulturah in ob hipotezi, da gre preprečevanje ene vrste drog lahko na račun druge vrste (n.pr.: če bo več uživanja marihuane, bo manj uživanja dkohola), se nam zdi vprašljivo, ali j e smotrno preprečevati le uživanje posamezne prepovedane dro- ge, ne pa uživanja toksičnih sredstev v celoti? In nadalje, ali je mogoče preprečevati zasvojenost z drogami, ne da bi preprečevali širjenje uživanja drog na sploh? Ne glede na " to, da je uživanje drog ubikvitaren, iz davnine znan pojav in da nekateri pisci m^ijo, da sploh ni upati na to ozi- roma se bržkone niti ni modro poganjati za tem, da bi uži- vanje drog popolnoma izkoreninili,^^ smo prepričani, da bi bilo nedvomno bolje, če bi znali ljudje svoje stiske in težave, svojo odtujenost in identiteto iskati in uveljavlja- ti brez uživanja drog. Dokler bodo ljudje množično uživali 25) Milčinski, op.cit.62. - 1S5 - droge, ki so v neki kulturi sprejemljive in dopustne, se bodo pri določenih slojih in posameznikih pojavljale tudi prepovedane droge in dokler bodo ljudje zmerno uživali droge, se bodo pojavljale tudi zlorabe. Ne gre nam za to, da bi uživanje drog in alkohola popolno- ma izkoreninili (to bržkone tudi ni uresničljivo), temveč želimo zmanjšati ali vsaj omiliti naraščanje množičnega uživanja drog, tako dovoljenih kot prepovedanih. Gre pred- vsem za to, da se spremeni odnos ljudi do toksičnih sred- stev na sploh. V tem pa se kaže neločljiva povezanost boja proti alkoholizmu z drugimi toksikomanijami. Menimo, da je treba preprečevanje toksikomanij zastaviti najširše. V ospredje je treba postaviti prizadevanja za ob- likovanje takšnega vrednostnega sistema, ki bo opuščal pot- rošniško miselnost' in uveljavljal človekovo osebnost kot posebno vrednoto. Gre za "prevrednotenje vrednot", za resničen napredek v družbeni zavesti in za odpravljanje "krtihoborstva in povam- pirjene komercializacije". Ne gre za to, da bi v celoti opu- stili potrošniški način življenja, lahko pa bi njegov vpliv zmanjševali ali pa ga vsaj ohranili na sedanji ravni. Zgle- dovanje po zahodnem modelu družbe in povzdigovanje njihove- ga načina življenja, ob hkratni nezmožnosti doseganja tak- šnega življenjskega standarda (Mertonova teorija anomije), je brez dvoma pomemben dejavnik, ki vodi v povečano uži- vanje drog. Pomembno vlogo pri razvijanju novih vrednot ima šolstvo, pa tudi vzgojno-varstvene ustanove. Sedanji problem šole po našem mnenju ni toliko v pomanjkanju znanja o drogah pri šolskem kadru, kot v dejstvu, da šola ne vzgaja obveka 26) Zupančič,B.: Prevrednotenje vrednot:prihajanje ali odhajanje, s. 524 - 1.% - tako, kot bi bilo treba. Pri tem gre tako za lastni zgled strokovnih delavcev kot tudi za razvijanje vrednot pri mladih. Treba je torej "izsušiti družbeno močvirje", ki pogojuje uživanje drog, in "ustvariti drugačen družbeni sistem vred- not ".^"^ Posebno pozornost bo treba nameniti marginalnim skupinam ljudi, to je tistim, ki jih bo predvideni razvoj družbe izvrgel in pustil na robu. Ti se bodo namreč lahko zatekli k uživanju drog ali kriminalni dejavnosti. Izkoriščanje prostega časa je že dolgo poseben problem, ki pa se bo s skrajšanjem delovnega časa pa tudi s podaljše- vanjem šolanja še povečal. Dosti več kot doslej bo treba razmišljati o možnosti usmerjanja mladine v aktivno, ven- dar zanimivo in privlačno izrabljanje prostega časa ter nuditi večje možnosti za organiziranje takšnih aktivnosti. Tudi socializaciji otroka velja nameniti posebno skrb.Men- talna zaščita v dobi otroštva in tudi prednatalna zaščita sta pomembna dejavnika pri oblikovanju človekove osebnosti, ta pa je, kot vemo, pomembna za nastajanje toksikomanij. V okviru splošnih prizadevanj za preprečevanje uživanja drog in toksikomanij bi bilo treba tudi zavestno vpliva- ti na zmanjševanje proizvodnje alkohole in raznih medika- mentov. Ker ugotavljajo, da proizvodnja in prodaja alkoho- la in zdravil iz leta v leto naraščata in da torej vse bolj postajamo družba, ki množično uživa razna toksična sredstva, so ukrepi za zmanjševanje popularnosti teh sred- stev toliko bolj na mestu. 27) Vodopivec, op.cit. 8.84 - 157 -• Informativno in propagandno dejavnost zoper uživanje drog mnogi postavljajo v ospredje in ji cesto pripisujejo pre- tiran pomen in učinkovitost. Nedvomno takšnih prizadevanj ne gre zanemariti, ni pa jih mogoče uporabljati kot glavni ali celo edini ukrep zoper uživanje drog. Pri tem je treba pametno in smotrno opozarjati na nevarnost drog, ne pa nekritično pretiravati pri opisovanju škodljivih posledic in s tem vzbujati odpor in posmehovanje med mladimi. Tudi represija ima določeno mesto pri preprečevanju in za- tiranju. Dokler drog ne bo na razpolago, tudi uživanja in zasvojenosti z njimi ne bo. Zato naj se organi za notranje zadeve posvetijo predvsem odkrivanju nevarnejših drog (opija, heroina)i ki jih pri nas zaenkrat še ni, in orga- niziranemu trgovanju z drogami. Po našem mnenju ni tako pomembno strogo kaznovanje prijetih storilcev kot pravo- časno in uspešno odkrivanje le-teh. Na koncu moramo omeniti še zdravstvene in rehabilitacijske ukrepe, čeprav se le-ti v glavnem ukvarjajo že s posledi- cami uživanja drog in ne s preventivo. Kot so pokazale iz- kušnje, je zdravljenje zasvojenih uživalcev še dokaj ne- uspešno, kajti dosti toksikomanov se po končanem zdravlje- nju ponovno obrne k drogi. Več pozornosti kot doslej bi bilo treba nameniti novim oblikam dela po odpustu z zdrav- ljenja (tako bi omenili poskus skupine beograjskih študen- tov, ki so ustanovili neformalno skupino ALGRENA, katere namen je delo s toksikomani, ki so končali zdravljenje), pa tudi samemu zdravljenju, saj je v praksi dosti več te- žav (odklanjanje zdravljenja v zdravsteni ustanovi ipd). po 1 kot je videti na prvi pogled. 28) Takšno stanje so ugotovili tudi starši narkomanov na posvetovanju o drogah v Beogradu, dne l.lo.l981 - 158 - 6. Zaključek Dostopni podatki o dosedanjem razvoju uživanja drog (zla- sti prepovedanih) in toksikomanij pri nas niso razlog za pretirano skrb, saj se stanje, če drugega ne, vsaj ne po- slabšuje. Trenutni gospodarski položaj in nižanje življenj- skega standarda sta po vsej ver;^tnosti eden od razlogov, da se drage tuje droge (heroin, kokain, LSD) niso v več- jem obsegu pojavile na našem tržišču. Znak, da so domači uživalci drog v škripcih, je tudi povečano število zaseb- nega gojenja kanabisa (po vrtovih, njivah, v gozdovih ipd.) in relativno neznatna količina odkritih drog. Po vsem videzu stanje torej ni alarmantno. Po drugi strani pa pri pregledu možnosti razvoja naše druž- be do leta 2000- ugotavljamo nekatere dejavnike, ki vendar- le ne dovoljujejo posebnega optimizma, ali pa vsaj opozar- jajo na previdnost in na pravočasno ukrepanje. Tako pri prvi kot pri drugi razvojni možnosti bo po našem mnenju število uživalcev drog naraščalo, s tem pa tudi število za- svojencev. Indikatorji, ki smo jih prikazali, kažejo na to, da bodo ljudje vse bolj pod pritiski stresa, to pa ob po- manjkanju drugačnih možnosti sprostitve lahko vodi v večjo odvisnost od drog. Obe alternativi razvoja v svojih ciljih tudi ne posvečata večje pozornosti človeku, njegovi odtu- jenosti in razvijanju vrednot, temveč predvsem gospodarskim vprašanjem, zato takšen razvoj ne daje globalne možnosti za preprečevanje uživanja drog. Kakšne vrste drog bodo prevladale v prihodnosti, je težko reči. Čeprav je odgovor na to vprašanje odvisen tudi od smeri razvoja družbe, smo mnenja, da se bodo še nadalje širile predvsem dovoljene droge in da bo alkoholizem slej - 159 ko prej ostal v ospredju, medtem ko bodo med mladimi še nadalje priljubljene predvsem mehke droge. Pomemben vpliv na stanje pri nas ima lahko tudi razvoj narkomanije v so- sednjih državah, zlasti v Avstriji in Italiji. Morebitno naraščanje uživanja heroina v teh državah se lahko odra- zi tudi pri nas, saj je heroin izrazita droga neuspešne- žev in odpadnikov, ti pa bodo nastajali tudi v naši druž- bi. Če smo torej mnenja, da je problem zasvojenosti in odvis- nosti od drog kompleksen problem in da je treba iskati rešitev zanj v spremembi tistih dejavnikov, ki povzroča- jo odtujevanje človeka, njegovo nezadovoljstvo z življe- njem in potrebo po psihotropnih snoveh, potem razvojne možnosti naše družbe ne vzbujajo posebnega optimizma.Če- prav ne gre pričakovati tako drastičnega porasta narkoma- nij kot v drugih zahodnih državah, je naraščanje tega po- java po vsej verjetnosti neizbežno tudi pri nas. S tem pa se večata tudi pomen in vloga vseh tistih služb, ki lahko karkoli prispevajo za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje uživanja drog. - 16o - UPORABLJENA LITERATURA 1. BERKEŠ: Narkomanije u svetn i kod nas. Narkomanije, Inštitut za proučevanje i suzbijanje alkoho- lizma, Zagreb 197o, s.5o-4o. 2. BUKELIČ,Jj Toksikomanije« Obelisk, Beograd 1972, s,248. 5. BRINC F., MAVER D.: Toksikomanije V: Alternativne mož- nosti razvoja nekaterih deviantnih pojavov do leta 2ooo, Inštitut za kriminologijo, Ljublja- na 1981. 4. CAREY J.: Involvement in the Drug Scene, Observation of Deviance, Random House, New York 197o, s. 514-326. 5. CENČUR, s.: Narkomanija v Sloveniji, dipl.n. PF, Ljubljana 1974. 6. GORICAR j.: Novejša teoretična stališča v zahodni socio- logiji k problemu socialne dezorganizacije. Druž- bena dezorganizacija in njen vpliv na socialno- patološke pojave, Inštitut za kriminologijo, Ljub- ljana 1971, s. 15-55. 7. HUDOLIN V.: Odvisnost o drogama-bolest suvremenog druš- tva. Anali kliničke bolnice "Dr.M.Stojanovič" , Zagreb 1974, s. 115 8. MAVER D.: Droge na Slovenskem - poskus ponovne ocene, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljub- ljana 198o, št. 5 9. MAVER D.: Pogledi nekaterih jugoslovanskih in tujih piscev na vprašanja uživanja drog in narkomani- je, Anthropos, 1981,št. 1. 10. MILČINSKI L.: Droga - človek - družba.. Zavod za šol- stvo SRS, Ljubljana, 1975» s.7o. - 161- 11. I10DLY D.: Podmena o razširjenosti uživanja drog v Jugoslaviji in delo organov za notranje za- deve, Kaj vemo o drogah, M Ljubljana 1975, s.7o. 12. PETROVIČ M, idr.: Boga i mladi, Privredna štampa, Be- ograd 198o. 13. EOSZAK T.: Kontrakultura, Napred, Zagreb 1978. 14. SAVIČ D.: Droge i mladi, Crveni krst Vojvodine 1975. 15. STATISTIČNI podatki o hospitaliziranih toksikomanih v letih 1975 - 1979,Zavod za zdravstveno var- stvo SRS 16. VODOPIVEC K.: Kdo bo iskal in našel mlade ljudi, ki so v stiski? Kaj vemo o drogah, MK Ljubljana 1975, s.79-93. 17. VINICK C: A sociological theory of the genesis of drug dependance Sociological Aspects of Drug Dependance, CRC Press, Cleveland Ohio 1974 18. ZUPANČIČ B.: Prevrednotenje vrednot: prihajanje ali od- hajanje. Revija za kriminalistiko in kriminologijo Ljubljana 1974, št. 4. 19. ŽMUC-TOMORI M.: Nekatere značilnosti populacije toksi- komanov v Sloveniji, doktorska disertacija MF, Ljubljana 1979, s. 142. 20. GRADIVO O DOLGOROČNEM KONCEPTU RAZVOJA SLOVENIJE, raz- lični avtorji.